HaioSisk cerkven list. Danica izhaja vsak petek na celi poli, in veljA po poŠti za celo leto 4 gld. 20 kr., za polleta 2 gld. 20kr.. za četert leta 1 gld IS k r. V tiskarnici sprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za Pol leta 1 gold. 80 kr., za Četert leta 90 kr., ako zadene na ta dan praznik izide Danica dan poprej. ~~~~~~ List 52. Tečaj XXII. V Ljubljani 23. grudna 1869. Čredo zavetje kristjanu v sedanjih časih• (Msgr. Dr. Gaume.) (Dalje.) XI. Osma težavnost: počenjanje paganskih modrijanov. 1. Tudi modrijanje paganski in judovski so planili na keršanstvo. Skerbno so zbirali vse razširjene obrekovanja, vse zmote, ki so jih učili odpadniki; celo sv. pismo so iz hudobnega namena prerešetavali — in iz vsega tega so skovali očitanja, ki so bile pripravne novo vero priskutiti učenim in olikanim, kterim keršanstvo iz lastne skušnje ni bilo znano. 2. Spisali so bukve, v kterih so skušali dokazati, da je vse resnica, kar kristjanom očitajo navadni obre-kovavci, da so tedaj res brezbožci, sovražniki cesarjev, da so izveržek človeštva, da njih vera druzega ni kot sanjarije in zvijače. Vse to so si prizadevali dokazovati v spisih, ki so bili od učenih spisani mikavno, navidez prepričavno in prav zvijačno. Vse kar koli se je dalo zoper keršanstvo reči in zmisliti, vse so ti modrijanje v svojih spisih na dan zlekli; tako, da sc mora reči, da od 4. stoletja že res skoraj ni mogoče, da bi kak zaniče-vavec naše sv. vere kaj tacega zoper njo pisaril , kar bi že ti pervi modrijanje ne bili storili. In ljudstvo, posebno na pol omikano, ki verjame to, kar mu govore učeni, je tudi vse to verjelo in iz branja teh kužljivih modrijanskih spisov se je vnela tolika jeza do kristjanov, da je skoz več stoletij bil navadni krik : „Christianos ad leones," t. j. Kristjane levom! 3. Ali, ni bilo dosti, da so v učenih spisih keršanstvo obrekovali in zasramovali, tudi priprostemu ljudstvu so ga v zamotovanje stavili s tem, da so napravili knjižice, iz kterih so se morali otroci po šolah učiti, igre za gledišče, podobe itd., v kterih vsih so smešno delali sv. vero, naj častitljivše skrivnosti in sv. obrede, da so tako vse keršanstvo v obče zasmehovanje devali. In tako so s tacimi spisi sovražniki več škodovali kakor rabelj s svojim mečem!") XII. Deveta težavnost: napredovanje ker- šanstva samega. 1. Celo razširjanje sv. vere Kristusove samo je bila težava, ki je morala biti premagana. — Ko so ljudje poslušali nauk, kakor so ga učili aposteljni, so nekteri — nagnjeni od milosti božje — sprejemali keršanstvo, drugi so terdovratni ostali. Tako se je zgodilo, da so se v oni hiši otroci pokristijanili, stariši pa so ostali pagani. Sužnji je postal kristjan in je svojemu gospo- *) Ali jih ne posnemajo tudi naši ajdje V Vr. darju pokoršino odrekel v vsem, kar jc bilo zoper sv. vero. Prodajavci malikovavskih podob, klavnih in žgav-nih darov zgubljevali so kupcev toliko več, kolikor bolj se je širilo kristjanstvo. 2. Tako so prepiri nastali po družinah. Brat zatoži lastnega brata kot kazni vrednega kristjana gosposki, oče sina, mož ženo, gospod sužnjega, prijatel izda pri jatla. In kakor se je s tem naredila razpertija med družinami, tako tudi med vasmi in mestici. — In tako je razširjanje sv. vere same napravilo novih težav, novih sovražnikov! (t)alje nasl.) Občni cerkveni zbor. (Dalje.) S čim bo imel občni zbor opraviti? Z vsim, kar je za blagor sveta dobro in koristno. Pečal se bo zbor s tira, kako naj se duše tisuč in tisuč zmot obvarujejo, kako naj se družine rešijo, kterim pogin preti od strani napačne prostosti, zbor bo hotel tudi tiste rešiti, ki nočejo rešeni biti. Da se bo zbor s tim pečal, s čemur se mora, in da se z drugimi rečmi ne bode, to naj nas kar nič ne skerbi. „Ako pa zbor kako napačnost napravi?" — Duša, nikar se ne boj! Dobrotljivi Bog jc že za to skerbel, da cerkev, posebno v občnem zboru zbrana , ne bo napačnost , skaz in zmot delala, kakor jih delajo vlade. Zbor se ne bo zmotil, kajti vodila ga bo Večna modrost. Ako si katoličan, je to za te verska resnica, ako po nisi, verjemi saj osemnajststoletni preteklosti. — „Pa pravijo, da se bode zbor s politiko pečal!" — Brez dvoma, pa le od tiste strani bo prašanje pretre-aoval, ktera mu je mar, namreč nravna stran, ki se neposredno zveličanja duš tiče, pa tudi pravic resnice, pravičnosti in kraljestva našega Gospoda Jezusa Kristusa tukaj na zemlji. Povsod, kjer gre za ljudi in za načela , je resnica, pravica , Božja postava evang elij, zveličanje ali pa pogubljenje duše na vagi. Za vse to mora pred vsem cerkvi mar biti. Tedaj, ako bo občni cerkveni zbor tudi politične reči prctresoval, vodilo mu bodo omenjene reči, ni se ti toraj treba bati. „Ako pa nezmotljivost papeža sklenejo?" — Dobro, nezmotljivost papeža postala bi potem verska resnica, kar je zdaj samo splošna misel, in ako ne boš veroval (kar zbor sklene), si krivoverec. Ako zbor to določi, določi zavoljo tega , ker ga sv. Duh vodi, in ker sv. Duh želi, da se tako sklene. Ako se pa ne sklene, ostanemo pri starem. Tedaj tudi tukaj ni vzroka bojazljivemu biti. — „Zbor pa utegne zopet z znanim zapisnikom (si-labusom) opraviti imeti." — Ako o njem govori, zgodi se le, ker bo dušam in keršanskemu svetu koristilo. Ako nič o njem ne govori, ostane zapisnik to, kar je, in kar nehati biti ne more, namreč slovesno naštevanje poglavitnih modroalovskih, politiških in družinskih zmot, ktere šegno neverstvo, protestantizem in prekucijska brezbožnost že kake dve stoletji po svetu trosi. Zapisnik nima nobenega druzega zapopadka, kakor da našteva tri in osemdeset terditev , v kterih so poglavitne zmote sedanjega časa obsegane in naštete. Kak strah je Silabus ob svojem času delal, časniki so se serdili nad njim, kakor psi nad mescem, ako bi bil pa prasal take vekače, kaj da je prav za prav Silabus, zamore se skoraj za gotovo reči, da bi ne bili vedili. Ne boj se tedaj občnega cerkvenega zbora tudi za-rad Silabusa ne. Pomisli, da