Materi.
Ob posteljici si stcila nelulaj,               »Glej, krasna zares je in jasna tako,
vsci polna čarobne miline,                   kot prišla bi pravkar iz raja;
in jaz sem skrivala glavico                 prinese na žarkih ti sreče nekoč,
V zrahljane mehhe blazine.                 zaspančkaj le, ajci-tu-taja!"
Iz kotov je prihajal mrak,                   Zdaj zvezdice ni, prav nikoder je ni,
šc tebe je hotel odeti,                          a vendar sem vanjo verjela;
a ti si mi pela o zvezdici,                   ah, strah me je, majčica, sredi noči —
ki zame na nebu se svcti:                  zakaj pa tako si mi pela?
Marija Grošljeva   .