STl K0STANJKVICANAKRK1-ŠT.3, MAJ 1997 BRKZPLAČKN IZVOD GLASILO KRAJKVNK S OB BLIŽAJOČI SE 750 - LETNICI MESTA KOSTANJEVICA NA KRKI V listini papc/a, datirani leta 1252, s katero se prepoveduje opravljati bo/jo službo v vseh mestih, ki sodijo pod vojvodo Bernarda Spanheimskega (1202 - 1256), Je Kostanjevica na Krki, takrat imenovana Landestrost, kot edina naselbina na Kranjskem imenovana eivitas - mesto. Nekateri menijo, da soji bile podeljene mestne pravice ustno /e nekaj prej, okrog leta 1220, vendar o tem ni zanesljivih podatkov. Tako imamo, podobno kakor številna druga mesta na Sloveiiskein, takšno omembo /a ustanovitev današnjega mesta Kostanjevica na Krki. Tako bo leta 2002 minilo 750 let od podelitve mestnih pravic našemu mestu, minilo bo torej tričetrt tisočletja od obstoja mesta. Če štejemo samo po/ni srednji vek, je torej Kostanjevica eno najstarejših inest na Slovenskem. Ze prej pa je v zgodovinskih virih omenjena kot trg. Domneva .se tudi, da je v listinah prvič omenjena kot naselbina leta 1091. Hitro se torej bliža leto ko bo treba visoki jubilej 750-letnico mesta dostojno proslaviti in njegovo zgodovino predstaviti javnosti na Slovenskem. Pet let je namreč prav kratek čas za vse potrebne načrte in priprave. Ob jubileju pa seje treba spomniti .še nekaterih drugih pomembnih, okroglih obletnic, ki so povezane z mestom Kostanjevico, in jih v nadaljevanju, da nanje ne bi pozabili, prav na kratko oinenjam. Leta 1252 se prvič omenja tudi kostanjeviški novec in bo torej leta 2002 tudi 750-letnica kovnice drugega kranjskega novca v srednjem veku v Kostanjevici (prvi v Ljubljani 124S). Leta 1220 se v zgodovinskih listinah prvič oinenja kostanjeviška župnija z župnikom Adalbertom. Zgodovinarji .sodijo, daje župnija bila ustanovljena že sto let prej, vendar ne glede na slednje bo torej leta 2000 minilo polnih 780 let od omembe in torej ustanovitve župnije, ene prvih prafar na Kranjskem, ki je pozneje, po ustanovitvi cistercijanskega samostana leta 1334 oziroma 1249, priključena tej ustanovi. Samostan je imel patronat nad njo do ukinitve leta 1786. Kakor kaže, je župnija zaradi podrejenosti samostanu prispevala k razvoju mesta manj kol bi sicer mogla. (nadaljevanje na strani 2) LETO 2002 750-LETNICA MESTA KOSTANJEVICA NA KRN loto: Aci Bučar ZLATA LISTINA ZA PIHALNI ORKESTER Sežana, 24. in 25. maja 1997 V Sežani je v organizaciji Zveze slovenskih godb potekalo Državno tekmovanje pihalnih orkestrov v 3. težavnostni stopnji. V dveh delih je nastopilo 28 godb iz vse Slovenije in zamejstva. Tekmovanje je ocenjevala petčlanska strokovna žirija. Pihalni orkester Kostanjevica je pod vodstvom dirigenta Tonija Homana za svoj nastop zbral 90,2 od skupno 100 možnih točk in prejel zlato listino. S tem seje kt)stanjeviški pihalni orkester uvrstil v višji kakovostni razred. Vendar omenjeno niso edine pomembne okrogle obletnice mesla Kostanjevice okrog začetka tretjega tisočletja. Izjemno pomembno je še tudi naslednje. V letih 1295 - 1307 je Kostanjevica pridobila od koroškega vojvode in tirolskega grofa (in takrat tudi češkega kralja) Henrika tudi pisno mestno