sv. Duh cerkev vlada, da se do sedaj še ni zmotil, in da se tudi v devetnajstem stoletji zmotil ne bode in cerkve ne zapustil. (Konec nasl.) Poslanica vdanosti sv. iboru vatikanskemu, ktero katoliško društvo v Te rs tu po svojem prevzvišensm škofu pred noge po-klada sv. Očetu papežu. Sveti Oče! Že se bliža praznik neomadeževanega spočetja pre-blažene Device Marije, sveti dan, katerega se zbero škofje vesoljnega katoliškega sveta v častitljivi baziliki (cerkvi) sv. Petra v Ki mu. Že je preteklo tri sto let, odkar je bil sklenjen zadnji sveti zbor v Tridentu, ki je branil resnico proti napadom luteranov in drugih krivovercev in je zares ponovil cerkveno življenje s svojimi postavami, ki so bile od vseh dobrih z veseljem sprejete. Vesoljni zbor pa, kterega ste Vi sklicali, sv. Oče, ima nalogo braniti katoliško vero zoper jnapade današnjih nevernikov, in dajati zveličavne postave, v vedno večji prid duhovstva in ljudstva. In ravno zato mi verni sinovi sv. katoliške cerkve iu zastopniki katoliške družbe v Terstu ne moremo več zaderževati obilnosti svojih čutov, ne radosti svojih sere, ko vidimo, kako na sam Vaš migljej pripravljeni škotje se vzdigujejo od Vzhoda in Zapada, od Juga in Severja in se ne bojč truda dolgega potovanja, ne nevarnosti viharjev, ne nezgod-nosti bolezni, ne zaderžkov starosti, temveč vsi enega serca potujejo proti večnemu mestu, kjer se nahajajo grobovi slavnih apostolov sv. Petra in Pavla, — proti Rimu, ki je glavno me-to vsega kristjanstva. O ganljiva prikazen, kteri se čuditi morajo celo nasprotniki! Mi očitno kažemo svojo tatoliško vero ter spoznamo z mislijo in sercem, da Kristusova cerkev, kakor nas uči sv. evangelij , je postavljena na nerazrušljivo podlago. da jo tudi peklenske vrata nikdar ne premagajo, ker ima nezmotljivo učiteljsko predstojništvo, zakaj sv. Duh ga podpira in On mu navdihuje resnice, ktere potem vernim oznanuje. Zategadel mi kar naravnost in brez vsega pomis-lika sprejmemo vse, kar vesoljni zbor sklene in odloči v verskih zadevah in glede na čudorednost (nravost), kakor tudi vse zapovedi, glede na pošteno keršansko življenje, ktere ravno ta zbor razglasi Bogu v slavo in vernim v prid. Določbam, ktere vi poterdite, sv. Oče, bomo se mi vselej ponižno podvergli in jim bomo popolnoma pokorni. In to je, Oče vseh vernih, slavni Glavar katoliške cerkve, namestnik Kristusov na zemlji, to je ponižni dar naše neoskrunljive vdanosti sv. Sedežu, kterega po svoj ;m preljubljenera škofu Vam pred noge pokladamo. Sprejmite blagovoljno, sv. Oče, ta poklon Svojih otrok in združite ga z neštevilnimi pričami ljubezni, ki jih prejemljete od vseh krajev sveta, — naj tudi to prizadene nekoliko tolažbe Vašemu užaljenemu sercu. Mi pa bomo pošiljali do trona milosti naj gorečnejše molitve, da pride na Vas obilni blagoslov nebeški, da vesoljni zbor vatikanski, ki je naj večja dogodba Vašega slavnega vladarstva, obrodi obilno dobrega za nevesto Jezusa Kristusa. Dočakajte sv. Oče, da, preučakajte dvajset in pčt let Svojega vladarstva, kterih do sedaj še nobeden papežev ni dočakal, — in potem ko boste vidili zmago cerkve, zaspite v Gospodu kakor novi Simeon, — vstopite slavno v nebeški Jeruzalem, sprejmite večno plačilo za trude in terpljenja, ktere ste prestali v Svojem zemeljskem potovanju. V tem zaupanju padamo polni spoštovanja na kolena , Vam poljubimo sveto nogo ter ponižno prosimo apostolskega blagoslova. V Terstu na praznik darovanja Marije Device 21. septembra 1869. Zastopništvo katoliške družbe. Ogled po Slorenmhem in dopisi* Iz Ljubljane. Misijonski spomin. Kratek za- f> o pade k misijonskih pridig, in naufci, tno-itve za bogoljubne keršanske duše. Spisal Jan. Volčič, duhoven ljublj. škofije po 32. nem. natisu, — s škof. poterjenjem.* — Te bukve v prijetni obliki s 764 stranmi je prav čedno natisnil g. Milic, založil pa g. M. Gerber. Da so bukve dobre, spodbudne, pod-učne, je porok njih pisatelj g. Janez Volčič, kteri je že veliko koristnega za Slovence spisal. Veliko imamo bukev za duhovne potrebe, vender „misijonskih" do zdaj še nismo imeli. G. pisavec pravi: „Namen teh bukvic (so pač bukve) pa ni samo molitev. Da sem se lotil tega dela, so)vzrok sveti misijoni, ktere so se v kratkem času tolikanj prikupili vsem Slovencem. Da bi torej sad sv. misijona bil bolj gotov, da bi naukov pri sv. misijonu prejetih nikoli ne pozabili, sem ob kratkem popisal vse imenitniši resnice, ktere se navadno pri 83. misijonih bolj natanko oznanujejo." Pisana je knjiga v čisti, vseskozi umljivi slovenščini, s priserčno besedo, in zanašati se je torej, da bo dober sad rodila med narodom slovenskim. Obseg je taki le: A. Kratek zapopadek misijonskih pridig v štirih delih, kterih 1. del ima 20 resnobnih premišljevanj (namen človeka, vrednost časa itd.); 2. del dolžnosti raznih stanov (dolžnosti taranov do dušnih pastirjev itd.); 3. del nauke od sakram. sv. pokore in sv. R. Telesa; 4. del napeljevanje k pobožnemu življenju s pomočki in potrebnimi čednostmi. Razdel B obsega v 19 razdelkih nauke in molitve za bogoljubne duše, ki se žele zveličati, in nektere pesmi od misijona. Sedanji čas je še posebno potreba obojega — poduka v keršanskih resnicah in molitve, da se otme, kar se d£ se oteti, in zveliča, kar ima še kaj želje zveličati se: oboje (uk in molitev) se v obilni meri dobiva v omenjeni knjigi; torej upajmo, da bode dobri sad rodila pri Slovencih in Slovenkah, — le pridno jo kupujte; zani-karnih in spotikljivih bukev in časnikov pa se skerbno varite! — Prav prijazna slovesnost se je obhajala preteklo nedeljo v čitalnični dvorani; bila je namreč razdelitev oblačil med uboge dečke in deklice ljubljanskega mesta. Lepo, iz keršanske ljubezni do revnih svojih sobratov navdihnjeno nalogo: uboge otročiče za zimski čas previditi z gorko obleko, da bi šolo za-mogli redovno obiskovati, prevzelo je letos katoliško društvo. Po krasno in izverstno izpeljani besedi, v ta namen napravljeni, po milih darovih