195. štev.
V Ljubljani, četrtek 14. avgusta UL
II. leto.
Uredsittvo je as Starem trys Štev. 19. Telefon »ter. SCO. — Upravnlitro je na Marijinem trgn -	---	Štev. 8. — Telefon štev. 44.	s
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezne številka velja 40 vinarjev.
Vprašanjem glede Inseratov i. or. se nnj pri-j	iofi »a odgovor dopisnic* ali znamka. — Dopisi
\	naj se srmMrajo. — Kokoplsl se ne vračajo.
^eljfe v Ljubf.ja.Tii in po pošti:
«lo leto ... K 84 -f«l leta ...» 42 — <*»rt leta ... „21--*■ mese* < . . „ 7—
»a inozemstvo:
** celo leto naprej	K 95-—
pol leta »	. SO--*
*4 četrt leta „	„ 26*—
** msscc *	»
Sa pismene naročbe brea pollljatve denarja se ne moremo ozirati.
Naročniki nnj pošiljajo naročnino H3HT po uakazuloi.-^HI
^ o lasi se računajo po poem prostoru in sl-op x mm vtsok ter 45 mm :rok prostor za enkrat 40 vin, za večkrat popust.
K osvobojenju Prekmurja.
Ljubljana, 13. avgusta. O ak-?'J*> uvedeni za zasedenje Prekmurja je prejel Ljubljanski dopisni urad na-?‘opno poročilo: Naša sicer tako tiha ln molčeča Radgona je dne 10. avgusta popoldne nenadoma oživela.
njenih ulicah so odmevali trdi ko-.ra*i 36. (karlovškega) in 37. (ljubljanskega) pehotnega polka ter tretjega nataljona 45. (mariborskega) pehotna polka. Sledil je dravski konjeniški polk in dolga vrsta artiljerije: najprej dve brdski bateriji drinskega Polka, druga In tretja havbična in Prva mariborska poljska baterija. Potem so se .pojavili naši izborni telefonisti brzojavnega bataljona, tren, saniteta itd. Po zaslugi naših nad vse hvalevrednih železničarjev, ki so delali noč in dan, se je v komaj 24 urah zbrala tukaj vsa vojska. Dne 11. avgusta zvečer je bila Radgona pravo vojno taborišče, kjer je vrvelo in vršelo kakor v čebelnjaku. Tudi nestrokovnjak je mogel opaziti, da se nekaj pripravlja. Radovedno so legli Rad-§?,- sPat. Toda ko so se zjutraj zbu-n„’ ,te „v°jske ni bilo več v mestu.
Ja je ze daleč v Prekmurju, našem čloaem’	mučenem	Prekmurju,
• *>ar jprebivalstvo nas je pričakovalo zeljno, in kamor je vleklo srce
tako
vsakega 'vojaka z nepremagljivo silo.
na vse zgodaj so poleteli čili konji dravskih dragoncev v prekmurska Polja in po komaj peturnem pohodu ob pol enajstih so zaplapolale v solncu svobode prve slovenske zastave na lepem slovenskem Prekmurju.
36. in 37. polk sta izvršila forsirane 30 do 40 km dolge marše v redu, ki zbuja občudovanje. Drinski brdski bateriji sta takoj po izkrcanju Iz vagonov nastopili in verno spremljevali svoje druge od pehote. Še enkrat so se bratsko pozdravili Srbi, Hrvati in Slovenci tam, kamor jih je pozvala domovina 1 Prekmurci so sprejeli svoje j x osvoboditelje z nepopisnim navdušenjem. Praznično oblečeno zbrano ljudstvo je navdušeno pozdravljalo naše vojake. Ob pol enajstih je dospel general Smiljanič v
Mursko Soboto, kjer je pozdravil čete, okoli katerih se je zbrala ogromna množina sveta. Potem se je peljal preko vasi Mačkovec, Boreče v Lendavo, povsod povprašujoč po potrebah in željah prebivalstva, ki je mnogo pretrpelo vsled nasilja boljševiške vlade. BoljŠeviki so Prekmurcem odvzeli skoraj vso govejo živino, bodisi potom rekviriranja, bodisi potom nasilnega kupovanja. Pri tem so plačevali z »belimi kronami*, za katere se ni mogla, kakor pravijo ljudje, kupiti niti igla. Prekmurci trpe veliko pomanjkanje soli, sladkorja, obleke, obutve in tobaka. General jim je obljubil, da jim bodo naše oblasti takoj v vsem priskočile na pomoč.
Jugoslovanska vlada.
Ldu Ljubljana, 13. avgusta. Uradno poročilo o položaju v Prekmurju ob 17. uri: Naša vojska jo zavzela celo Prekmurje v mejah, ki so bile določene od pariške konference. Postavljena je naša vlada. V Prekmurju vlada popolvcn mir in red. Železniški promet Čakovec Mursko Srcdišče-Spodnja Len-dova jo vzpostavljen. Toliko časa, dokler se ne reši vprašanje denarja, ki ga je velika množina ponarejenega, ni dovoljeno nikomur v Prekmurje.
Naša meja v Prekmurju.
Ldu Ljubljana, 13. avgusta. Ozemlje Prekmurja, ki nam ga je definitivno priznala mirovna konferenca in ki je bilo te dni zasedeno od naših čet, je obseženo v sledečih mejah: (karta 1: 200000 srpsko izdanje): Izliv Krke v Muro, kota 295, 328, 187, potok Kebele do sela Porda-sinci, kota 295. 255, 291, 319, 365 (Katerina), 404 (Srečni), točka na 2 km vzhodno cd Sela Tauke, kjer se bodo stikale meje Avstrije, Madžarske in Jugoslavije; od te točke proti zapadu črta, katera se bo določila na terenu proti koti 400 med vasmi Bonisfalva in GedSutvar (Osinja) do stare meje med Avstrijo in Mad-
žarsko ; potem sledi tej črti na j"g do demarkacijske črte proti Štajerski.
Brzojavka deželne vlade regentu.
Ljublj. dop. urad poroča: Pred-sedništvo deželne vlade za Slovenijo je ob priliki zasedbe Prekmurja poslalo na kabinetno pisarno prestolonaslednika in regenta Aleksandra v Belgrad nastopno brzojavko:	Naše
hrabre čete so tekom včerajšnjega in današnjega dne zasedle Prekmurje, navdušeno pozdravljene po tamkajšnjem slovenskem prebivalstvu. Ob tem zgodovinskem trenotku, ko so bili naši prekmurski bratje rešeni iz tisočletnega robstva, poklanjamo Vašemu kraljevemu Visočanstvu izraz verne udanosti in najglobje hvaležnosti celokupnega slovenskega naroda. — Ljubljana, dne 12. avgusta 1919.
Civilni guverner za Prekmurje.
Ljubljana, 13. avgusta. V sedaj zasedenem ozemlju Prekmurja ostane začasno vojaška uprava, pri kateri sodeluje kot civilni komisar dosedanji vodja okrajnega glavarstva v Mariboru, vladni tajnik dr. Lajnšič. Končno ureditev civilne uprave je pričakovati v najkrajšem času.
Koroška in plebiscit.
Nemško-avstrljsko časopisje poroča, da zahtevajo Nemci od mirovne konference odstranitev jugoslovanskih čet iz cele Koroške. V Švici se je osnovala posebna agencija, ki potom uglednih Švicarskih politikov propagira nemško Koroško. Član le agencije je tudi švicarski pisatelj Dubuis, ki se v svojih člankih obrača jna nevtralne države, naj iste posredujejo, da se izvrši na Koroškem »ljudsko glasovanje« čisto nemoteno od Jugoslovanov. Nemci so razvili močno propagando doma in v inozemstvu.