pravo, za takratne razmere celovit dokument, pravno listino, v kateri so v obliki enega dokumenta opredeljeni številni privilegiji ali pravice, ki so se približno do takrat podeljevale ustno in pozneje pisno dežclnokncžnjim mestom na Slovenskem. Žal je besedilo te listine, ki je poimenovano in znano kol kostanjeviško mestno pravo, ohranjeno le v mlajših prepisih. Listina ni datirana in sc pisna podelitev mestnih pravic umešča v omenjeno razdobje posredno na podlagi podatkov iz drugih listin. To kostanjeviško mestno pravo je prvo in najstarejše pisno mestno pravo na ozemlju sedanje Republike Slovenije. Kasneje je to pravo takorekoč v enakem besedilu že ob ustanovitvi podeljeno še mestom Novo mesto (1365), Metlika (1365), Črnomelj (1457), Kočevje (1471) in Lož (1477) ter domnevno tudi Višnja gora (1478). Te listine so poleg osnovnih določil, ki so identična s kostanjeviškim pravom, opremljene le še z dodatnimi določili, ki so specifična za ta mesla. Če torej vzamemo neko srednjo obletnico med 1295 in 1307, to je 1302, bo leta 2002 minilo 700 let od podelitve prvega pisnega mestnega prava na Slovenskem, ki je pomenil vsebinski vzorec za mestna prava še nekaterih mnogo pozneje ustanovljenih slovenskih mest. Sočasno s proslavljanjem 750-letnice prve omembe mesta Kostanjevica in kovnice denarja seje torej mogoče spomniti tudi 700-letnice prvega pisnega mestnega prava na Slovenskem. Naj dodamo, da mnoga mesta na Slovenskem sploh nimajo v enem dokumentu opredeljenega celotnega mestnega prava, ampak so podeljevani in ohranjeni le posamezni privilegiji in pravice, ki so jim bile podeljene, in so jih zbirali v t.i privilegijskih knjigah, npr. Ljubljana. Torej je Kostanjevica prvo mesto na ozemlju sedanje Slovenije, ki je v zgodovini imelo celovito mestno pravo. Istega leta 2002 bo minilo tudi 685 let od prve omembe mestnega sveta v Kostanjevici, ki pomeni tudi prvenstvo pri uveljavljanju mestne avtonomije. Sele skoraj 50 let za kostanjeviškim mestnim svetom se omenjajo mestni sveti v drugih kranjskih mestih. Zgodovinski podatki kažejo tudi, daje mestni sodnik prvič omenjen leta 1269 v Ljubljani in le deset let pozneje, to je leta 1279, tudi mestni sodnik v Kostanjevici. (Nadaljevanje w naslednji številki) Aci Bučar PRAZNOVANJE 750-LETNICE KOSTANJEVICE NA KRKI Krajevna skupnost Kostanjevica na Krki je v mesecu aprilu pričela s pripravami na 750-letnico mesla Kostanjevica na Krki. Praznovanje bo organiziral Organizacijski odbor, ki ga sestavljajo predsedniki odborov in člani odborov. 1. Častni odbor, ki ga sestavljajo uveljavljeni ljudje iz političnega, gospodarskega in kulturnega življenja. 2. Odbor za pripravo zbornika. V zborniku bo objavljeno kar največ prispevkov o zgodovini Kostanjevice na Krki, njeni vlogi v prostoru nekdaj in danes. 3. Odbor za pripravo razstave ob 750-lctnici. Na sodoben muzealski način predstaviti razvoj Kostanjevice na Krki od 12. stoletja do današnjih dni. Muzej bi bil postavljen kot trajna postavitev v kleti Lamutovega likovnega salona. 