blagih sere, kterih Be v Ljubljani, hvala Bogu, najde se v obilnem številu, in po neutrudljivem prizadevanji blagorodnib, miloserč-nih gospa in gospodičin, ktere so temu dobremu namenu darovale veliko časa za izdelovanje obleke, — je bilo mogoče letos se večji število ubozih revčkov z zimsko obleko razveseliti, kakor pa druge leta. V nedeljo o y2ll bil je za male ta srečni trenutek. V čitalnični dvorani zbrali so se otročiči, vseh skupaj 102, in sicer 52 deklic in 50 dečkov, pa veliko število drugih, večjidel dobrotnikov. Tu je bilo pripravljeno oblačilo, vse lepo zversteno, in na odru božično drevesce z mnogimi sladkarijami. Zdaj nagovorijo v. č. g. generalvikar Kramar s kaj lepimi in priserčnimi besedami zbrane otroke. Opomnijo jih, da to, kar bi jim starši sami pre-skerbeti ne bili zamogli, preskerbeli so jim miloserčni dobrotniki in milodarne gospe in gospodičine. Ne sami, ne njih starši si tega niso prislužili, kajti oni ne poznajo vseh dobrotnikov, in dobrotniki ne njih, — ampak storili so to iz ljubezni do Jezusa, prijatelja otrok, ktere on tako preserčno ljubi in je zagotovil, da kdor v njegovem imenu revnim kaj podeli, hoče tako sprejeti, kakor da bi bilo Njemu samemu podeljeno. Posebno so otrokom k sercu gnali, naj bodo hvaležni Bogu in dobrotnikom, in naj hvaležnost kažejo s tim, da se bodo lepo obnašali, da bodo pridni in pobožni. — Na zadnje priserčno zahvalo izrečejo vsim blagim dobrotnikom v imenu osrečenih otrok. Kaj primeren je bil ta govor in zelo je pričujočim dopadel. — Potem je blagorodna gospa grofioja VVurmbrandova lastnoročno delila obleko med otroke. Kako zelo so se veselili revčiki lepe obleke! serce, misli in oči, vse je bilo le na obleko obernjeno. Hitro so šle deklice v posebno sobo in dečki v drugo, ondi so se oblekli v novo obleko, in potem pridejo nazaj v dvorano, toda vse drugačni, vsi spremenjeni, vsi novi, nikdar še morebiti ne taki, kajti imeli so že sicer morebiti kako novo oblačilo, toda vsega na enkrat novega kakor zdaj, tega morebiti še ne. Tu v dvorani pa jih je čakalo zopet novo veselje. Dobrodušni peki, kterim Bog stokrat poverni, so darovali veliko lepega, belega kruha in štruc, — vse to je bilo za otroke pripravljeno in med nje razdeljeno; — obrali so tudi božično drevesce in blage hčere Wurmbrandove so vse te sladkarije med vesele otroke razdelile. — H koncu stopi še pravi oče te priserčne veselice dr. Orel na oder in z navdušeno besedo omeni: da drevesce je bilo presajeno v drugo zemljo, toda koreninice se mu niso potergale — temuč še krepkejši je zrastlo in še več sadu obrodilo kot druge leta, in vošilo izreče, naj bi to drevesce še mnogo let veliko dobrega sadu obrodilo. Opomni otroke, da zato so dobili iz dobrotnih rok tolike darila, da bi ložej šolo obiskovali in si ondi koristnih naukov pridobili in bi zamogli potem kot dobri inpošteni kristjani tolikanj ložej svojo dolžnost spol-novati. Dobroklici so spremljevali navdušeni govor. 8 tem govorom bila je ta priserčna slovesnost končana. Otroci pa so se precej potem podali v nunsko cerkev dobrot-ljivemu Bogu se zahvalit, da je serca milih ljudi nagnil toliko lepega in gorkega oblačila jim napraviti, in prosit ga, naj bi jim On stoterno povernil, kar sami storiti nikdar ne bodo zamogli. — Kake dobro de človeškemu sercu, kadar si je svesto dobrega dela, to se je vidilo pri tej veselici. Veselili so se z otroci vred vsi nazoči, in vsakteremu, ki je k temu delu usmiljenja kaj pripomogel, — ko bi tudi druzega plačila ne imel pričakovati, bilo je v zadostilo že veselje otrčk, ktero se jim je bralo na očeh in na obrazu; — toda prepričani naj bodo blagi in usmiljeni dobrotniki, da so dobro naložili na obresti, kar so tem revčkom podelili. Naj jim Bog stoterno po-verne! naj bi zaslišali od Njega, ki je prijatelj ubogih in otrčk, zaslišali vesele besede: Vidili ste me golega, glej , s tem oblačilom ste me oblekli! K temu naj po želji občinstva še pridenemo Glasovanko, ki jo je pri besedi za uboge otročiče govorila Ančika Žužkov a. l. Angelj Božji znad višave Gleda Da zemlje nižave, Vidi revčke mnoge mnoge In sirote preuboge, Tu bo v mraza, tam so v sili, Lačni, da Bogu se smili! Groba žuga černa noč: Oh, kje z4-nje je pomoč Augeljca ljubezen gine, Zdajci na žemljico Sine, Dobrim dušam pošepeče: „Smirte božčkov se!«' jim r»,-če, Dajte lačnim kaj jedila, Dajte golim oblačila; Sleherni prepričan bnd\ Vse povernil Ih> Guspod. 3. Da oblečete to čedo, Vi napravite ,,besedo"; Bodo darke pokladali, Vi pa robe kupovali , Zdelovali oblačilo, — Se nebo bo veselilo , Ker bo toljka množica "z Vaših r priSli ninjo čast sktzit dragemu tovaršu. in fužinarja v kratkem na beraško palico pripravila. — Vender pa se ne sme tajiti, da je tudi mnogo poslov in dninarjev in vsakoverstnih delavcev, kteri previdijo kratkost železničnega zaslužka in zato svojim gospodarjem zvesti ostanejo. Delo pri železnici spomladi in poleti ni moglo zelo napredovati, ker ga je odkupovanje zemlje oviralo. Poslan je bil na Gorensko za zemlje odkupca neki sicer prav priljuden nemški dohtar iz Celovca, kteri se pa vender z našim slovenskim ljudstvom kar nič ni mogel lepo pogoditi. Nasledek tega je bil, da je po postavi cenitev zemlje po izvoljenih možeh nastopila. V takih okolišinah izvolijo posestniki en »ga cenivca, železnica izvoli druzega in tretjega — načelnika — izvoli pri politični cenitvi okrajna politična, pri sodnijski pa sodnij-ska gosposka. Ko je čas cenitve nastopil, se je pa le pokazalo, kako neizrečeno nezaupljivo je gorensko ljudstvo. Kdor je imel z železnico le količkaj zaveze, ni veljal za cenitelja. Dolgo so si ljudje premišljevali, koga bi volili za svojega cenitel|a. Naposled izvolijo Jeseničani deželnega in deržavnega poslanca, brezniškega faj-moštra g. Lovreta Pintarja in za Jeseničani ga izvoli še 8 sosesk, iu tako je cenovni poslanec Pintar z malo iznimko vse zemljišča od Belica nad Dovjem pa doli do Ovsiš in ljudstvo je bilo z njegovo