In pri nas ? Vse preveč se zanašamo na ugoden izid ljudskega glasovanja na Koroškem. Koroški Slovenci so po zaslugah bivše avstrijske uprave takorekoč politično ločeni od ostale Slovenije. Avstrijska uprava jih je po-
tom raznarodovanja, kateremu je pomagal naravni gospodarski položaj na Koroškem, popolnoma oddaljila od našega narodnega življenja.
»Vse to skupaj je sčasoma stvo-rilo naravnost nekak poseben mentalitet koroškega Slovenca, ki se je med vojno če stopnjeval, razmere pa, ki so nastopile takoj po vojni in trpijo še deloma sedaj, tudi niso najbolj pripravne, da bi potisnile tek ljudskega mišljenja v drug tir, kajti vsa vojna je pokazala, da je šel v pokrajinah, kjer so se vršili boji, vpliv začasnih gospodarjev brez sledu na ljudsko mišljenje, da je ljudstvo poznalo pravzaprav samo dva občutka: skrb za ohranitev življenja in lastnine In strah, kaj bo jutri, če pride v kraj nasprotnik.«
Dolžnost nas vseh, posebno pa vojaških in civilnih oblasti na Koroškem, je, da pripravimo koroške Slovence do spoznanja, da so vkljub delni germanizaciji člani velikega jugoslovanskega naroda, ki ima najlepšo bodočnost v vsakem oziru. Ne samo gospodarski in drugi materijeini interesi, ampak tudi in v prvi vrsti nacl-jonalni morajo biti pri ljudskem glasovanju merodajni in upoštevani.
»Pri glasovanju se namreč ne smemo zadovoljiti samo z ugodnim uspehom, ampak se ne smemo strašiti nobede žrtve, da dosežemo sijajen izid — kajti to ima lahko nedogledne ma-terijelne posledice na znotraj in moralne na zunaj.«
Od ljudskega glasovanja na Koroškem ni odvisna samo usoda naših koroških bratov, ampak tudi naš ugled v svetu. Kar je naše, mora tudi ostati naše! Ne zanašajmo se torej preveč na ugoden izid plebiscita na Koroškem, ampak deiajmo, kar je v naših močeh, kajti čas hiti in ta čas je za naše brate na Koroškem odločilnega pomena.
Zborovanje zaupnikov Narodno socijalne stranke.
V nedeljo 10. t. m. se je vršil v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani prvi zbor zaupnikov Narodno socijalne stranke. Zborovanja se je
VLADIMIR LEVSTIK.
145. nadaljevanje.
Višnjeva repatica.
knmai^vidni* raP^al ES?nl> muzaje se ničemurno; k v rdečica mu je izpreletela zoprno bledi obraz. »Nu, glejte! Vsakdo se ogiblje reči, ki jih je
Ljudje pletd tudi brez Zaničljivo je mahnil
črtal iz svojega življenjepisa, tega preveč neslane bajke. < z roko.
»Raca na vodi, kako smo hladni! Če smem verjeti govoricam, je bilo enkrat povsem drugače.«
»Norel sem, gorel kakor sod petroleja; saj vem V8e mesto je ponavljalo to budalost. In zdaj govore natanko to o nekom drugem.«
»Tako?« je zategnil grof s Čudnim glasom. »Radoveden sem, o kom.«
»O vas, cher comte. Nesramnost, kaj ? Tej sodrgi bi morah že pri rojstvu izdirati jezike.« In hkrati ga je meril od strani.
»Čemu nesramnost ? Včasih je morala biti vredna, da bi se človek zagledal vanjo.«
»Ooo! Potemtakem imava isti okus? To je laskavo zame.«
»Ljudje so obrekljivi,« je rekel grof nestrpno m stresel ramena. »Sirota leži bolna; kdo bi zdaj oushl na take reči.«
»Vseeno. Sliši se, da jo marljivo obiskujete; in
ženske, cher comte, si razlagajo takšno Človekoljubje zmerom drugače.«
»Magari. Umrla bo,« je dejal gref mirno, opazujoč ga z brezizraznim bleskom v očeh.
»Sama si je kriva — ako je res, da boleha zato!« je mahnil Egon ravnodušno. »Kdo ji je dal pravico misliti, da bo z moje strani kaj več nego zabava? Človek se poveseli, nato pa vzame klobuk in gre: prijetno je bilo, hvala lepa in Bog plačaj, hahaha . .. Kam pa pridem, če naj se Ženim z vsako, sacrebleu? Niti ako bi ji obljubil, mi ne bi smela verjeti. Bila je zabavica, nu da, in še pusta povrhu; sentimentalnost me zmerom mori.«
»Zelo rada vas je morala imeti. In vas ne žene, da bi jo šli pogledat — vsaj zdaj, pred smrtjo?«
»Bogve ali bi me bila še vesela,« je priznal Egon cinično. »Sicer pa, kaj morem za to? Nič pikantnosti, nič demimondskega, da bi dražilo človeka; večnega .ljubim te* bi se vsak naveličal. Ne rečem, ako bi bila vsaj poročena; prepovedan sad je slajši, kaj ne? Tak do svidenja, cher comte—do svidenja, sacrebleu!«
»Lump !« je vzkliknil grof za njim, ko je opletal pod kostanji, mahaje s paličico in veselo žvižgaje, ves nepodoben morilcu, ki si mu pravkar omenil njegovo izkrvavelo žrtev. »Greh je bilo, da sem sploh začel pogovor o Ivfariji — da sem jo imenoval pred to živo greznico .. .« Pljunil je ter odšel v zgornje prostore, trkaje s paličico po kamnatih pragovih in
primrmravaje med zobmi: »Ni Čudo! Udobno življenje, bogastvo, kamorkoli se ozre, nobene skrbi, nikjer gorja, da bi ga teplo po prstih in mu kazalo pravo pot; to je blagoslov zasebne lastnine — brez njega bi ne bilo tako podlih duš... Jaz naprimer
— nu da, saj nisem svetnik — ali vendar, kako daleč mi je do popolnosti 1 Da sva imela vsak pol zemeljskih blagrov, bi se bil Egon manj osmradil in jaz Še zmerom ne preveč; on bi bil vseeno dovolj ostudna živina, jaz pa — oh, vsaj na to ne bi moral misliti, kako je poginjala moja mati in klela svojega in mojega rojstva dan . .. Tak tole študira pravo ter se uči, kako treba obešati poštene razbojnike, tatove in sleparje? Hahaha!«
Čudna nervoznost ga je stresala od glave do nog, podila ga po sobanah ter mu kazala vse te prostore, v katerih je bil presanjal toliko dni sredi jeznih vizij maščevanja, v moreči, odtujeni, porogljivo škodoželjni luči. Kamorkoli je nameril pogled, povsod je strmelo vanj nekaj ubitega in malodušnega; zdelo se mu je, da ni manj poražen, čeprav izvede svoj načrt do zadnje poteze. Kolesa življenja so davno zagrmela čezenj, in nič, kar stori, ne izbriše te prve, glavne resnice; svet je razdeljen v bogate, ki smejo vse, in m izobčenem, ki ne morejo ničesar
— in to ostane, tega ne odpraviš, magari Če stokrat pogineš, grof Beaupertuis von Kunnigsbruch 1
_________ (Dalje prit.)
udeležilo 247 zaupnikov, ki so zasto- l pali vse posamezne sloje narodnega proletarijata. Zastopani so bili vsi važnejši kraji Slovenije.
Zborovanje je otvoril ob pol deseti url predsednik NSZ. Rudolf Juvan, ki je pozdravil navzoče In poročal o Izvršenih pripravah za ustanovitev stranke.
Nato je poročal tajnik NSZ. Ivan Tavčar o dosedanjem političnem položaju, razpravljal o narodnem in razrednem stališču stranke in očrtal smernice državnopravnih ciljev narodnih socijalistov.