4. Odbor za ureditev kraja. Naloga odbora je vzpodbuditi, voditi in usklajevati vse aktivnosti uredilve kraja od razglasitve za kulturni spomenik do ureditve otoka, lercialskega mostu, obvoznice, parkovna ureditve. 5. Odbor za pripravo slovesnosti in protokol. Naloga odbora je načrtovati dogodke v počastitev 750-lelnice in skrb za protokol. 7. Odbor za financc. Naloga odbora je izdelava finančnega okvira praznovanja in usklajevanje porabe ter skrb za finančno pokritje. 8. Odbor za promocijo in informiranjc.Naloga odbora je priprava in tudi izvedba vsebin, s katerimi bomo predstavili Kostanjevico in 750 - letni jubilej v širšem in ožjem okolju. 9. Odbor za trženje. Naloga odbora je poiskati možnosti in predloge za trženje dogodka. 10. Odbor za dokumentiranje. Naloga odbora je, da poskrbi za dokumentiranje vseh dogodkov in dogajanj v povezavi s praznovanjem obletnice. 11. Odbor za pripravo športnih in rekreativnih vsebin in površin. 12. Odbor za pripravo v okviru 750 - letnice Kostanjevice na Krki. Odbor bo koordiniral spremljajoče prireditve. 13. Odbor za razvoj. Odbor naj bi spodbujal razvoj drobnega gospodarstva. NOVICE - glasilo Krajevne skupnosti Kostanjevica izdaja KS Kostanjevica. Naklada: 1000 izvodov. Uredniški odbor: Milan Kuplenik, Anica Žiigič, Tanja Gazvoda, Marjana Krhin, Melita Skušek. Naslov uredništva: KS Kostanjevica, Ljubljanska?, Kostanjevica. Telefon: 87-275. Tisk: Grafit, Senovo. Grafična priprava in izvedba: Po mnenju Urada za informiranje pri Vladi republike Slovenije spada glasilo Novice med proizvode, od katerih se plačuje 5 % davek od prometa proizvodov. maj 1997 AKCIJA ZA OBNOVO MOSTU ČEZ REKO KRKO USPEŠNO NAPREDUJE Prav golovo žc vcslc, da seje ustanovila skupina krajanov, ki so sc pod okriljem KS Kostanjevica na Krki lotili akcije /a obnovo Plečnikovega mostu čez reko Krko, ki so ga domačini pogosto imenovali »Tercialski most«. Na osnovi razdeljenih obvestil, katera naj bi prejelo vsako gospodinjstvo v krajevni skupnosti, smo vas, spoštovani krajani, prosili za sodelovanje pri zbiranju denarnih sredstev, kakor tudi prepotrebnega lesa. Za posamezne zaselke in vasi so bili zadolženi ljudje, za katere sem prepričan, da odgovorno in zagnano opravljajo sprejelo nalogo, zato vas pozivam, da jim pomagate, jim prisluhnete in omogočite, da bo njihovo delo potekalo lažje in uspešneje. Ponovno objavljamo imena in priimke ljudi, ki so zadolženi za posamezno območje. Če vas še niso obiskali in želite tudi sami dati določen prispevek, prosim, pokličite nekoga izmed članov odbora in prav gotovo vas bo obiskal. Na ta način bo celotna akcija prav golovo hitreje in uspešneje potekala. v Člani gradbenega odbora in njihove telefonske številke: Matjaž Zajelšnik (87-364), Lojze Jordan (87-403), Franc Jordan (87-381), Silvo Miklavž (87-146), Mojmir Pustoslemšek (87-708), Ivan Olovec (87-791), Sandi Tršinar (87-289), Ivo Jelenič (87-001), Franc Štokar (87-444), Tone Jordan (87-380), Tone Žulič (87-796), Vili Cvitko (87-394), stran 3 Malči Košak (87-508), Vesna Kržičnik (87-557), Mija Unetič (87-410), Ruža Jereb (87-224) Seznam krajanov, ki so do sedaj z denarnimi prispevki podprli obnovo mostu čez reko Krko: Družina Unetič, Jože Naglič, Jože, Stanka