Poštnina platana v gotovini
Stev. 237.
V Ljubljani, sreda 19. oktobra 1938.
Leto III
Sestanek poljskega zunanjega ministra z romunskim kraljem naj skuša pridobiti
Romunijo za razdelitev Podkarpatske Rusije
Bukarešta. 19. okt. o. Poljski zunanji minister Berk je snoči nenadoma odpotoval iz Varšave v Bukarešto. Beck ho danes imel sestanek z romunskim kraljem Karolom v GalatZu, kjer se začno romunske pomorske vojaške vaje. Z njim ho iinel Beck važen razgovore glede Podkarpatske Rusije.
Sestanku med romunskim kraljem in poljskem zunanjim ministrom pripisujejo velik pomen, zlasti, če hi se posrečilo Becku pridobiti romunske odločujoče kroge za to, da »e sprijaznijo z mislijo o skupni meji med Madžarski in Poljsko ter o razdelitvi Podkarpatske Rusije. Temu namenu Romunija odločno nasprotuje, ker sc hoji, da bi ta uspeh
dal Madžarom poguma, da hi zahtevali delo kakega ozemlja tudi od Romunije. Poljski zunanji minister prihaja v imenu Poljske in Madžarske in naj prepriča romunske odločujoče ljudi o tem, da hi bila taka skupna meja med Poljsko in Madžarsko tudi za Romunijo izrednega pomena, saj bi jo varovala pred kakim prehudim političnim pritiskom od zahoda. Samostojna Podkarpatska Rusija pa bi po poljskem mišljenju predstavljala nevarnost za Romunijo, ker bi bilo tam na delu razne sile, ki bi rade spravile Romunijo pod svoj vpliv. Če bi Romunija pritrdila razdelitvi Podkarpatske Rusije med Poljsko in Madžarsko, bi ji Madžarska dala slovesna zagotovila, da
le ho zahtevala od Romunije ničesar. Poljski zunanji minister namerava Romuniji tudi ponuditi nekaj predelov podkarpatskega ozemlja, na katerem živi 40.000 Romunov, če Romunija preneha s svojim odporom. Odločilna v tem pogledu bo seja, ki jo bodo danes imeli romunski kralj Karol, romunski zunanji minister Comnen in poljski zunanji minister Beck. Čeprav ima Romunija prijateljsko in obrambno zvezo s Poljsko, ni verjetno, da bi odnehala glede poljskih in madžarskih zahtev. in ne ho pustila, da bi jo razdelitev Podkarpatske Rusije spravila ob neposredno ivezo z novo Češkoslovaško.
Sprememb v francoski vladi in razpusta pdslanske zbornice ne bo
Pariz, 19. okto.bra. o. Iz vladne okolice zanikajo vesti nekaterih listov, da bi predsednik Da-ladier nameraval ta teden izmenjati nekaj ministrov v svoji vladi, predvsem tiste, ki so se ob češkoslovaški krizi zavzemali za to, da gre Francija v vojno. Prav tako zavtačajo vesti, da bi vlada nameravala razpustiti po/slansko zbornico ter preosnovati ministrski svet tako, kakor narekujejo notranje in zunanj^, državne potrebe. Trdijo, da vlada tega ne bo storila že zaradi delnih senatorskih volitev, ki 60 v nedeljo in pa zaradi ko.ngre.sa radikalne stranke, ki bo tudi v nedeljo v Marseilleu, kjer bo predsednik vlade Daladier, ki je hkratu predsednik stranke, poročal o svoji eunanji in notranji politiki.
Turčija se pripravlja na smrt predsednika republike
Carigrad, 19. oktobra, o. Zdravstveno stani« predsednika Kemala Ataturka se je ponoči poslabšalo in postalo skoraj brezupno. Pričakovati je treba, smrti. Vsa Turčija je zaradi predsednikove bolezni v globoki žalosti. Največjo skrb (><*▼«-fiafo po rsej državi vprašanju, Kateri državnik bi bil sposoben nasledovati Kemala Ataturka pri vodstvu države. Kot edina morebitna kandidata za predsedniško mesto imenujejo imnistrskega predsednika Dželala Bajarja in sedanjega turškega poslanika v Londonu Baja Fetsia Okiarja. Za tega zadnjega bi bila ob volitvah tudi turška vojska, ki ji poveljuje Kemalov vojaški tovariš maršal Fevzi čakmak. Po turški ustavi voli novega predsednika poslanska zbornica, ki pa je na počitnicah.