O socljalno gospodarski politiki stranke je referiral Anton Koder. Za njim je govoril Zorko Fakin o strankinih kulturnih ciljih.
Pri debati, ki je sledila stvarnim in smotrnim referatom, so se oglasili k besedi: strok, tajnik NSZ. Bran rine r, ki je pozdravil zborovalce kot koroški rojak in bivši vodja tržaškega narodnega delavstva. Franc Rupnik je poudarjal potrebo ustanovitve nove stranke, ki ne bo imela ničesar skupnega s sedanjimi, v avstrijskih časih nastalimi strankami. Pišot je pov-darjal važnost delavske izobrazbe. Učitelj Legat iz zasedenega Logatca je priporočal staršem sodelovanje pri reformi šolslva.
Nato je poročal Blaž Korošec o organizacijskem redu stranke. O strankinem tisku je poročal Joško Simončič. Sprejetih je bilo enoglasno več važnih resolucij, ki se tičejo ustanovitve in delovanja nove stranke. V pripravljalni odbor so bili izvoljeni sledeči tovariši: predsednik Rudolf Juvan, podpredsednika Franc Rupnik in Ivan Hiter, tajnik Ant. Koder, blagajnik VekoBlav Bavdek in odborniki Anton Brandner, Vek. Kobe, Rado Korejne, Rudolf Ogrinc, Ivan Pohar, Valentin Poženel, Martin Radovan, Miroslav Repovš, Ivan Tavčar in Ivo Verbič. Glavni zbor zaupnikov se vrši po dveh mesecih.
H končni debati se je oglasil vseučiliščni profesor dr. Rostohar, ki je izročil zborovalcem pozdrave čeških narodnih socijalistov in njih voditelja ministra Klofača. Pripravljalnemu odboru se je naročilo, da razpravlja o razširjenju stranke po celi Jugoslaviji. Ob 13. uri je zaključil predsednik Juvan zborovanje, ki je bila sijajna manifestacija narodnega proletarijata.
Škandal.
V januarju 1.1. so bile od okrajnega glavarstva v Mariboru na obmejni postaji v Spllju nastavljene tri gospodične v svrho kontrole žensk-potnic. To požrtvovalno in neprijetno ali iz državnih interesov potrebno službo izvršujejo še danes. Službeni položaj teh organov še danes ni razjasnjen. Kot plačilo za njihov trud jim je bil okrajni glavar v Mariboru obljubil, da dobijo dnevno 10 kron, poleg tega pa se jim bo plačalo stanovanje in hrana. Rezultat te službene pogodbe je ta, da te uslužbenke do danes in to po preteku več kot pol leta niso dobile niti vinarja od obljubljene jim plače. Sedaj neznani njihov gospodar dolguje za njihovo hrano od aprila dalje raznim upnikom kakor mariborskemu pešpolku, karlovškemu pešpolku, ki je zamenil prvega v Špllju, menaži finančne straže, g. Kašlju in uradniški menaži v Spilju večje ali manjše zneske, vrhu tega pa še železnici za stanovanje. Vse opetovane prošnje in urgence v Mariboru in v Ljubljani niso ničesar pomagale in so ti organi odvisni od miloščine svojih sorodnikov, ker drugače bi morale hoditi bose. Tako torej skrbijo uradi deželne vlade v Ljubljani za svoje uslužbence.
Vprašamo torej deželno vlado, ali ji je znan ta javen škandal; kakšne korake misli podvzeti, da se reši čast tem gospodičnam, plačajo za njimi javni dolgovi, one pa da dobijo zasluženo plačo.
Mirovna konferenca.
Romunija dobi 7 in pol milijard
vojne odškodnine.
k Ldu. Bukarešta, 11.avgusta. (ČTU.) RDU Dacis poroča: Mirovna konferenca je priznala Romuniji 7 in pol milijard vojne odškodnine. Ta svota pa se ne bo plačala v gotovini, temveč bo služila za amortiziranje vojnega dolga bivše avstro-ogrske monarhije, ki ga je po finančnih določbah mirovne pogodbe prevzela Romunija. — V Bukarešto je prispel angleški admiral v posebni misiji, ki je v zvezi s poganjani glede madžarskega vprašanja.
O položaju na Madžarskem.
k Ldu. Pariz, 12. avg. (DunKU.)
V poročilu „Agence Havas“ o diplomatskem položaju, se glasi med drugim: Vrhovni svet alilrancev je imel v ponedeljek popoldne sejo. Tardieu je bil vsled bolezen! odsoten. Svet se je pečal z bolgarsko mirovno pogodbo in razmotrival položaj, ustvarjen po dogodkih na Madžarskem. Romunska vlada še ni odgovorila na ententno noto, kjer se je poživljala, da na Madžarskem odpusti vsako osebno inicijativo in da naj svoje odločbe prilagodi v Budimpešto odposlani in-teraliirani vojaški misiji. Čehoslovaškl dčlegatje so poslali konferenci noto, v kateri se protestira proti vkoranju romunskih čet v Budimpešto in proti znatnim rekvizicijam, ki so jih izvršili na Madžarskem Romuni in do katerih imajo Cehoslovaki, kakor menijo, pravico.	__________
Jugoslavija.
K ministrski krizi.
j Be Igra d, 13. avg. (Izv. por.)
V parlamentarnih krogih se trdi, da je sestava vlade med Demokratsko zajednico in socijalnimi demokrati gotova stvar. Jugoslovanski klub je izjavil po svojem načelniku dr. Korošcu, da ne more sodelovati z Demokratsko zajednico. Jugoslovanski klub in Star-čevičanci so odklonili vsako sodelovanje v vladi brez radikalcev. Sestava koncentracijskega kabineta še ni izključena, če se odpove Jugoslovanski klub in skupina Starčevičancev zvezi z radikalci, s katerimi je pošteno delo v dobrobit celokupne države Izključeno.
j Belgrad, 13. avg. (Izv. por.) Če se uresniči sestava vlade med Demokratsko zajednico in socijalnimi demokrati, se bo število ministrov skrčilo. Na podlagi dogovorQv bi prevzeli socijalni demokrati socijalno skrbstvo in v narodno gospodarstvo spadajočo politiko.
j Ldu. Belgrad, 13. avgusta. Neodvisni radikalci in Korošec so izjavili, da ne bodo vstopili v vlado, ker kabinet ni koncentracijski. Narodnemu klubu sta ponudena dva port-felja, toda čas še ni odgovoril. D/a socijaina demokrata prideta v vlado. Demokrati bodo imeli tole večino: 114 demokratov, 13 socijalnih demokratov, 12 Črnogorcev, 6 neodvisnih demokratov in 5 Dunjevcev, Do jutri se bo že vedela razdelitev nove vlade.
j LDU. Belgrad, 13. avg. »Pravda« piše med drugim: V zadnjem času se je moglo opaziti, da držanje Radikalnega, Jugoslovanskega in Narodnega kluba gre v treh smereh. Radikalci so stavili nemogoče pogoje, da bi na ta način onemogočili sestavo vlade. Narodni klub je stavil pogoje, ki menjajo sistem vladanja. Jugoslovanski klub zavzema stališče, v katerem ni iskrenosti in kaže, kar odkriva plan, da obstoji sporazum z radikalci. Jasno je, da delajo vse te tri skupine po enakem sporazumu, in to nam potrjujejo razne izjave njih politikov. Plan gospoda Protiča je stari Pašičev plan, sprejeti vlado, če tudi se ne dela s parlamentom. Zveza radlkaleov z Narodnim klubom je zelo drag sporazum na račun državnega edinstva ln na račun centralizacije. Znana Je stvar, da Narodni klub hoče široko avtonomijo za Hrvatsko. Dr. KoroScn bi bilo po godu z ozirom na njegovo stranko, da bi njogova grupa vladala v Sloveniji. Vse te
zahteve po izjavah poslancev iz omenjenih grup radikalce zadovoljajo. Vsled tega se more reči, da država preživlja najstrašnejšo krizo, da te tri grupe delijo državo na tri sfere vplivov.