Černoša, Lidija Cernoša, Tine Štefanič, Jordan, Grgovič, Družina Pavkovič, Miro Kržičnik, Tinko Petretič, Andreja Šošter, Jože Cvelbar, Družina Luštek, Družina Maznik, družina Malner, družina Radkovič, družina Štokar, Tone Olovec, Milan Rešelič, družina Bizjak, družina Prah, Malči Košak, Alojzija Pavlenč, Slavko Kržičnik, Micka Bučar, Justin Jalovec, Verena Kosjek, Magda Bršec, Gustel Urek, Voci Hebit, Peter Pavlin, Ivan Pirc, Silva Žabkar, Marija Gorenc, Milena Kuhar, Jože Javoršek, družina Koljančič, družina Gubenšek, Piletič - Miklavčič. Anton Vračun, Stanko Drobnič, Fani Gregorič, Franc Čukajne, Milena Kuhar, Jože Dvornik, Zalka Košir, Gregor Ponikvar, Minka Jordan, Tone Jordan, Minka Veličevič, Tončka Gunde, Janez Gliha, Pavel Jankovič, Anka Škrjanc, Staša Šoba, Tonika Cvitko, Vlasta Curhalek, Fani Košak, družina Vidrih, S. Pincolič, M. Pincolič, Meri Rostohar, Marjana Raletič, Jožica Strajnar, Zofka Gorišek, Beti Kuntarič, Robi Jordan, Blažekovič - Sintič, Mimica Jordan, Dragica Stanič, družina Kržičnik, Marjana Zajelšnik, Boris Skušek, Jani Zakšek, Marija Žulič, Franc Drmaž, Marjan Vintar, Franc Baznik, Milan Jordan, Majda Kuntarič, Erika Brudar, Milan Pisek, Ladka Čuk, Jaka Jordan, Stane Močnik, Anica Kržičnik, Jožica Kovačič, Danica Barbič, Janez Jordan, Tomaž Cigler in Helena Jenškovec. Skupaj so prispevali 409.OOO tolarjev, za kar se vsem najlepše zahvaljujemo! SeznarfTdarovalcev lesa bomo objavili v naslednji številki Kostanjeviških novic! Pripravil: Matjaž Zajelšnik __________________________OBVESTILO Zainteresirane prcbivalce Kostanjevice na Krki in okolice obveščamo, da bo v ponedeljek, 2.6.1997, ob 20.uri v osnovni šoli v Kostanjevici na Krki predstavitev načrta in prikaz novoodkritih delov Kostanjeviškc jame. Kot vam je verjetno že znano, je bilo veliko odkritje 24. novembra 1996; doslej pa je raziskanih že blizu 1000 metrov novih jamskih prostorov. Prisotnih bo tudi nekaj jamarjev raziskovalcev, ki bodo odgovarjali na vaša vprašanja. Na brezplačno predstavitev velike naravne dediščine kraja vabimo vse, starejše in mlajše, ki bi radi spoznali svoj domači kraški svet. Klub jamarjev Kostanjevica na Krki OBVESTILO Krajevna skupnost Kostanjevica na Krki obvešča, da bo javna obravnava Osnutka odloka o lokacijskem načrtu za čistilno napravo in zbirni kanal v Kostanjevici na Krki v sredo, 4. junija 1997, ob 20. uri v prostorih osnovne šole Jože Gorjup. KOSTANJEVICA NA KRKI Krajevna skupnost Kostanjevica na Krki obvešča, da je v mesecu aprilu dobila v uporabo turistični znak Kostanjevice na Krki, kije predstavljen v današnji številki. Vse, ki bi želeli znak uporabljati, obveščamo, daje za uporabo znaka potrebno pridobili soglasje krajevne skupnosti. Otoniee DOGODKI maj 1997__________________________^H.ooiee stran 4 ZAŠČITEN ŠE EN DEL KRAKOVSKEGA GOZDA V preteklosti jc bila večina slovenskih nižin pokritih z gozdovi, ki pa so se zaradi poselitve vse bolj krčili. Tudi Krakovski gozd je nekdaj zavzemal celotno krško -dolenjsko kotlino, danes pa se razprostira na 3.000 hektarjih zemlje med Krko in Savo, od katerih jc 625 hektarjev