cenitevjo, kakor slišimo, povsod zadovoljno. Pa ne samo g. Pintar je bil cenitelj , temuč tudi borovškerau g. kaplanu Leganu je soseska Gojzd svoje zaupanje skazala ter ga za svojega „šacevavca4< izvolila. Obnašanje gorenskega ljudstva do svojega poslanca Pintarja nam je živa priča, da ima g. Pintar pri svojih volilcih in sploh pri gorenskem ljudstvu še zmiraj staro zaupanje. Pa se tudi po pravici mora reči, da seje poslanec Pintar, kolikor sta pravica in pamet dopustila, na vso moč poganjal, da se je posestnikom zemlja pošteno plačala. Odkupovavec kmetom na naj boljši zemlji za štirjaški seženj (kvadratno klaftro) sveta ni več ponujal, kakor 70 kr., g. Piatar pa se je z nasprotnim cenivcem tako pogodil, da se je plačalo za štir|aski seženj (kvadratno klaftro) najboljše zemlje po 1 gl. 60 kr., za seženj zelnika pa celo po 3 gl. Seženj slabše zemlje je veljal 1 gl. 40 kr., 1 gl. 30 kr., 1 gl. 20 kr., 1 gl., prav slabe pa tudi le 80, 70 ali pa 65 kr., enosečni travniki pa po 50 kr., pašniki so se ceniti od 13 20 kr. seženj. Tako se je zgodilo, da je mar^ikteri posestnik zares lep denar potegnil za zemljo, ki jo je železnici odstopil. Marsikterega je doletela sreča, da se je po ti poti svojih težkih dolgov znebil. Zgodnji sneg, ki je letos že 18. oktobra pervikrat padel, je odpodd od železnice skoraj vse Lahe, druzih ptujcev je se nekaj tukaj. Vender sneg dela ne zader-žuje. Zdaj so domačini pritegnili k železnici in delo gre prav dobro od r6k. Nekteri započetniki (pervo-ročniki) terdijo, da bojo konec majnika s spodnjim delom železnice, to je, s poravnanjem sveta že gotovi. Sneg nam je sem ter tje tudi sirovino zapadel in stelje sploh nimamo nič, pa še veči nesreča nam žuga s po-zebljino, ako bo sneg na tali zemlji dolgo ležal. Dbc. Ne vem, ali bi svojo počasnost kaj izgovarjal, ali pa kar naravnost povedal, kar bi bil imel že zdavnej povedati, da smo letos od 5. do 12. vinotoka tudi pod Kumom na Dobovcu vživali srečo sv. misijona. Srečo, pravim, v vsakoverstnem pomenu; ker pri nas je bilo celi čas naj lepši vreme brez dežja in snega, toraj tudi ni bilo treba mokre obleke po pečeh sušiti in se tako v nevarnost kužne bolezni postavljati. Tudi, k veliki sreči! ni nobeden znoril. (.Marsikdo se je le spametoval, ki je prej kake muhe lovil.) Ia zadnjič tudi nesrečnih koz, ktere so včasih sv. misijonu ze!6 nagajale, pri nas celo letč ni bilo. Tedaj za vse: Deo gratias! Kar čas med raisijonom tiče, je bilo vse po navadnem, naj lepšem redu. Bilo je res včasih ljudstva veliko — iz 7, 8 in tudi več fara — pa od posebnih ne-rednost ali celo kakega nepokoja ni bilo čuti, dasi žan-darjev ni bilo tu. Čemu bi tudi bili? Bog nas varuj podpihovavcev ; red bomo že ohranili — ga vč ljudstvo samo ohraniti. Vdeležilo seje ljudstvo sv. misijona prav zelo, ali bolj prav rečeno, vdeležili so se ga vsi, da le niso bili bolni ali v ptujih krajih. Celi čas misijona so ljudje prav pridno obračali v dušni prid in zveličanje. In vender — glejte čuda! — dasi je kmalo potem res slabo vreme nastopilo, ter malokdaj tako kakor letos nagajalo , vender nam ni nič pod snegom ostalo. Toraj spet zato: Deo gratias! Kar sad sv. misijona tiče, ne včm kaj posebnega sporočevati, — je potem še premalo časa minilo. Sploh smem reči, da saj do zdaj je v vsih rečeh bolje, kakor pred misijonom.*) Nisem čul potem več navadnega razgrajanja in vpitja po kerčmah, tudi ne prejšnjega po-nočevanja. Nalašč sem že sem ter tje očeta ali mater poprašal, kako je s sinom — s hčerjo? In odgovor je bil navadni: Pred je bilo tako in tako; ali — po misijonu — ne več. Upati toraj smemo, če tudi po misijonu niso vsi angeli postali in tudi ne bodo ostali, da pa vendar sv. misijon ne bo ostal brez obilnega duhovnega prida za prebivavce Kumske okolice. In za to tretji, Se posebni: Deo gratias! Konečno še resnično prigodbo kmalo po misijonu, — ne bo znabiti vsem všeč, pa naj imajo tudi liberalci" kost glodati! Nekega večera pride znanec k meni. Besedovala sva od tega in unega. Kar se pred me vstopi, ter pravi: „Kako je to, g. župnik! od kar sem bil zadnjič tukaj, se mi ljudje vse bolj prijazni in priljudni zdijo, ne vem zakaj? Je li to moja domišlija ali resnica?" — „Vam že smem poterditi, da je resnica, jaz pa tudi vem zakaj," — mu odgovorim. Se ve, da mi potem ni dal pokoja, kakor tudi sem se branil, da sem moral povedati, zakaj. ,,Verjeli mi ne bote," mu rečem, ,,pa povedal Vam bora vender le, se bote saj smejali. Glejte, imeli smo v kratkem sv. misijon, ljudje so v gnadi Božji, in mislijo tudi ostati ; od tod njih priljudnost." In res — debelo se mi je smejal. „Sem vedil, mu pravim, vi po-svetnjaki le mislite, da pošten kristijan mora vedno le — kislo repo prodajati. Če je pa to resnica ali ne, naj razsojujejo tisti, ki so skušeni — za tako sodbo zmožni. Jaz pa si zraven mislim: „Hoc non omnes capiunt, sed. ." (Tega vsi ne ume). „Homo animalis non per-cipit, quae sunt spiritus;" posvetnjakomne gre v glavo, kar je duhovnega, so preveč zaguljeni. — Toliko za letos, da, kar se je letos zgodilo, na dolgu ne ostane. Če vam je drago od sv. misijona kaj več, drugo pot.