Aretacija boljševikov na meji. j M a r i b o r, 13. avg. (Izv. por.) Danes so bili v Spllju aretirani trije boljševiki, katerih vodja je neki Brodnik, pristojen v Celje. Aretiranci so priznali, da so boljševiki.
Meodrešena domovina.
Kako občujejo Italijani z istrskimi „Romunl“. n Trst, 12. avgusta. (Izv. por.) Kako se propagira italijanstvo Istre, naj povedo sledeče vrste: Društvo »Trento-Trleste" je priredilo med istrskimi »Romani" propagandno predavanje, kjer je govoril 7. t. m. znani Babudri v „itaIijansko-slovanskem narečju", renegat Urbanaz pa v hrvats-kem jeziku. Čudni so ti »Romuni", katerim morajo govoriti Italijani v hr-vatskem jeziku, da jih razumejo!
Italijanski učiteljski tečaj za slovensko učiteljstvo, n Trst, 12. avgusta. (Izv. por.) „Osservatore" piše: V kratkem se otvori v Florenci poletni učiteljski tečaj za učiteljstvo slovenskih ljudskih šol v zasedenem ozemlju. Učitelji in učiteljice mestnih ljudskih šol s slovenskim učnim jezikom se pozivajo, naj se javijo v učiteljskem šolskem oddelku mestne občine.
Slovanski svet.
Dobra sladkorna letina na Češkem.
sl LDU. Praga, 12. avg. (ČTU.) »Narodni Listy« poročajo: Stanje sladkorne pese je ugodno. Ako bo premog pravočasno na razpolago, se more računati s šest in tri četrt milijonov meterskih stotov rafiniranega sladkorja, od katerega pride v poštev dve tretjini v izvoz.
Kaj so delali Madžari na Slova- 1 škem.
sl LDU. Praga, 12. avg. (ČTU.) »Narodni Politika« poroča, da so med svojim vpadom na Slovaško vodili s seboj pse, ki so jih ščuvali na otroke. Število žrtev znaša v praškem Pasteurjevem zavodu 200 otrok.
Sosedne države.
Nemška Avstrija.
Oklic proti monarhističn. gibanju.
e Dunaj, 13. avg. (Izv. por.) „Arbeiter Zeitung" priobčuje z ozirom na dogodke na Madžarskem oklic na vojaštvo, ki se glasi: Svarimo reakcijo pred najmanjšim poskusom, spraviti našo mlado republiko v nevarnost. Odločeni smo s celokupnim proletariatom preje umreti, nego sl pustimo vzeti našo težko priborjeno prostost od reakcionarnih monarhistov. Vojaki proletarijat! Bodite složni, zavedajte se velike nevarnosti in pripravite se na boj!
Dr. Renner o mirovni pogodbi in
dogodkih na Madžarskem.
e Ldu Berlin, 12. avg (DunKU) Korespondent lista »Achtuhr-abendblatt“ je imel v Čurihu priložnost, govoriti z nemškoavstrijskim državnim kanctlarjem dr. Rennerjem, ko se je na potovanju z Dunaja v St. Germair. ustavil v Curihu. Na vprašanje korespondenta, kaj se bo zgodilo, ako mirovna pogodba ne bo sprejeta, je odgovoril dr. Renner: Mislim, da bo potem kabinet izročil odločitev narodni skupščini. Kajpada ne moremo začeti nobene nove vojne proti ententi. Nemara bo narodna skupščina pogodbo sprejela, izpolniti je pa ne moremo na noben način. To moram naglašati s posebnim preudarkom. Dogodki na Madžarskem so na položaj v Nemški Avstriji vplivali kar najpogubneje. Ko smo sedaj pre-
magali nevarnost boljševizma, se pojavljajo nove nevarnosti. Vsekakor pa je po sedanjem stanju v deželi kakor tudi sploh popolnoma nemogoče, da bi nastopila protirevolucija od desne.
Položaj na Madžarskem.
e Ldu London, 12. avgusta. (CTU) Grof Karoly je izjavil posebnemu dopisniku „Times“ v Pragi, da se bo položaj še poslabšal, ako ne bodo aliirancl takoj rešili vzhodnoevropskega problema. Samo eno sredstvo je za Madžarsko in za vse druge dežele na vzhodu Evrope, namrrf socljalistična demokracija.
Politični pregled.
p Belgrajska »Politika" začne s 1. septembrom zopet Izhajati. Izdajal jo bo dr. Ribnikar.
p Belgijski parlament je poslal pozdrave Jugoslaviji, Cehoslovaš-ki in poljski republiki.
p NemJko-koroSkl mogotci o-stanejo v Spitalu. Nemški mogotci* ki so se po odhodu naših čet vrnili v Celovec, so že zopet odrinili nazaj v Spital in od tam izdali oklic, da ostanejo do nadaljnega s celo vlado in svojimi naiodnimi sveti v Spitalu.
p Ker poroča »Jugoslavija«, da graška „Tagespost“ ponatiskuje »Slovenčeve" Članke o raznih pomanklji* vostih v naši novi državi, je stvar gotovo resnična. Gospodje pri »Slovencu" se o tem lahko prepričajo, če vzamejo v roke »Tagespost" od 10. t. m., št. 219, stran 6, tretji stolpič zadnji članek, ki se konča: »Slovenec1* schliesst seine Betrachtung mit ded Worten, daB man sich habe zu eineid Reiche dritter Glltte abrlicken lassen.** Nedavno smo odsvetovali »Slovencu** prevračati kozolce, če pa jih ho# še nadalje prekucavati, je to seveda njegova stvar. Da pa pri tem delu d® zgubi ravnotežja, mu bomo pomagal' še z vse drugimi citati 1
p Da propada »Slovenec« ne le tehniški, ampak tudi moralno, je najboljši dokaz »Slovenec" sam. Njegova »brihtnost" presega vse brihtnosti sorodnega mu časopisja.
p Tudi slavna mariborska »Straža" je Šele iz ljubljanskega »Slovenca" zvedela o obstoju obmejnih komisarjev! V ranjki Avstriji so vedeli gospodje okoli teh listov za vsakega vladnega pisača, v Jugoslaviji pa hočejo kratkomalo ignorirati vsako institucijo centralne vlade. Ti gospodje živijo menda že izven Jugoslavije na način, kakoršnega so izdali ob lanskem državnem preobratu V Ljubljani. Seveda, če urednik ,, Straže" in »narodni poslanec" pismeno priporoča tihotapstvo — kakor smo svo-ječasno poročali — potem ni čudno, da noče vedeti ničesar o obmejnih komisarjih.
, r.TTP J^8tava Bavarske *Pre^t.f;
LDU. Bamberg, 13. avgusta. (DunKU) Bavarski deželni zbor je sprejel ustavo svobodne države Bavarske s 160 gia-sovi proti trem neodvisnim glasovom.
p Turki proti zasedbi Traclje. Turki delajo obsežne priprave, da preprečijo zasedbo Tracije po Grkih. Med prebivalstvo ogroženih okrajev delijo orožje.
