SLOVENSKI
Naročnina za AvstrooRernko: > \ leta K 1'RO 1 j tela K 3-50 črto leto K 7-— zu inozemstvo: „ , 2-80 , . 4'jO , „ 9"—		Redakcija In administracija: Ljubljana, Frančiškanska ulica St. K. Telefon (začasno) 118. Naročnina za Ameriko znaša celoletno 12 K.			Oglasnimi za petllno vrsto enknit ,10 vin.. Prt 111 objavah se diivoti S> if pri 2U — 15° d, pri 30 . 25ci0 Jn pri 10 — 35°,. popusta.	
Leto I.	Posamezna številka 14 vinarjev.		Na naročita brez denarja se ne ozira.	Reklamna vrsta po 1 broni.		Štev. 5.
Slovenske narodne noše.
1. Ziljanke.
„Rokovnjaei" v Ljutomeru. Grofica Štefanija Lonyay. „Glasbena Matica" v Opatiji. Sin Napoleona J. Opozarjamo na prih. štev., ki priobči krasne slike 50 letnice „Slov. čitalnice" v Trstu.
Stran 2.
Slovenski Ihistrovani Tednik.
5. Štev.
Slovenske narodne noše.
(Slika na naslovni strani,)
Poleg narodnih navad, narodnih pesmi in narodne umetnosti zavzemajo narodne noše prav važno mesto. Kakor iz vsega, kar je izšlo iz naroda že v tistih časih, ko še ni bil tako pod vplivom tujih, sebi ne-sorodnih elementov, kakor je danes, tako tudi iz narodnih noš odseva pristna naro-
„Rokovnjači" v Ljutomeru.
Slov. pevsko društvo v Ljutomeru je s svojimi skromnimi močmi uprizorilo veliko narodno igro „Rokovnjače" ter s tem pokazalo, da se ne zadovoljuje le z lahkimi proizvodi slov. dramatike in da stremi za napredkom tudi na tem polju. Igralo se je dvakrat, dne 5, in 12. sušca pred mnogo-brojnim občinstvom iz trga in iz okolice,
Iz Opatije.
dova duša, njegov umetniški okus, njegov fini čut za harmonijo barv. V svojih po-četkih je narodna noša prav pogosto pla-gijat: kroji, ki jih je nosila gospoda po mestih, so večkrat našli pot tudi med narodno ljudstvo, ki jih pa ni obdržalo take, kakor jih je sprejelo, temveč jih je izpre-minjalo svojemu okusu primerno in jih je prilagodilo svojim razmeram in svojim potrebam. Ta proces se seveda ni izvršil hitro temveč prav počasi. Danes narodne noše zelo ginevajo. Razmere časa jim niso naklonjene. Iz tovarne se dobi blago ceneje nego je bilo domače blago in v mestih izučeni krojači in šivilje se ravnajo slepo po mestnih modah in po modnih časopisih. In narodne noše trohne po skrinjah in v omarah, Če jih ni bil že pokupil podjetni Zid za beraških par desetič. Ali pa razstavljene po predalih muzejev kažejo občinstvu, kako se je preprosti narod včasi nosil. V novejšem Času se pojavljajo narodne noše tudi na velikih narodnih veselicah, kar je treba pozdraviti prav z veseljem. Tisti časi, ko je mestna gospoda narodne noše gledala z nekakim prezirljivim nasmehom, češ da so „kmečke", je hvala-bogu minila in danes se menda nobena mestna gospodična ne brani vsaj na narodni veselici obleči narodno nošo.
Slovenske narodne noše glede lepote oblik in harmonije barv prav nič ne zaostajajo za narodnimi nošami drugih narodov. Marsikatere celo prav visoko nad-kriljujejo. Da zbudimo zanimanje za naše lepe narodne noše, da po svojih močeh pripomorem o k temu, da se nam ohrani vsaj tof kar se da še ohraniti, kar Še ni od romal o v Injino, od koder ni več vrnitve, zato smo z današnjo Številko začeli s slikami naših narodnih noš. Danes prinašamo slovenske narodne noše iz koroške Ziljske doline, potem pridejo na vrsto gorenjske, dolenjske, štajerske, primorske itd. narodne noše.
ki je sledilo dejanju z zanimanjem in odobravanjem.
Prinašamo sliko igralcev, ki kaže na sredi Polonico, Nandeta in Mozola, pred njimi pa g. Poljakovp, Rezi ko, Dr. Burgerja, Janeza Gavriča in Štefana Poljaka. Potem slede otroci, ciganke in rokovnjači.
^^j
„Slovenski Ilustrovani Tednik" prodajajo:
Gorica: A. Gaberšček, knjigarna.
Fr. Likar, drž. kolodvor. P. Krebelj, Kapuc. ul. 1. Evan Hovansky, tobakarna, via Silvia Pellieo. Celje:	Zvezna trgovina.
Trafika v Nar. domu. Maribor: V. Weixel, papirna trgovina.
Trafika na kolodvoru. Trst:	A. Gramma t ikopolo, Piazza
Barriera 7. Knjigarna Gorenjec, via Ca-
serma 10. M. Trevisan, via della Fontana 22. A. Bruna, via del rivo 44. Pazin: Knjigarna Novak. Kamnik: M, Ažman. ŠkofjaLoka: M. Žigon, Bled:	J. Pretnar.
Komen: A. Komel. Ptuj:	Knjigarna Peteršič.
Zidani most: Trafika na kolodvoru. Št. Peter na Krasu: Trafika na kolodvoru. Jesenice: Trafika na kolodvoru. Pragersko: Trafika na kolodvoru. Novo mesto: Knjigarna Kos. Radovljica: Oton Hornan. Kranj: Knjigarna Ilirija. Zagorje ob Savi: Drago t in Korbar. Postojna: Jakob MarinŠič. Rakek: A. Domicelj. Reka:	Knjigarna Terbojević.
V Ljubljani se dobi „Slovenski Ilustrovani Tednik" povsod.

,Eiokovnja£i" v Ljutomeru.
„Glasbena Matica" v Opatiji, pasa se je dräai zbor bolj v Ljubljani in
je izven Ljubljane koncertiral samo v Trstu in Zagrebu, Zagrebški „Matični" koncerti, za katere je zbor žel burno pohvalo Zagrebčanov, so prav posebno važni za hr-vaško-slovensko kulturno vzajemnost. Za-
Menda ni treba veliko govoriti o izvrstni kakovosti pevskega zbora „Glasbene Matice" — kdor je slišal rta kakem koncertu peti ta zbor, mu ni treba dopovedovati, da je slavni pevski zbor .Glasbene Matice" najboljši pevski zbor na celem Slovenskem in Če že ne najboljši, pa vsaj eden najboljših na celem slovanskem jugu. „Glasbena Matica" se s svojim zborom še ni veliko pokazala v izvcnslovanski javnosti. Na Dunaju je nastopila pred 15. leti in je žela za svoja dva koncerta navdušene kritike nemških časopisov. Od tistega
grebško „Kolo" je „Matične14 obiske vrnilo v Ljubljani.
Letos pa namerava „Matica" izvršiti naravnost smel načrt, ki priča o njeni veliki samozavesti: prirediti hoče koncert v Opatiji, v tem svetovnem letovišču istrskem tako rekoč pred očmi celega civiliziranega sveta. V Opatiji se shajajo bogataši i/. Angleškega, Francoskega, Nemškega, Rus-