**) Dopis iz Dunaja. Da so delavci pri začetku der-žavnega zbora leto 1848 malo poigrali, ste gotovo v dunajskih časnikih že brali. Zdaj se vgibuje, kdo da jih je podkuril. Nekteri terdijo, da klerikalci, pa to naj verjame norec Matija. Delavci se niso za klerikalce nikdar nič menili, temuč so jih v svojih zborih zmiraj naj gerše opravljali in jim zabavljali; zdaj pa terdijo nesramni „liberalci," da so jih klerikalci našuntali. — Drugi dolžijo tega celo ministra Beusta, pa v tej reči je gotovo nedolžen , če je tudi že kdaj morda res kaj napačnega našuntal. To mu zato podtikajo, kergadolže, *) Naj bi tudi na Dunaju in drugod dali kruha in misijon namesto njih podpihovavcev tistim delavcem, pred kterimi so že vlade v zadregi, in svesti smo si, da bi več izdalo kakor zbor-ske interpelacije. yr. *•) Vselej drago. Vr. da z doktorskim ministerstvora zastran pogodbe s Čehi in drugimi narodi ni enakih misel. Za „Hozano" pride kmalo „Križaj!" — Da je bila pa pri delovski halabuki neka vodivna roka, tega ni dvomiti, in čudno je, da so šli na svojo roko in sicer zoper po večem liberalni zbor, in zahtevajo reči, da tudi liberalcem ušesa rastejo. Zgodile so se besede tistega preroka, ki je pred tremi leti rekel: „Le malo počakajmo, kmalo pridejo taki liberalci , ki bojo več tirjali, kakor jim bo mogel Giskra dati." Vidi se pa tudi na zboru, kako se misli preminjajo. Tačas, ko je dr. Roser pervikrat predlog stavil v zboru, naj se gleda na žalostni stan delavcev, ni mogel na li beralni levici dobiti skoraj nobenega podpisa za svoj predlog, in res so ga klerikalci na desnici morali podpirati , da je mogel s predlogom pred zbor. Tačas ga je gerdo zaklel neki moravski fabrikant s pristavkom: ,,hcete i to skazit!" Vse drugači pa se je te dni ravno tistemu Rozerjevemu predlogu godilo v zboru. Brez podpisov ga je postavil, pa ne le nekdanji podpiravci temuč tudi vsa levica ga je podpirala s tabrikantom vred in tergali so se, kdo bi bil v odbor izvoljen. Stranke na zboru so stare ostale. Pemsko raarski Nemci se derže vstave kakor klop, in oče \Volfrura so djali danas, da naj vlada Lahom le zobe pokaže in vse bo sčasom se podalo. Zdi se mi, da ministri niso več te misli. Poljaki se kaj gerdo derže in dr. Grocholski, njih vodja, govori v adresnem odboru moško in pri-vijavno. Da se ministerstvo maje, to je gotovo. Na dvoje so razdeljeni. Na eni strani je Taate , Potočki in dr. Berger; na drugi pa Giskra, Iierbst, Haznar, Brestelj, Plener. Ena stranka skoraj gotovo odstopi. 17. decembra je bil poklican minister Taafe v Pešt k cesarju. Misli se, da prinese v kratkem cesarjevo voljo na Dunaj. — Minister Berger je neizrečeno siroten, komaj je živ in ves gluh je postal. „Doista, neče daleko!" Tudi drugim ministrom se na nosu bere, da njim ne gre po volji, posebno se je Haznar zelo postaral, kar ga nisem vidil. V adresni debati je izvoljen izmed Slovencov g. Svetec, in že koj v pervi seji je moral kranjsko resolucijo zagovarjati, ker je dr. Rechbauer ti resolucii podtikal reči, kterih v njej ni, in zopet danes jo je Kuranda napadel in Cehe zunanjih zavez dolžil, in spet gaje Svetec na obeh straneh po zasluženji zavernil. — Rekel je Kuranda, da naj nezadovoljneži svoje pritožbe po vstavni poti naznanijo deržavnemu zboru in se bo pomagalo , če bo moč. Nato poprime Svetec besedo in reče, da vlada za vse dežele nima enake mere, kar sme Galicija, to je na Kranjskem greh , in glejte to le smo Kranjci želeli (bere kranjsko resolucijo), pa nam se je pred nosom zbor zaperl, nismo mogli toraj po vstavni poti svojih želja pred deržavni zbor prinesti. Tudi prašam pri ti priložnosti ministra notranjih zadev, zakaj se je vender kranjski zbor tako na vrat na nos sklenil? Minister Giskra malo pomolči in pravi: „Der Landtag hat die Regierungsvorlagen crledigt, er hat seine Aufgabe gelost und \vurde daher geschlossen." — (Deželni zbor je vladine predloge rešil, je svojo nalogo doveršil, torej je bil sklenjen.) Svetec na to nadaljuje ter pravi: „Obžalujcra, če je g. minister tako podučen; dve vladni predlogi niste bile še rešene, sedem izdelanih predlogov je še ležalo pred nami in konec je bilo zbora. To je resnica, moja gospoda! Dr. Giskra ni na to nič več odgovoril. Zdaj pa natanko veste, zakaj je bil Kranjski zbor sklenjen. Človek bi mislil, da to ni res, da bi bila ljubljanska deželna vlada ministru notranjih zadev neresnico naznanila. Kakor danas, menda Giskra tudi tačas ni imel nobenega pravega vzroka, ko je presvetlemu vladarju nas vet o val, da naj se kranjski zbor sklene. — Znosil se je nad malimi Kranjci in Tirolci, močnih Poljakov vganjati pa mu ni bilo kec. Še naj pristavim, da deržavnemu zboru je nas verli finančni minister Brestel naznanil, da bomo za leto 1870 vender spet brez novega dolga in večjih davkov izhajali. Iz Rima (4. grudna) pišejo mlgsp. skof Mrak prei. kan. dr. M. Leben-u. — 30. nov. sem odrinil iz Tersta na pamiku „Aquila" (Orel); goriški prost bar. Codelli je bil moj tovarš. Razun mene so bili se 3 škofje popotniki v I oddelku. Naj opomnim, da nisem nič plačal, so me tako pustili.*) Noč je bila nekoliko nemirna ter so nekteri bolehali; meni pa ni bilo nič. Zjutraj ob 7 smo bili v Jakinu (Ankoni).. Ob 10 smo z železnico odrinili. Plačala sva midva 3M frankov, jest tedaj polovico. Okrajina je skorej Krasu podobna, samo da so hribi bolj ostri. Proti 11 smo dospeli v Rim in smo bili sprejeti od velikega hišnika (Major domus) Njih svetosti in za vsacega je bil pripravljen poseben voz. Ker Se nisem določenega staniša imel, so me peljali ,,Alla Minerva," kjer je bilo 'več škofov in mašnikov ... Danes sein dobil svoje pravo stanovanje v samostanu „Torr' de* Specchi", kjer stanuje še 8 druzih škofov. Danes smo bili že skupaj pri kosilu. Zraven nekterih laških škofov iz Napolitanskega je tukaj vikši škof iz Albanije, Nemec, — pa škof iz Batavije v vzhodnji Indii, Belgijanec. V semanji obleki še nikjer nisem bil, ampak le zasebno v Šenpetru, v Koloseju in pri Marii Snežnici. Posebni občutki so me obhajali po teh krajih, zlasti v Koloseju, kjer je tekla tudi kri sv. Ignacija (škofaMraka pomočnika). Kamor koli se človek oberne, je polno škofov in duhovnov. 2. grud., ravno po mojem prihodu, je bila pri- Eravljavna seja, pa nisem bil zraven; nisem imel še oprave. >al sem si pomeriti „mantelleto" in „kappo", kar bo stalo 27<> frankov. V nedeljo je bila „Capella papalis", kjer sem bil tudi jest pričujoč; kapucinar je latinsko pridigal. Včeraj , grud., začetek vesoljnega zbora. Tega popisati ni moč. Moja številka je bila 894. Danes smo povabljeni v ,,Villa" kneza Borghese, kjer bode •»gled 'revue) papeževih vojakov. Jutri 1. kongresija. Iz Rima. II pismo, 13. dec. (Velika „beseda" v Riiuu.) Škofje se sedaj skorej vsaki dan razdeljeni po narodih zbirajo pri enem ali drugem kardinalu; tako, p»>tavin>, se shajajo pri monsg. Nardi-ju s kardinalom Švarcenbergom vred avstrijanski in nemški škofje, — traneoski pri kard. Matti-u itd. Sicer pa se obiskujejo eden druzega, tedaj se o ti priložnosti spoznavajo in spoprijatlijo. Toraj je pa tudi treba, da ima vsaki škof •ali njih več skup) svoj voz, ki se precej drago najme na celi mesec. Včeraj, 12. decembra, je bila papeževa pevska in glasbili.