Dnevne vesti.
dn Iz Italijanskega ujetništvl
je ubežal iz Pontebbe in prišel peš čez demarkacijsko črto v Kranjsko goro znani turist Jože Kunaver. Čestitamo.
dn Ekspresne pošiljatve so zopet vpeljane v celi državi in sicer tudi v prometu z inozemstvom.
dn Poseben vlak za udeležence velikega ljudskega Tabora v Sinčivasi vozi !z Ljubljane na praznik 15. t. m-zjutraj ob 2. uri in pride v Sinčovas zjutraj ob 9. uri. Vrača se pa iz Slnče vasi ob 21. uri in pride v Ljubljano v soboto zjutraj ob 2. uri. Razun Izletniškega vlaka se na praznik raztegne od Dravograda do Sinčevasl tudi normalni izletniški vlak, ki vozi med Mariborom in Dravogradom ob nedelj*0
tn praznikih In sicer: odhod iz Dravograda ob 15. uri 30 minut, odhod iz Sinčevasi ob 18. uri. Za ta vlak veljajo med Dravogradom in Sinčovasjo Iste ugodnosti, kakor med Dravogradom in Ljubljano in s tem vlakom naj se peljejo vsi izletniki do incl. Maribora tako, da je ljubljauski izletniški vlak razbremenjen.
dn Sarajevski boljševiki, ki so bili aretirani t. maja, so izročeni vojnemu sodišču v Dubrovniku. 20 jih je ostalo še v sarajevskih zaporih.
dn Dnevni obrat ira nedeljski Počitek v pekovski obrti. Na enketi Pri socijalnem poverjeništvu so dne 30. julija in 4. avgusta 1.1. med zadrugo mojstrov pekov in kolačnikov ter zastopniki od osrednjega društva živilskih delavcev sklenili, da se v vseh obratih vpelje dnevni obrat od 4. zjutraj n^Prej in ob sobotah se pa podrljša delo za 4 ure, tako da se ob nedeljah n® bode delalo. Pri enketi se je dognalo o raznih prodajalcih in da tudi nekateri brez obrtnega dovoljenja izpeljujejo razno pecivo. Po lopah (barakah) se prodaja kruh čez maksimalne cene in celo do 50 odstotkov dražje. Obrtna oblast bo morala s svojimi ?rgani nekoliko pregledati, kakšen
kruh
s® prodaja ter težo in cene kruha
nadzorovati.
dn Prijet morilec. Kot smo svoje-casno poročali, je Perklič Miha rodom 1 Oplotnice, zabodel najbrže iz maščevja orožnika Tomaža Kobala in Potem zginil. Sedaj so ga prijeli v Konjicah in ga izročili sodniji v na-daljno postopanje.
dn Tourlst Office Bled naznanja športno prireditev 15. avgusta t. i. s sodelovanjem športnega ktuba »Ilirija« !n ljubljanskega kolesarskega društva 8 sledečim sporedom: 1. Koncert zdraviliške godbe na Bledu. 2. Plavalne tekme za dame, senjore in junjore med grajsko kopeljo in hotel Malnarjem. 3. Kolesarska dirka krog jezera. 4. Regata krog otoka. 5. Razdelitev priznanj v Zdraviliškem domu (Casino) in venček. Priglasi za tekme do četrtka 14 avgusta pri športnem društvu na Bi ulica 2 in Tourlst ofLce
v
niško
Kamsko pomanjkanje
tko ra™ ]^e3tno županstvo kam-n ' hnSanLa* vsem intereslrancem, da v občS k arjem ln železničarjem, no Jni S Kamnik ni nikakih start toreiL”^ razP°,ag°- Modje naj strnširni i naPravljajo nepotrebnih v Kamniu1 ?ai ne hodijo za stanovanji
SspS •ker bl *ta »"*•
dn Dijaški dom v Ptuju. Dobili d»	,z	katerega je razvidno,
ip k zavod gojencem vse, kar
w£n°^^nlih te1e5nl in šo,skl jasnila dfi« ^ ♦ natan^neja po-
* Mov^f0 « <•»”*
venskihZHn a^a vož"Ja za 20 slo-strstvo saohra««*^ V BDelSrad- Mini-
sr^suan' »«st ‘ls0-
častje potno izkaznico ra««! bogo-Ljubljane v Belgrad in nazaj TsTpoid* vičnoi ceno za 20 slovensklir d,|5koV Refl iktanti naj se zglase potom dopisnice do 18 t. m. pri referentu za podpore imenovanega poverjeništva in Imajo navesti natančen naslov in svojstvo.
dn Železniška zveza Gdansko-Jadran. Zavezniška gospodarska komisi) a je v načelu sprejela načrt za graubo železniške zveze Gdansko-Jidran. Izvršitev tega načrta, kakor Jud' proge in izhod na Crno morje je naša država odgodila.
dn Zakaj umre toliko otrok zev prvem letu starosti? Vsted predsodkov staršev, zlasti mater, da je alkohol hranivo in krepčilo.
dn Podružnicam madžarskih Zavarovalnih zavodov je prepovedano vsako nadaljno sklepanje novih poslov, tekoče posle in blagajno morejo uprav-jati še nadalje. Ta prepoved se ne e avstrijskih zavarovalnih družb.
Ljubljanske vesti.
I Važna anketa. Danes se vrši v deželnem dvorcu anketa za skorajšen pričetek gradnje novih stavb —■ s posebnim ozirom na stavbe, ki se morejo hitro postaviti. Skrajni čas je res, da se na kak način odpomore strašnemu pomanjkanju stanovanj.
I Iz gledališke pisarne. Cenjeni gg. abonenti se naprošajo, naj se blagovolijo radi obnovitve abonomenta za prihodnjo sezljo zglasiti v pisarni tajništva v opernem gledališču od 10 do 12 ure in od 16 do 18 ure. Pred-biiežbe se sprejemajo izrečno samo do 25. t. m. Ako se kdo od cenjenih gg. abonentov ne bi do tega dne zglasil, razumevalo se bode, da na abonement za sezijo 1919/20 več ne refiektira. Abonement je za dramo, opero in opereto skupn', kakor je bil v pretekli seziji. Ker se v bodoči sezoni porazdeli abonement na štiri večere (A B C in D), se ne more v vseh slučajih jamčiti za to, daobdrže gg. abonomenti iste prostore in isti abonoment tudi v bodoči seziji. Cas za prijave novih abonentov se prijavi pravočasno pozneje.
1 Ambulatorij za bolne otroke. Oskrbovalnice za matere in dojenčke ter ambulatorij za bolno deco društva za otroško bolnico posluje vsaki dan od 3. do 4. ure pop. v Otroški bolnici vhod iz Streliške ulice št. 15. Pravico do brezplačne zdravniške oskrbe ima vsak otrok. Vsaka mati pa je dolžna prinašati reeno dojenčka v smislu o-troškega skrbstva k zdravniškem pregledovanju vsak teden vsaj enkrat.
1 Mezdno gibanje brivskih pomočnikov. Z ozirom na to, da so brivski mojstri povišali cene za 120 odstotkov, svojim pomočnikom pa niso zvišali niti vinarja, so stopili brivski pomočniki v Ljubljani in okolici v mezdno gibanje. Zato naj nihče te stroke ne potuje v Ljubljano, dokler se ne konča gibanje. — Odbor brivskih pomočnikov.
1 Jugoslovanska bolnica objekt Ul. Ker poznam nekatere bolnike iz objekta III., sem se čudil, ko sem jih videl na cesti. Izvedel sem,, da je izhod brez izjeme vsakomur, kdor ni imun, prepovedan, vendar pa se v poslopje lahko pride in gre podnevi in ponoči. Ker to nikakor ni v interesu ne bolnikov, še manj pa drugih ljudi, opozarjam na ta nedostatek. Še to: baje si morajo bolniki, ki hočejo dobiti injekcije, sami kupovati salvarzan. Ali morda tu tudi že cvete kako p. t. podjetje?