državnega gozda, za kolikor je s strani ljubljanske škofije vložen tudi denacionalizacijski zahtevek. Površina Krakovskega gozda ni ravno ogromna, vendar jc dovolj velika, da so v njem skrite številne naravne znamenitosti in posebnosti, ki jih v manjših, od človeka preoblikovanih gozdovih, ni več mogoče najti, zaradi obsežnega gozda pa omogoča gozd, predvsem pa zaščiteni pragozd, preživetje ogroženih živalskih vrst, zato ni čudno, da nam nekatere posebnosti tujci, ki sijih pod vodstvom naših gozdarjev ogledajo, močno zavidajo. Vendar pa sc očitno mi, vsaj če lahko sodimo po nenadzorovanih in grobih posegih v naravo, ne zavedamo dovolj, čeprav bi bilo prav, da bi ta edinstveni naravni kompleks ohranili tudi našim zanamcem. Gozd je bil v preteklosti prcccj bolj močvirnat kot danes, čeprav so tudi sedaj za hojo v njem škornji nepogrešljivi, kot tudi kompas, saj lahko v enolični gozdni prostranosti, kjer se na naravne zakonitosti o smereh neba ni zanašati, hitro zablodimo. Tudi na umetno izkopane odtočne jarke, ki so nastali v prejšnjem stoletju, verjetno po službovanju Josipa Ressla, ki je kartiral cel Krakovski gozd (ki je bolj znan kot izumitelj ladijskega vijaka, sicer pa tudi zaslužen za razvoj konjskega športa v Šentjerneju) sc ni zanašati, čeprav lahko pravokotno izkopani kanali poznavalcem gozda dobro služijo za orientacijo. Prav zato je bilo strokovno vodstvo vodje krajevne enote Kostanjevica Zavoda za gozdov Slovenije Mojmirja Pustoslemška, ki je eno od aprilskih nedelj domačine popeljal na nekajurni ogled gozda, za ljubitelje narave še kako dobrodošlo (fotografija zgoraj). V največjem slovenskem kompleksu nižinskega poplavnega hrastovega gozda jc 42 hektarjev velik, od leta 1952 zavarovan pragozd, v katerem so hrasti doba tudi do 300 let stari in visoki do 40 metrov, zaščiteni del pa jc tudi največji pragozd hrasta v Evropi. Po eni od kronik naj bi bil ta del gozda cclo pogozdovan, a kljub temu jc gozd pač ostal v prvotni obliki, čeprav mogočni hrasti, ki propadajo - letno odmre približno tisoč kubikov lesa, premamijo prcnckatercga lesa željnega lesnega tatu. Sicer pa jc zavarovani del gozda evropsko pomembno ptičje območje, med okoli 40 vrstami ptičev, ki tu občasno ali redno gnezdijo, pa lahko vidimo cclo črno štorkljo, malega klinkača, sršenarja, črno žolno in druge, bogato jc rastlinje, Ic tu v Sloveniji na primer najdemo dacijski pljučnik, medtem ko so raziskovalci - ta predel je zanimiv predvsem za znanstveno-raziskovalno dejavnost - v njem našteli kar 200 različnih vrst gob. Trstenik, predel Krakovskega gozda pri Kostanjevici, ki je približno meter pod površino okoliškega terena in obsega okoli 40 hektarjev gozda, nekoč neprehodno močvirje poraščeno s trstiko, je glavno drstišče ščuke, v njem se razmnožuje žaba plavček, za gnezdenje pa najde prostor tudi raca mlakarica, zalo tudi prizadevanja, da bi še ta del Krakovega zaščitili kol naravni rezervat. Ob Trstcniku so tudi tri mogočne bele vrbe, ki dajejo zatočišče divjim mačkam, najdebclcjša vrba pa v premeru meri 250 cm, kar pomeni, daje to najdcbclejše drevo v Sloveniji. In če se zaradi