* družba napravila „besedo" (akademijo) preči-sto Spočeti in tudi sv. Očetu na čast, ter je ta družba Izvabila vse kardinale in škofe, ki sedaj v Rimu bivajo, : tej slovesnosti. V ta namen je bila lepa in velika cerkev 12 aposteljnov kaj lepo napravljena. Zagernjene so bile vse cerkvene stene z dragimi pregrinjali od oboka do tal, viselo je čez petdeset lustrov od oboka , včliki oltar so bili zagernili, pustili samo podolgasto dolbino, v kteri je stala krasna lesena podoba prečisto spočete Device Marije. Brez števila visokih pozlačenih svečnikov je bilo nastavljenih tu in tam in tako je toliko luči migljalo sem ter tje po vsi cerkvi, da je bilo svitlo ko po dnevi. V prostorni prezbiterii se je zbralo okoli dve sto •) Lojdova družba se je tudi ▼ Aleksandru lepo obnašala do katoliških Škofov, ki fo bili iz Jutrovega na potu t Rim. Slava ji! pevcev in glasbarjev, z mnogoterim muzikalnim orodjem. V srednjem čolnu cerkve pa so bili sedeži že postavljeni za kardinale, škofe in njih duhovne spremljevalce. Pevska in muzikaloa družba je k ti slovesnosti bukve na svitlo dala, v kterih se popeva čast Marije D. brez madeža spočete in življenje sv. Očeta, veči del v odah (slavnih pesmih). Ob dveh popoldne se je slovesnost pričela z nagovorom kardinala Rafaela Monaco la Valletta v laškem jeziku. Po tem je vsa muzikalna družba kaj veličastno godla. — Ta družba ima le take ude, kterih glasbena umetnost in učenost je popolnoma doveršena. To je donelo in se razlegalo med visocimi oboki in kuplami prekrasne cerkve! Godlo se je iz Bellini-a, Meyerbeera, Pacini-a, Verdi-a, Rossini a, Donizetti-a in dr. Pevske reči je zložil prof. Gian. Batt. Toti; godbo je vodil Gugl. Castellani; orhestro pa Orsini. Deli pesmeni so bili: 1. Konklave, v kterem so Pija IX volili. 2. Volitev njegova. 3. Beg v Gaeto. 4. Vernitev iz Gaete v Rim. 5. Molitev Rimljanov. G. Določitev prečistega spočetja. 7. Moč, ki jo je Marija podelila sv. Očetu. 8. Stoletnica ss. apost. Petra in Pavla. 9. 11. april letošnjega leta. 10. Spominek prečist. Device. 11. Vesoljni zbor. 12. Prisega Rimljanov prezvestih sv. Očetu. Pelo se je zdaj samotež (solo), zdaj po dvojno (v duetu), zdaj po štirje, zdaj kor odraščenih pevcev, ali pa kor fantičev (okoli 40); včasi so se sklenili vsi skupaj — in takrat je pretresalo poslušavca in ganilo do solz. Slišali so se glasovi od naj višega soprana pa do naj globokejsega basa, in vse to le iz moških gerl. Včasih je bilo naj lepši harmonijo slišati le od daleč, kakor da bi angelci na višavah prepevali, in počasi je bližej in bližej prihajalo, da je na zadnje z vso močjo zagermelo okoli nas in med nami tako, da je mraz pretresal človeka, bi djal, od svetega strahu. Pa zopet so se povzdigali posamezni mili glasovi na višave, in serce tako ginili, da so solze ljubezni do Marije polile lice; drugič spet je krepki glas kakega basa ali pa veličastni združeni kor vsih pevcev s po-vzdignjenimi glasi toliko hvalil sv. Očeta, da bi bil človek kar pri tisti priči svejo kri zanj dal, ako bi bilo treba. Enacih čistih glasov, kakor o ti priložnosti, — enake lepe godbe, da bi se tako vjemala, nisem še slišal. Dečki sosebno — o kako prijazno so peli!... To so tisti izbrani učenci, ki jih sv. Oče nalašč za cerkveno petje na svoje stroške dajo učiti, ki tedaj tudi večkrat v cerkvi sv. Petra poj6. O ti priložnosti so se pridružili še sinovi rimskih imenitnjakov, kakor so bili tudi med moškimi pevci in muzikanti gospodje (dilettanti), ki se sicer nikdar očitno slišati ne dajo. Trikrat so pevci in glasbarji počivali. Takrat so nastopili govori, vsi v pesmih, mnogoteri duhovni in kleriki, pa vsak v svojem jeziku- Govorilo se je v latinskem, arabskem, nemškem, angleškem, gerškem, španjskem , francoskem in laškem jeziku. (Ko bi bil vedil, da slovenskega jezika ne bo slišati, bi se bil naglo kaj naučil v čast slovenskega jezika.) Sosebno je dopadel Maronit Fra-Gabriele Fratruni, ki je po arabsko enotero prepevajo govoril svojo pesem. Pričujoči so sicer po vsakem govoru ploskali, ali tukaj ni bilo konca ne kraja ploskanja, ko je Maronit, mlad, lep velik mož s černo brado, v dolgi halji, govoriti nehal. Nar bolj določno pa sta govorila gerk o. Gius. Frattini po gerško, in rimski korar Bartolini po laško. Gerk je besedo za besedo počasi izgovarjal s po-vdarkom, tako, da ga je vsaki po celi cerkvi lahko umel. Cerkev je večji od ljublj. škofijske, vendar je bila natlačeno-polna z gospodo; moral pa je imeti sleherni pripuščenje ali listek (billet); samo škofje in mi spremljevalci škofov smo bili tako dopuščeni k akademiji. Imel sem prostor blizo prezbiterije poleg stene, tako da sem lahko vidil vse zbrane Škote in kardinale, kakor tudi drugih poslušalcev veliko število. Pri vratih in sem ter tje po cerkvi so se blisketale čelade papeževih dra-gonarjev, ki po cerkvah kakor tudi zunaj cerkva skerbe za to, da gre vse v redu. Pa je tudi res vse pri miru, vse tiho, brez vsake nerodnosti. Tako tiho zopet vsi izidejo, kakor da bi nobenega pričujočega ne bilo. Kdor se želi naučiti, kako je treba red in pokoj med ljudstvom ohraniti, naj pride se tega v Rim učit. Z Bogom! Janko. Razgled po mretu. V Jeruzalemu je mil. škofBracco o binkoštih posvetil mladenča iz semenišča Bejt-Džala, rojenega Na-zarečana. Tudi je podelil trem frančiškanom niže blagoslove. Doma so bili ti trije : iz Jeruzalema eden, drugi iz Nazareta, in tr tji iz Betlehema. Pervi zdaj v arabskem jeziku podučuje seminariste, in bo pozneje za misijonarja kam prišel; druga dva pa se