1 Priporočilo! Nemčursko podjetje Ranzingerjevo v Ljubljani vsem zavednim Slovencem najtopleje priporočamo, ker vsled človekoljubnega postopanja s svojimi uslužbenci to na vsak način zasluži. Večkrat imam priliko opazovati, kako se ravna pri tej tvrdki z dehvstvom in ne čudim se ravno, Če noben delavec ne ostane dolgo pri njem. Pri sprejemu obljubi g. Ranzinger za 10 urno dnevno delo 20 K, koncem tedna pa kratkomalo izplača dnevno le 15 K. Poleg tega pa svoje delavce venomer priganja, kot kakšen valpet in zahteva od njih naravnost nadčloveške moči — pri iz-laganju nad 200 kg težkih zabojev sem videl le 3 delavce. Dne 11. t. m. popoldne pa je moral en sam delavec tekom 5 ur izprazniti cel železniški v katerem je bilo poleg drugega in LVf nad 200 kS težkih zabojev. w»nH,iesDopollioma utrujeno delavstvo t dolaka,° 6 uro in se napravljalo k večerji, jih ie e R »nzinčer
poklical naza], ter jim ukazal spraviti iz skladišča na rampo še 20 težkih zabojev s papirjem. G. Ranzinger naj se zaveda, da so časi avstrijskega stotništva minuli in da pri njem uslužbeni delavci niso njegovi rekruti 1 Društvo zasebnih uradnikovi opozarja svoje člane, da je z ozirom na stavko delavstva in uradnlšt/a pri tvrdkah TOinies, Samassa ii Žabkar solidarno s stavkajočim uradništvom in da nobeden ne prevzame kakega mesta v teh tovarnah.
1 Ameriška zastava, ki so jo naši v Ameriki živeči rojaki poklonili kot časten dar mestni občini ljubljanski,
je že nekaj dni razstavljena v izložbi Gričar in Mejača v Prešernovi ulici. Zastava je krasno delo in izplača se, da si vsakdo ogleda ta znak ljubezni naših rojakov, ki v daljni Ameriki niso pozabili na svojo osvobojeno domovino.
1 Pevsko društvo »Slavec' se
udeleži velikega Tabora v Sinčivasi dne 15. t. m. po odposlanstvu z društveno zastavo.
1 Mestna hranilnica ljubljanska bo zaradi snaženja uradnih prostorov v soboto 16. avgusta zaprta.
i Našel je nekdo nekaj denarja. Zve sc od petka nadalje pri šol. ravnatelju Jegliču v šoli na Cojzovl cesti ati v Ilirski ulici 27.
i Zgubilo se je včeraj popoldan od Zvezde do Frančiškanske cerkve 5 ključev (4 večji in 1 mali). Pošten najditelj naj jih vrne v trgovini Ažman Šolski drevored.
1 Zgubila se je danes legitimacija in potnica, glaseča se na Franceta Lulek. Najditelj naj jo proti nagradi odda na njegov naslov v vagonu 41652 na južni železnici.
sezona prava manifestacija za [našo jugoslov. Slatino.
d Šoštanj. Sokol v Šoštanju priredi na praznik 15. t. m. ob treh popoldne v gledališki dvorani hotela „Jugoslavija“ znano Fmžgarjevo ljudsko igro s petjem v 4 dejanjih: „Dlvji Lovec". Prosimo obilne udeležbe!
Dopisi.
d Kamnik. Kamniški salonski orkester in I. slov. pevsko društvo „LIira‘‘ priredita na praznik, dne 15. avgusta 1919 v »Sokolski telovadnici" v Kamniku koncert, ki se prične točno ob 16 h (4 h pop.) Na sporedu so naši domači skladatelji — poje moški in mešani zbor s spremljevanjem orkestra. Ob slabem vremenu se vrši koncert v Cit. dvorani.
d Domžale. Naša godba priredi na praznik 15. t. m. izlet v Komendo, kjer se vrši vrtna veselica pri F.Vodetu.
d Slov. Bistrica. V šulferajnsko šolo se je preselila te dni slov. deška ljudska šola, ki se bo najbrže kmalu spremenila v petrazrednico, na kateri podlagi se bo pozneje lahko osnovala meščanska šola.
d Rogaška Slatina. Igra „Vol-kašin" ki bi se imela igrati v nedeljo 17. t. m. odpade, ker je večina sodelujočih odšla na dopust.
d Rogaška Slatina. Med štirimi koncerti, k( so jih nam pretekli teden priredili umetniki z našega juga (Ravnlk-Zika, Rijavec-Primožič, Stih-Grus) je nastopil tudi ljubljanski pevski kvartet pod vodstvom tenorista Leop. Kovača. Dasi so si koncerti sledili hitro drug za drugim, so bili vendar vsi dobro obiskani in so krasno uspeli. Rogaška Slatina je danes naše največje jugoslovansko letovišče kjer vlada tudi pravi jugoslov. duh. Zato so gostje radi posetili v?e naše umetniške prireditve. Kvartet slov. opere pa smo tem bolj pozdravili, ker je ravno kvartet najbolj zmožen, da nese našo domačo pesem med svet, Spored je bil srečno izbran in v naši lepi akustični dvorani so se glasovi izborno vjemaii. Vsem točkam je sledil živahen aplavz. Leop. Kovač je nastopil s par arijami in pesmimi in je dosegel lep uspeh. Ako smo pri drugih koncertih hoteli pred vsem visoke umetnosti, smo pri kvartetu pričakovali predvsem domače pesmi — razpoloženje je bilo naravnost navdušeno in moramo reči, da je ta kvartet goste v polni meri zadovoljil in je žel mnogo zaslužene pohvale. — Rogaška Slatina je še polna. Med gosti vlada vesela družabnost Srb, Hrvat, Slovenec, V3e se tu najde v veseli družbi. V nedeljo imamo velik jugoslovanski dan. Drugi jugoslovanski večer v Rog. Slatini se je vršil v četrtek zvečer pri BSolncu“. Ve'ika veranda je bila polna srbskih, hrvatskih in slovenskih gostov. Mnogi niso dobili več prostora. Geste je pozdravil dr. Lah, ki je rekel, da je vse to samo priprava na naš veliki dan v nedeljo, ko bo prva velika jugoslov. veselica v Rog. Slatiui. Prof. Mlado-jevič iz Belgrada je opozarjal na naše dolžnosti do domovine in mladine. Gostje so zapeli »Bože pravde*. Večer je razveseljevalo petje in godba. Zaplesali smo kolo. Iskreno nas veseli, da se je naše zdraviliško življenje tako lepo razvilo in da je cela
Zadnje vesti.
Danes rešitev ministrske krize ?
Belgrad, 13. avgusta. (Izv. poročilo.) Tekom jutrišnjega dneva se pričakuje rešitev ministrske krize. Kiubi, ki a priori odklanjajo s strankarskih ozirov sodelovanje v novi vladi, ne pridejo več v poštev.
Uzrokl tržaških dogodkov!
Trst, 13. avgusta. (Izv. por.) »Gazzetta di Venezia« poroča v članku pod naslovom »Uzroki tržaških dogodkov,« da je italijanska vlada ugotovila, da so bili zadnji nemiri v Trstu in Gorici povzročeni s strani jugoslovanskih krogov onstran demarkacijske črte. Da je dognano, da so ti dogodki v zvezi s sovražnimi izgredi proti italijanskim misijam, ki se nahajajo v Jugoslaviji. Notranji minister je prepovedal socljaliJtu Velli, ki se je hotel prepričati o zadnjih dogodkih, potovanje v Trst. List opozarja vlado, naj bo previdna s takozvanimi tržaškimi nacionalisti in še posebej s tržaškim proletarijatom.
Ententa o vzpostavitvi hnbsbur-govske monarhije.