ne ravno prehodnega terena ne želite podali v globine Krakovskega gozda, lahko na njegovem robu ob ccsli v Malencah, ki pelje od Kostanjevice proti Zameškem, ogledate mogočen hrast, tretji največji v Sloveniji, ki je le 40 cm nižji od največjega. Kljub svoji starosti, ki je ocenjena na okoli 300 let, jc še vedno popolnoma zdravo in bogato obrodi. In ko se je pred leti odlomila spodnja veja, je lahko lastnik hrasta iz nje naredil kar 4 kubike drv. T.c;. DELOVNI ČAS ZDRAVSTVENE POSTAJE KOSTANJEVICA NA KRKI Ordinacija dr. Severjeve: ponedeljek: 13.00- 19.00 torek, sreda, četrtek, petek: 7.00 - 13.00 Ordinacija dr. Nemetha: ponedeljek, torek, četrtek: 7.00 - 13.00 Ordinacija dr. Cepičeve: ponedeljek: 7.00 - 13.00 torek: 13.00 - 19.00 sreda: 7.00 - 13.00 četrtek: 13.00 - 19.00 petek: 7.00 - 13.00 KULTURA maj 1997_________________________Qtoniee________________________stran 5 RAZSTAVA DEL BOŽIDARJA JAKCA NA NORVEŠKEM Ob lO-letnici rojstva norveškega skladatelja Haralda Saeveruda je predsednik države Milan Kučan v prisotnosti velikega števila ljubiteljev likovne umetnosti ter uglednih predstavnikov kulturnega in političnega življenja Norveške odprl obsežno razstavo likovnih del Božidarja Jakca. Več kol osemdeset likovnih del smo skupaj z organizatorji razstave v Bergnu, agencijo 3.14 odbrali v Jakčevem domu v Dolenjskem muzeju v Novem mestu, Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, Moderni galeriji v Ljubljani, Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu, del slik pa je za razstavo posodila tudi Tatjana Jakac. Otvoritev 17.aprila jc bila vrhunec slovesnosti, s katerimi so Norvežani, posebej prebivalci Bergna, počastili spomin na slavnega in priljubljenega meščana. Mesto, ki živi z bogato zgodovino in dediščino, je posebno ponosno na dva velika skladatelja, ki sta sc s svojimi deli zapisala v svetovno glasbeno zgodovino, Edvarda Griega in Haralda Saeveruda. Ob vrsti prireditev, ki so potekale v Bregnu, je tega dne norveški kralj razglasil Saeverudovo rojstno hišo za nov muzej v Bergnu. Organizatorji pa bodo v jubilejnem letu številnim poslušalcem v evropskih državah predstavili Saevcrudov glasbeni opus, med drugim tudi v Ljubljani. In zakaj prav Jakčeva razstava ob prazniku norveškega skladatelja? Vsekakor to ni naključje. Božidar Jakac in skladatelj Saeverud sta sc prvič srečala žc leta 1922 v Berlinu. Srečanje je usodno povezalo oba ustavrjalca za vse življenje. Vrstila so sc skupna potovanja, obiski, spoznavanje in tkanje novih prijateljskih vezi. Nastajala so dela, povezana z novimi spoznanji in doživetji. Umetniška govorica je izničila razlike, obšla jc meje in pregrade ter z univezarlnim jezikom povezovala različni kulturi. Jakca je prevzela norveška pokrajina in odprtost ljudi. V njegovih delih je ohranil utrip življenja, pokrajino in portrete prijateljevih bližnjih. Veliko število skic, risb, grafik, pastelov in olj kaže na intenzivnost impulzov. Za proučevanje je pomembna tudi korespondenca med prijateljema, ki pa jc, žal, še neurejena in neobdelana. In ni bil prevzet samo Jakac. Tudi skladatelj jc večkrat obiskal prijatelja. Tako