učita bogoslov-skih reči in sta imela kmalo subdijakonat prejeti. Gotovo, velik napredek je to, da zdaj tudi že v sveti deželi duhovne izučujejo in posvečujejo. Sicer pa ima tudi katoliška reč v sv. deželi dosti sovražnikov. Znano je, da je bil pred nekimi mesci ogenj v duplini Kristusovih jaslic. — 10. avg. ie nekdo v duplini jaslic streljal na ondot-nega brata frančiškana, varha pri jaslicah, kteremu je obleko prestrelil, njega pa vendar ni poškodoval. Dolže nekega krivoverca. Greki in Armeni so čedalje prederz-niši in se vsilujejo v pravice katoličanov. „Bakšiš" (darila, podkupovanje) tudi stori, da se jim veči del posreči, kadar se po krivici v kako svetiše vrinejo. Dopisnik od ondod pravi, da kat. družbe bi morale več storiti za sv deželo in da se protestanške dijakonise bolj podpirajo, kakor pa kat. sestre sv. Jožefa, sijonske iu nazareške redovnice. Eden romarjev, ki je prišel iz sv. dežele, je hvalil obnašanje visocih popotnikov in pristavil je: „Sploh je viditi, da so naši knezi več vredni, kakor pa njih vlade. (Das heil. Lind V.) Bilo je v kratkem več vladarskih osčb ondi in vsi so dajali prav lepe zglede. Laški kraljevič Araadej je zvedil v Jeruzalemu grenko resnico, da zatiranje frančiškanov na Laškem bo o svojem času storilo, da bodo tudi verniki Božjega groba, ki so zdaj veči del Italijani, morali od drugod se nadomestovati. Francozi so v tem vse bolj prebrisani, oni vedo , da le katoliški redovi in misijonarji sploh s katoličan stvora vred tudi francosko narodnost in veljavo razširjajo, in torej njih vlada zvesto podpira redove. Enako so v Av-strii ravno sovražniki katoliških redov in duhovstva sploh ob enem zatiravci avstrijanske veljave in ideje doma in na tujem. V Jeruzalemu n. pr. avstrijansko katoliško duhovstvo v hospicu vse kaj več stori za avstrijansko idejo, kakor pa je cesarski poročnik sam tega zmožen. V hospicu ravno ima središe vse, kar je avstrijanskega; pri dobri vladbi dobiva iz naprave tudi deržava sama čast in veljavo. — V Jeruzalemu je od visoke Porte odstavljen ondotni paša in poklican je v Carigrad na odgovor. Bil je boje paša ves v rokah grekov in sovražnikov zoper latince (katoličane). Počenjal je neki vsaktere sleparije, mislijo Ea, da si bo po taki poti tudi v Stambulu pomagal. Dal ode del svojega ropa sodnikom, in ostalo mu bo še dosti, da si bo novo in mastno še viši častno službo kupil. 12. kim. je po dolgem posvetovanji turška vlada privoljenje dala k velikemu omrežju cvropejskih železnic, ktero bo tudi Carigrad obsegalo, in to bo gotovo pripomoglo, da se bodo evropejske fiege po Turškem čedalje bulj razširjale. Midhat-paša, poglavar v Bagdadu, je dal kopati na mestu, kjer je stal nekdaj Babilon. Našel je med drugim dvorano (palačo) s starimi napisi po prelepih opekah; od teh dobro ohranjenih napisov pričakujejo novih dokazov za resnico svetopisemske razlage. „Impartial de Smvrne" naznanuje: 21. kim. je bil v Magnesii položen podstavni kamen za novo kat. cerkev. Pred 30 leti so se kristjani smeli kon.aj očitno na cestah pokazati, ker Magnezija je eno izmed „svetih izlau.>kih mest" , danes se povzdigajo zvoniki zraven minaretov (stolpi turških madžidov ali mošej). Sultan sam je veliko pripomogel k zidavi cerkve, ki bo sv. Loreneu posvečena. Kazne novice. Moravski katoličani tožijo, da v Gre-grovi tiskarnici v Pragi tiskani časniki, kakor „Nar. Listi, „Obrana," ,,Svoboda," z veliko prederznostjo napadajo katoliško cerkev, njenega poglavarja in načela katoliške vere. Se mar to pravi narodni reči služiti? Taki raz-dvojavci slovanskih narodov so njih sovražniki dvakrat, pervič, ker jim vero hočejo ukrasti, drugič , ker v tem tudi narodnosti škodujejo. — Od evropejskih mojstrov se učijo tudi turčini nekake svobode nove čre, za ktero pa potomci ne bodo hvaležni. Po nekem ukazu iz Carigrada se imajo šole, ki so jih kristjani sami napravili, s turškimi šolami zediniti. Ni čudo, da je taka „konfesionslosna" turška šolska zapoved zbudila velik šum med kristjani, ki imajo še kaj vere, in neka brošura naravnost tirja oprostenjc spod turškega jarma. — V4Insbruku je eden „libera!čičev" zapečateno pismo profesorja Moriggla ukradel, „liberalci" so ga razpečatili. v tirolskem „Tagblattu" razglasili, in iz tega se je naredil celi ,,špektakelj,4< ker v pismu so bile nektere novi eri neljube reči. — — „Vaterland" daje Beustu načclno-osebno nezaupnico kakor takemu, ki ni ne po talentu ne po značaju zmožen opravljati naj tehtniši službo ogersko avstrijanske deržave. — Ignatiev, ruski poslanec, je edini ostal na dvoru egiptovskega nainestnega kralja, vsi drugi poslanci so Egipt zapustili. Misli se, da ta reč ni brez pomena. — Iz Ljubljane. (Zastran družbe B ožj ega gro-ba v Jeruzalemu.) Tiste ude društva Bož j ega groba, kteri še niso plačali za l. 18<>9, vljudno prosim, naj bi to kmalo storili in zneske poslali, da nabrani denar na dotično mesto pošljem. K. Laha jner, društv. prediik, v rožnih ulicah hiš. št. 101. Prošnja. Prejela je kat. družba že precej lepo število bukev, vender ne še dosti: slovenskih nam zmanjkuje, ker udje take prav radi bero. Prosim toraj vse prijatelje katol. družbe, naj bi nam darovali slovenskih bukev in nam jih prav kmalo poslali, da bomo mogli bralcem streči. Dr. J. Sterbenc, knjižničar. Dr. Len. Klofutar-ja, konzist. svetnika, okrajn. šolsk. nadzornika in profesorja, je Nj. veličanstvo 8. grud. t. 1. imenovalo častnega kanonika kn. škof. ljubljanskega kapitelna. Go*p. Fr. Stanonik, dr. bogoslovstva, duhovni pomočnik v stari Loki, je postal profesor verne na vseučilišču v (iradcu. .»Verlassuius^treuerji" ljubljanski soprevidili 17. grud., da je „verfassungau ali vstava v nevarnosti. Zaslišali so pa v svojem zbirališču iz nekih ust, da „noben prost narod veličastniši vstave ne poznakakor je ta, in ustrašili so se zanjo... Sklenili so torej, pervič, da bodo v nedeljo (19. dcc.) „verfassungi" na čast jedli, kar se je tudi zgodilo (Nismo pa slišali, če so tudi kaj