Dunaj, 13. avg. (izv. por.) „Ber-liner Zeitung am Mtttag" poroča o poganjanjih med entento in bivšim cesarjem Karlom med drugim sledeče: Ententa je mnenja, da bi vpostavitev habsburške monarhije preprečila združitev Nemške A/strije z Nemčijo. Habsburška Nemška Avstrija ne bi nikdar stremila za Veliko Nemčijo, ampak naspr. za ujedlujeuje z Južnimi katoliškimi deželami na ozemlju bivše avstrrFngrskt) monarhije.
Ententa in Madžarska.
Dunaj, 13. avgusta, (izv. por.) „Wiener Allgemeine Zeitung" poroča Iz tukajšnjih diplomatskih krogov: Z ozirom na govorice o nerazporazumu med Francijo in Italijo glede madžarskega vprašanja, se od italijanske strani ugotavlja, da so se vsa tozadevna razpravljanja vršila sporazumno z vsemi kompetentnimi člani ententne misije na Dunaju.
Za izročitev ubeglih madžarskih komunistov.
LDU. Budimpešta, 12. avgusta (DunKU.) V današnji seji ministrskega sveta je minister za pravosodje naznanil, da je državno pravdništvo uvedto proti Bell Kunu in tovarišem sodno postopanje in da je napravilo potrebne korake za izročitev komunistov, ki so ubežali v Nemško Avstrijo.
Veliko število boljševišk. ujetnikov.
LDU. London, 13. avg. (DunKU.) Število ujetnikov, ki jih je general Denjikin zajel dne 28. julija pri mestu Kamašlnu znaša 11.000. Vrhutega je uplenil §0 topov, 150 strojnic in neizmerno množino materijala. 37. in 39. boljševiška divizija sta v popolnem razsulu.
Ruski boljševiki v nevarnem položaju.
LDU. Pariz, 12. avg, (DunKU.) Iz Kodanja se javlja: Kakor se glase poročila iz Helsingforsa, se nahajajo boljševiki vsied transportnih težkoč v jako nevarnem položaju. Pomanjkanje živil v Moskvi povzroča resne nemire. Spopad med Francozi in Bolgari.
Ldu Saint Germain, 12. avg. (Dun. KU) ,,Petit Parisien" javlja iz Soluna: Francozi so se pri Ksantiju, Dimotiki in CU-nUldjinl krvavo spopadli z bolgarskimi komitaši, ki so imeli mnogo izgub in bili naposled razpršeni. Francoske izgube so neznatne. Uplenili so 20.000 pušk, 20 strojnic in skoro milijon ročnih granat.
Izdajatelj m odgovorni urednik: Anton Pesek.
Tiek* .Zvezna tiskarna" v Ljubija* L
»rinkani Habsburžani.
Moja preteklost
graiica LAR1SCH, nečakinja cesarica Elizabete in
njena dvoma dama.
(66. nadaljevanje.)
Podpirala sta truplo svoje nečakinje ter ga napol nesla, napol vlekla iz sobe, po slabo razsvetljenem hodniku ter po glavnih stopnicah dol do čakajoče kočije.
Mrtvo sta položila na odzadnji sedež, strica pa sta sedla njej nasproti. Grof Stockau mi je pozneje pravil, da je potresanje voza malone vrglo Marijo na nju In da je bilo njeno tesno dotikanje tekom te žalostne vožnje nekaj strašnega.
Bila je mrzla, vetrovna noč; od časa do časa so hiteči oblaki zakrivali luno, in ker so okna malone zamrznila c d mraza, ni bilo mogoče videti, v katero stran so se peljali. Naposled se je kočija ustavila pred temnimi, železnimi vrati, ki so se takoj odprla in dva meniha s svetilnicami v rokah sta stopila naprej.
Tukaj ni bilo nobenega povoda prisiliti truplo v tisto strašno oponašanje življenja. Menihi so vzdignili Marijo iz kočije, jo položili na nosala, pa so s primerno gesto povabili gospoda, da gresta ž njimi.
Policaj je tiho zaprl vrata in grof Stockau ter njegov svak sta se znašla na nekem pokopališču, kjer so križi in nagrobni spomeniki zrli iz teme na žalostni izprevod, ki se je pomikal mimo. To je bilo pokopališče v cistercijanskem samostanu v Heiligenkreuzu in tamkaj je bilo Mariji Večeri odločeno poslednje počivališče.
Menihi so se podali v malo poslopje, ki so ga cčividno rabili za razno ropotijo, ker je bilo polno zidarskih stvar*, koscev starega lesa in opeke. Na enem mestu pa so malo pospravili vso ropotijo in tam je stala odprta rakev iz navadnega belega lesa.
Nobenega mrtvaškega prta ni bilo, da bi vanj zavili mrtvo, in lepo mlado truplo so malo nerahlo položili v golo mrtvaško krsto. Uboga Marija l Kako strašen konec življenja, ki je tolikanj obetalo 1 Rudolf je ležal v vseh časteh in v sijaju, ažalostinko za njegovo žrtvijo jo pel samo otožni veter, ko je vzdihoval med grobovi — bolje bi bilo, da bi jo bili položili brez rakve v prijazno zemljo, kakor da so jo potisnili v neobtesano krato, ki je bila sama po sebi zločinski napad na dostojnost.
Grof Stockau je zganil Marijin klobuk kakor blazino in položil nanj njeno glavo; nato je vzel zlati križec, ki ga je nosila okrog vratu ter ji vtaknil simbol ljubezni in odpuščanja med trde prste.
Zatem so menihi položili pokrov na rakev in jo nesli ven.
Blizu zida je bil odprt grob. Položili so truplo vanj brez vsakojakega cerkvenega obreda in so z malone mrziično naglico zmetali zemljo na mrtvo.
Marija Večera, koje edina krivda je bila ljubezen, je bila pokopana kakor pes, in njenima stricema, ki sta pokleknila ob grobu, je bilo dovoljeno moliti le malo sekund, kajti kmalu jima je policaj potrkal na ramo ter jima velel, da ne smeta dolgo ostati tam. Vrnila sta se v kočijo in dospela pozno ponoči nazaj na Dunaj.
Dne 31. januarja ob 5. zjutraj so gospa Večera, Hana in Fe>y odpotovali v Benetke in njihova palača jih ni več videla.
Pozneje sem zvedela, da je moje dopisovanje z baronico zasegla policija. Smatrali so jo kot krepak dokaz, da sem bila posrečovateljica v intrigah med Rudolfom in Marijo, in poslednje pismo nesrečnice do mene, ki so ga našli na nočni mizici v Meyer-lingu, je zapečatilo mojo obsodbo.
Šele tri tedne po Marijini smrti sem prejela naslednje pismo, kojega zavitek je bil odprt in zopet zalepljen. Pisano je bilo v nemškem jeziku in se je glasilo:
»Predraga Marija 1
Odpustite mi vse sitnosti, ki sem Vam jih prizadejala. Zahvaljujem Vas 2a vse, kar ste storili zame. Ako Vam postane življenje prehudo, in bojim se, da res postane po tem, kar sva midva storila, pridite za nami. To je najboljše, kar morete storiti.
jj§ Proda se:
Hjdrophor sesalko za 94 m globok vodnjak, s stojalom in prestavo, 24 m cevi in 20 m železnih lestev, l acetylen napravo, kompletno ceno prodam. Poizve se Matija Rozman, mehanik, Sto-žice.	1169
Prva, bukova, suha, la gorenjska, po K 50 meter, dokler traja zaloga, prodaja Srebotnjak v Kolodvorski ulici 31._______________1168
Prodam več omar in drugih pohišnih stvari. Kolodvorska ul. 11/1.	1162
Proda se električna registrirna blagajna. Vprašanja pod „B!agajna* na upravo.