Seja italijanskega velikega fašistovskega sveta
Rim, 19. oktobra, o. Veliki fašistovski svet je imel sejo sinoči ab 22. Trajala je do 1.15. Uradno poročilo o tej Seji pravi, da je glavni tajnik fašistovske stranke poročal velikemu svetu o delu 6trankc in organizacij, ki so od stranke odvisne. Predsednik vlade Musso.lini je poročal o notranjem položaju v državi. Na seji so sprejeli načelne sklepe o novi ureditvi italijanskega srednjega šolstva. Prihodnja seja velikega faistovskega sveta bo sklicana 25. februarja 1939.
Trgovska pogajanja med Anglijo in Združenimi državami, ki naj pripravijo pogodibo, so s« ustavila, ker Anglija 'nore dati posebnih popustov za ameriške avtomobile.
Začetek demobilizacije v Nemčiji
Včeraj in danes je Nemčija odpoklicala s francoske in belgijske meje pol milijona mož
Berlin, 19. oktobra, o. Poveljstvo nemške vojske je danes začelo z demobilizacijo vojaštva, ki je bilo poklicano pod orožje za češkoslovaške krize. Za zdaj so odpoklicali vse čete s francoske, belgijske in luksemburške meje. Motorizirane enote in topništvo so že včeraj začeli zapuščati obmejne postojanke. Danes pa odhajajo oddelki pehote, tehnične ig zvezne čete. Vsa ta vojaška sila se pomika proti notranjosti Nemčije. Računajo, da je z odpoklicem čet z zahodne nemške meje dejansko demobiliziranih pol milijona mož. Ob meji so ostali samo stražni oddelki in pa_ bataljoni delovne službe, ki z vso naglico končujejo velika trdnjavska dela na predelu ob francoski meji od Air-la-Chapelle do Strasbourga, Ti delovni bataljoni štejejo 35.000 mož, in delajo nepretrgoma
noč in dan. Nemčija je demobilizirala na tem delu svojih meja zaradi tega, ker je tudi Francija že pred tednom dni poslala domov vse rezerviste, ki so bili poklicani ob nevarnih dneh v septembru.
Na vzhodni meji proti Češkoslovaški pa je nemška vojska še ostala pod orožjem iz razloga, ker je potrebna zaradi urejanja razmer v zasedenih sudetskih pokrajinah.
Budimpešta, 19. okto.bra. o. Po upoklicu zadnjih petih letnikov pred štirimi dnevi se je številčno stanje madžarske vojske zvečalo tako, da ima Madžarska zdaj pod orožjem pol milijona vojakov. Ker velja vzdrževanje te vojaške sile ogromne denarje, je verjetno, da bo Madžarska zaradi pomanjkanja denarnih sredstev morala v kratkem demobilizirati vsaj polovico tega števila.
Pred pogajanji za sklenitev letalske pogodbe med Nemčijo in Anglijo
London, 19. oktobra, o. Kljub zadržanemu vedenju angleške vlade se vendar vztrajno ponavljajo vesti, da je treba že prihodnje dni ali pa v začetku drugega tedna pričakovati, da se bodo začeli med Nemčijo in Anglijo razgovori .za sklenitev letalskega sporazuma, ki naj bi točno določil, v kakšnem razmerju vodi odslej
letalska vojna sila Anglije in Nemčije. Za te razgovore sta se načelno sporazumela nemški kander Hitler in predsednik vlade Chamberlain pri sestanku v Miinchenu. Letalski sporazum med Anglijo in Nemčijo bi bil v glavnih potezah podoben pomorskemu sporazumu, ki sta ga obe državi podpisali leta 1935.