klali?); drugič, da hočejo podpornjo »verfassungi" na Dunaj poslati — v podobi adrese. — To je tista družba, ki je že v pervi svoji seji mlatila po papeževi okrožnici; družba, ki se ie o vsaki priliki razodevala sovražljiva cerkveni reči (kar kažejo zapisniki njenih sej), ki zdaj mlati po cerkvenem zboru, ki s takim djanjem žali naj svetejši čutila našega katoliškega naroda. Poslušali so »verfassungstreuerji" z odobrenjem, ko jim je eden izmed njih goričeval, da koncil hoče razdjati pridobitve vede ali učenosti, pa da namen v Rimu zbra-očetov je, ne vem, kake temote srednjega veka po svetu razširiti... Ni povedal govornik, kakošna je tista veda in učenost, za ktero se tako nezmerno boje, če je nemara „markvortarija," ali kaka Karl-Vogtova opičarija (»afna-slovstvo"), — »ubrikovanje," — »tag-blattovanje," — »laibaheričenje," — ali kaj druzega?... Kekel je eden, da tirjamo le vero in ne vede. Čudna laž! Neprenehoma ti ljudje z vedo, učenostjo ba-liajo, pokazati pa nič nimajo. Pridite saj enkrat na dan, skažite se, kaj učenega, omikanega delate 7a človeštvo, za naš narod, — ki se dan na dan z vedo hvalite V Mi, taki neznanski »mračnjaki", s kakoršnimi nas vedno psujete , dobimo saj kake koščike od svoje ,,Matice", od „družbe Mohorjeve" in vsako leto nam slovstvo obrodi marsiktere plodove: od Vas »razsvitlje-nih," od vas „lichtfreundov" bi morali saj dvajsetkrat toliko pričakovati. Pa lejte ! Vi le vpijete, pa nič ne pokažete; Vi ste kakor kure, pri kterih je po pregovoru ,,veliko kokodajc, pa malo jajc!" Ali pa je mar sadje Vaše preslavljene učenosti časnikarstvo, ki devet mescev kloštre opravlja in deseti mesec sodni ja sama poterdi, da je bilo vse laž, in potem zopet svojo nji prej guli in s staro termo laže? Je to inteli-gencija? je to veda? Bobna se v prid »svobode", kakor bi bila v nevarnosti; pa vse to je sleparija. Tem ljudem je vestna svoboda vnemarnost v veri, enakost za laž in resnico. Kdo Vas pa sili k čemu? Ali Vas mar policaji k maši, k spovednici gonijo? Ali je mar pa to ,,blažena" prostost in omika, če se v kazaliAu če-šenje Matere Božje brez kazni skruni, lažnjive »Ubri-kovanja" šemijo, ali če adrese vse hudo v deželi tistemu stanu natvezajo, kteri si vse prizadeva hudo odvračati? Kakošno svobodo pa potlej tisti vživajo, kterim se s takim počenjanjtm krivica dela, — narodu celemu, kteri jo v svojih verskih čutilih žaljen, kterega mladi zarod se pohujšuje? Ali ni mar veliko več v nevarnosti svoboda katoličanov, svoboda našega naroda po Vašem po-čenjanji? — Nekdo je v omenjenem shodu zoper cerkveni zbor oporekal, protestoval, kakor katoličan in kakor Slovan. Ta „katolik" naj bi se pač poprej iz katekizma naučil dolžnosti katoličana do svoje cerkve ; — našel bi med drugim, da tisti, „kdor Cerkve ne posluša,^ temveč očitno v zborih zoper njo rogovili, ni več »katoličan," ampak »očitni grešnik" in nejevernik. Kar pa njegov »protest" kakor Slovan tiče, naj le ostane tudi kakor protestovavec tam, kjer je poprej bil ; Slovenci smo pokorni otroci Kristusovega namestnika in njegovih škofov, ki so v cerkvenem zboru, in protesta tucih rnilo-vanja vrednih „auch-katolikov" ne priznavamo za svojega. Profesor V. Kemiaviier, rojak naš, pride iz Cer-novic v Celje na gimnazijo. »Tagblatt" je zopet enkrat kakor turški paša rojil nad »zamursko Danico" in „terdokožnimi ultramontanci," ki — češ da — „še glasu razsvitljenega cerkvenega kneza ne poslušajo!" Tako hudo grajo je spočel odtod, da „Danica" ni nič govorila o pisanji mil. škofa, sicer le do duhovstva (an die hochw. Seelsorger-Geistlichkeit) pred njih odhodom v Rim. Spekla pa ga je bila undanja iskra v »Dan." Obseg pisanja in odgovor prihodnjič, ker že dogotovljeni spis zavoljo tesnobe s časom mora čakati. V Novem mestu j. 14. t. m. umeri čast. o. Gra-cijan Cigler, bivši ondotni gimn. učitelj. R. 1. P. JMuhovske spremembe. V ljubljanski skolii. G. Jan. Kramar, duh. poni. pri sv. Petru v Ljubljani, gre po svoji lastni volji za duh. pom. v Cemšenik zavoljo bolezni in nezmožnosti ondotn. tajm. g. Kajet. Huberja. G. Fr. Dov-gan, farni oskerbnik v Černomlji, je postal fajmošter. Dobrotni darovi. Za sv. Očeta. Iz Rovi: »Eripe me de inimicis mcis Domine; ad te confugi." 3 gl. 75 kr. v srebru.— Žena gl. sr. Prosi blagosl. za dušno in telesno zdravje. — Iz Smartna: Urša Siuk 80 kr.; Jak. Bajžel 25 kr. Za mil. škota Mraka. Z Gorjan (> gl. — Po g Lesarji 2 gl. (za 2 pod.). G. J. Volčič 5 gl. (za 2 pod.) Za pogorelce v Straži pri Leskovici, in za po-gorelce v Rakeku Plan. okraja poslano z Berda 2 gld. 25 kr. (Oddali v kn. škof. pisarnico z unim vred, kar je prišlo za pogorelce v Košani. Vr.) Le hitro k naročilu na ..Zgodnjo Danico" za leto 18TO! Povedal je naš zadnji list. da saj za zdaj kaže ostati pri starem z izdajanjem „Zgodnje l> a niče." Vidilo se bo. knj potlej čas nanese. Naj bo torej vabilo kratko, pa toliko daljše verste gorečih naročnikov in marljivih braveev. Vredništvo našemu edinemu cerkveno-politiškemu listu prav z veseljem svoje moči daruje, tiskar hene čerke in obliko: Vi pa, vOrnj in verli Slovenci, darujte svojo zdatno podporo! Narocujte se. in pišite! Pa prav obilno! Ce tudi imamo že lepo zalogo kaj dobrih in mienili spisov. — nič ne de: le zmeraj na novo blagovolite delati. Zdaj pa še za odhajoee leto: Plačilo iz nebes in naj priserčniši hvala tolikanj vnetim hravcem in pisavcem, — in vsim preljubim Slovencem blažene praznike in veselo novo leto! ..Zgodnja Danica" velja: po poŠti za celo leto 4 gold. 20 kr.; — v tiskarnici za celo leto 3 gold. G0 kr. po pošti za pol leta 2 gold. 20 kr.; — v tiskarnici za pol leta 1 gold. 80 kr. po pošti za četert leta 1 gold. 15 kr.; — v tiskarnici za četert leta — gold. 90 kr. Za pošiljanje na dom v Ljubljani se za celo leto plača 36 kr., za prenarejeni napis med letom 1Q kr. Naročnina se pošilja tiskarnici Blazni k o vi v Ljubljano. Odgovorni vrednik: Luka Jerail. — Natiskar in založnik: Jozcf Blaznik v Ljubljani.