3 Kupi se: S
Knpnjem smrekov les, jelka, hrastov in bukov bodi si okrogel ali rezan. Cene za les naložen v vagon se naj naznanijo na V. SCAGNETl, parna žaga za drž. kolodvorom ▼ Ljubljani.	4i9
Pisalni stroj kupim. Ponudbe pod „S.Z.P.“ na upravo lista.___________________ mo
Rezan in okrogel les, oglje, tramove, drva, kupujem vsako množino. L. Rebolj, Kranj.	1167
Bencinmotor 4-6 HP se kupi, Naslov pove Anončni zavod Beseljak & Rožanec, Ljubljana, Cankarjevo nab. 5.
fpj SHižb=a: pj
Izurjena blagajničarka eventualno tudi začetnica se takoj sprejme v manjšo kavarno. Naslov v upravi. 1161
iščem službe plačilnega natakarja. Ponudbe pod kavcija J5000 K.	1168
Mlinar, dobro izurjen pri vsakem stroju in priljubljen pri kmetih želi mesta nad-mlinarja v mestu ali na deželi. Naslov v upravi „Jugo-
Fino voščeno
„Erda!-kremo“
S II, I in G ) nudi po najnižjih cenah tvrdka Osvald Dobelc, Ljubljana, Martinova cesta št. 15.
Večja množina
riža (Rangou)
in čaja 1“
se proda. Cena po dogovoru. Več iz prijaznosti v upravništvu.
slavije* v Ptuju.
1154
2 prodajalki in učenko sprejme tvrdka Marija Tičar, Selenburgova ulica. 1145
Razno:
Angleška čudatvorna mast
hladi, čisti, mehčs tzvlačl tnje tvarine, prepreči sr.-strupljenje krvi In operacijo.
Vpošllja samo proti predplačilu franko K 8*8o z» 1 dozo. Lekarna Tliierryja v Pregrada, glavna zaloga v Ljubljani
R. SUŠNIK, Marijin trg štet. 5
in vse druge lekarne.
Živo apno, zidno in strešno opeko
*» t celila vagonih --
ponuja
»Ljubljanska komerci-jalna družba z o. z."
Ljubljana, Blelvrcisova cesta 18 (nasproti liceju.)
Jtfedobiš?
najbolje, najfineje in vsaki dan sveže pecivo.
Pri Jožetu Fiirlnerju,
pekovskemu mojstru v Ptuju, vseh Svetnikov ulica.
Popravila žepnih nr in zlatnine sprejema F. ČUDEN sin, nasproti glavne pošte v Ljubljani.	925
Zamenja se popolnoma dober sokolski kroj — za dobro ohranjeno kolo. Krojač Potočnik, Selenburgova ulica 6/1._____________ 1165
Učiteljica, praktična v gospodinjstvu, z letnimi dohodki 6500 K, želi poročiti akademsko naobraženega gospoda. Ponudbe pod »Svoboda* upravi lista.____i 166
Resna ženitna ponndba Zelo inteligenten gospod 28 let star, želi se seznaniti iz gospodično ali mlado vdovo ki bi imela ev. gostilno ali trgovino. Cenjene ponudbe na upravništvo „Jugoslavije“ pod „Resnost“.	1979
200 polliterskih steklenic
za namakanje po K MO komat ima za oddati Osvald Dobeic, Ljubljana, Martinova cesta št 15.
vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno in plačuje najbolje trg. firma
J. Kušlan, Kranj, (Gorenjsko).
Prvovrstna
vozna , kolesa
plašče in cevi
priporoča tvrdka
., , , m. vok
Oblastveno konc. zavod „ .	.	„	gl
za pokonJfev. podgan, j
Ljubljana, Sodna ul. 7.
Dr. milan Dan Orelly
advokat
Beograd, Kneginje Ljubice 2.
Korespondenca v srbskem, hrvatskem, nemškem In madžarskem jeziku.
” EMO ZDRAVILIŠČE
drž. toplice Dobrna pri Ceiju
(preje Nenhaus bel CiSli, Stelermark)
vrelec izredno bogat na radiju in ogljikovi kislini,
MAJ—OKTOBER.
Kupujem
svakovrstne
kao i cijele zbirke. - -
MARKE
Kupujem i lijepe
ANT1KVITETE.
Samo u četvrtak 14. o. mj. od 11—12, 1—3 sata »Hotel Slon". Upitati kod vratara IZIDOR STEINER _____________iz	Broda.
Strojne tovarne in livarne d. d»
v Ljubljani, Dunajska cesta št. 35
sprejmejo takoj
blagajničarke, knjigovodkinje in strojepiske
zmožne perfektno slovenske in nemške stenografij6, Reflektantje s prakso v železninski stroki imajo prednost. Ponudbe in spričevala »poštni predal 155“*
Kdo želi kupiti ali prodati ~9l
hišo, vilo, stavbišče, manjše ali veliko posestvo, gozdove in poljske pridelke, bilo v kateremkoli mestu Jugoslavije, naj se s polnim zaupanjem obrne na poslovnico za promet z nepremečninami J. Prebil i drug, Zagreb, Nikoličeva ulica 10, kjer dobi vsaki inserent brezplačno strokovna mnenja, kakor tudi proračune vsakovrstnih objektov.
Strojne tovarne in livarne d. d. v Ljubljani, Dunajska cesta 35
sprejmejo takoj
ključavničarske in strugarske
mojstre.
Pozdravlja
Vaša Marija.«
Prodam večjo množino
fižola.
Dalje bodem kupoval ter dalje na debelo prodajal vse poljske in sadne pridelke ter suhe gobe in ježice, katerih že tudi imam nekoliko v zalogi. P. n. refle-ktanti naj blagovolijo pisati pod »Trgovina na deželi« na upravo lista.
Vzamem v najem
trgovino z mešanim blagom eventuelno tudi gostilno, nahajajočo se v isti hiši. Isto se tudi kupi. Ponudbe na upravo lista pod »Trgovina in gostilna".
miši in mrčesa, Bleiwelsova c„ poleg dež, vlade
se priporoča v pokončevanje podgan, miši, ščurkov, rusov, stenic, moljev itd. z različnimi novoiznaidenimi povsem zanesljivimi sredstvi v zvezi s
Siosebno metodo. Uspeh za-aračen. Spričevala na razpolago.
dalje več strojnih konstruktorjev in risarjev. Re-flektanti z večletno prakso v strojnih podjetjih imajo prednost. Ponudbe in spričevala »poštni predal 155“.
A I. 767/19.
Razglas.
Velika trgovska zaloga, spadajoča v zapuščina po umrlem Leopoldu Fonu iz LjuJ>tf?ne’ ob^°" ječa iz raznih vin, likerjev, masti, kave, liza, mandeljftv, mesa, čokolade, čajnega peciva, olja, marmelade, vanilije, papriko itd. itd. se proda
na javni dražbi
dne 14. t. m. od pol 9. ure naprej na licu mesta, Stari trg Štev. 6.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. L
dne 12. avgusta 1919.
Provizijake in krajevne
zastopnike
s kavcijo iSče za Slovenijo pod ugodnimi pogoji solidna tvrdka. Le resne ponudbe naj se pošljejo pod »Zastopnik« na anončtli »vod Beseljak & Rožanc, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5.
Gospodinja, ki rabi
milo „sRnr
štedi s perilom, časom, trudom in denarjem. Poiskusni zavoji k 4*/2 kg vsebine. —
Ignac Foči, tYornica mila in sode, Kranj-
v Bivši Bučarjevi hiši bova koncem tega meseca pričela nadaljevati trgovino z vsakovrstnim blagom s kar mogoče nizkimi cenami, vsled Česar se priporočava cenj. občinstvu za obilen obisk.
55 Z odličnim spoštovanjem	J.	M.	KRANJC.	.
na Vrhniki