je spoznal tudi Kostanjevico na Krki. Starejši si gotovo še lahko prikličete v spomin pozne večere in glasbo, ki se je zlivala s Krko in šumenjem noči ter dopolnjevala zasanjano podobo kraja. Prijateljstvo med obema prijateljema jc bilo globoko in pristno, razumela sta se, cenila, podpirala in spoštovala. Daje temu tako, kažejo mnoga Jakčeva dela, predvsem portreti, ki na nek način i^Fažajo polnost tega prijateljstva. Zanimivo je tudi to, da so organizatorji ob letošnjem praznovanju obudili to prijateljstvo in ga z organizacijo in prenosom razstave ponovno oživili. Stkale so sc nove vezi in nova prijateljstva, ki bodo tudi v bodoče pripomogla k boljšemu razumevanju med narodoma in pretoku kulturnega ustvarjanja, kot kaže, pa jc pričakovati tudi tesnejše povezovanje na gospodarskem področju. Mogoče smo tudi mi, ki smo razstavo pripravljali in jo tudi predstavili, k novemui zagonu prispevali svoj delček. Gotovo smo bogatejši za spoznanje, kako so naši prijatelji ponosni na svojo kulturno dediščino in na svojo zgodovino, zalo ne preseneča, da jc župan mesta Bergen v časi slovenske delegacije priredil sprejem in slovesno večerjo v historičnem jedru mesta, ki je del svetovne dediščine, v stari obrtniško-trgovski hiši. S ponosom je v zdravici in pozdravnem nagovoru spregovoril o koreninah in skrbi, da bi te imele vedno dovolj hrane. Ob tern, kar smo lahko videli in doživeli, sc ni bali, da bi na lem področju zašli v večje težave. Razstava bo v Bergnu na ogled do konca avgusta. Upam, da bomo naš del lahko takrat postavili v obnovljene prostore sedanje pastelne dvorane. Bojan Božič TURIZEM maj 1997__ TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA Natanko pred enim Iclom smo si pri lurisličncm kro/.ku /adali Ic/ko nalogo. Vedeli smo, da ima Kostanjevica veliko turističnih zanimivosti, vendar turisti sploh ne vedo, kako do njih priti, ker pri nas še vedno nimamo turistične agencije, ki bi bila /.a naš kraj /elo pomembna. Podmladkarji smo se odločili, da stvar vzamemo v svoje roke. Razmišljali smo, kako uporabiti že obstoječe kozolčke, ki so služili nemarnemu plakatiranju. Z malo domišljije smo prišli na idejo, da kozolčke spremeninn) v kažipote. Narisali smo načrte in jim določili lokacijo. V lanski razstavi pa smo na maketo Kostanjevice postavili prototipe, ki so označevali točno lokacijo bodočih kažipotov. Ob veliki podpori KS Kt)Stanjevica, Se zlasti ob pomoči (finančni, strokovni, organizacijski) g. Milana Herakoviča, nam je načrtovano nalogo po skoraj dveh letih uspelo uresničili. Zelo smo veseli, da nas krajani podpirajo in nam pomagajo na naši poti v boljši turistični jutri. Vendar po kostanjeviški tradiciji nič ne ostane tako, kot je bilo. Nekateri ljudje, ki jih zelo srbijo pristi, odnašajo korita s cvetjem in dele še svežih kažipotov. Upamo, da nam bo s skupnimi močmi tudi to uspelo preprečili. Zahvaljujemo se krajanom, ki so uredili svoje domove in nam pomagali, ko smo potrebovali pomoč. Zahvaljujemo se tudi vsem tistim, ki so nam kako drugače pomagali, vendar jih v članku nismo posebej imenovali. Va.ši turi.stični podmladkarji VAUAV