Predsednik slovaške vlade potuje
k Hitlerju po pomoč za pogajanja z Madžarsko
Pragi, 19. oktobra. AA. (Reuter) Po vseh okolnostih izgleda, da se bodo v najkrajšem času spot začela češkoslovaško - madžarska pogajanja. Kolikor se je moglo izvedeti, slovaška vlada ni pripravljena, da za osnovo novih razgovorov sprejme ono, o čemer se je zunanji minister ChvalkoTvsky razgovarjal o priliki svojega obiska pri Hitlerju in ostalih državnikih. Poročilo Chval-kovskega o teh razgovorih v Nemčiji je bilo včeraj izročeno slovaškim zastopnikom in so se o njem včeraj popoldne razgovarjali na seji slovaške vlade, kjer je bilo sklenjeno, da odpotujeta predsednik vlade dr. Tiso in minister industrije Durnavski danes v Monakovo, da bi se o vseh
Volilne priprave v državi in v Sloveniji
Belgrad, 10. oktobra. Politična živahnost in delavnost je v prestolnici nekoliko pojenjala, ker se je večina političnih prvakov in kandidatov preselila v podeželje, kjer teko razprave glede izbire kandidatov in prirejajo že prve volilne shode. JRZ bo kmalu sestavila listo svojih kandidatov, najbrž prej, kakor pa pisana opozicijska družba, ki je sicer med seboj sklenila sporazum za volilno sodelovanje, pa mora rešiti še zelo težko in zamotano vprašanje izbire kandidatov. Vsaka skupina mora postavili na listi dr. Mačka tistega kandidata, proti kateremu ne ugovarja nobena druga skupina ali skupinica. Prvenstveno pravico postavljanja svojih kandidatov brez ozira na kritike in nasprotovanja drugih ima dr. Maček. Iz Zagreba poročajo, da ima dr. Mačkov sodelavec dr. Šu-tej. iz Sarajeva v osnovnih črtah listo mačkovskih kandidatov že izgotovoljeno, vendar pa utegne doživeti še sem pa tja kako spremembo. Dr. Maček bo dal na listo vse tiste svoje bivše poslance, ki so se izkazali v delu in zvestobi do programa, potem najzvestejše sotrudnike, nikakor pa ne svojih pristašev, ki so iz katerihkoli razlogov v hudih letih morali s svojim glasom utihniti ter se držati v ozadju ali pa so skočili v drug tabor.
Večje vrenje se opaža med zagrebškimi veljaki JNS, ki jih vodi Juraj Demetrovič. Tem ljudem je nekoliko bolj težko postaviti na glavo vse svoje delo in prepričanje, kakor pa slovenskim JNS ar-jem. Časopisje je objavilo, da so Demetrovič, Ante Kovač in Cvetic najavili svoj izstop iz JNS, vendar pa je bilo kasneje rečeno, da so ta svoj korak zaenkrat odložili. Pač pa je iz JNS izstopil dr. Ko-sla Popovič in vstopil v JRZ ter bo menda kandidiral v somborskem okraju v Vojvodini. Včeraj pa se je oglasil tudi stari Nikola Uzunovič, ki je sklical sestanek svojih prijateljev in izjavil, da jc JNS naredila silno napako, ker je šla v družbo federalistov. Uzunovič tudi ne more pozabiti, da so ga pred letom vrgli iz stranke ter sprejeli v stranko Petra Zivkoviča, Jevtiča in Veljo Poppvi-Ča. Prav tako se čudi, kako je mogla JNS pustitj do prevelikega vpliva dr. Kramerja, kateremu ni
podrobnostih še enkrat posvetovali g Hitlerjem in zastopniki nemške vlade. Prav tako je bilo sklenjeno, da eden izmed članov voditeljev slovaške vladne stranke odpotuje jutri v Varšavo. Slovaška vlada sicer želi, da se kolikor mogoče izboljšajo odnošaji t Nemčijo, vendar hoče za vsako ceno ohraniti Slovaški Košiče, o katerih so je govorilo, da pridejo pod madžarsko oblast.
Praga, 19. okt. AA. (Havas) Po pisanju »Slovaka« glasila slovaške ljudske stranke, še bodo morebitna pogajanja med Madžarsko in CSR nadaljevala v Bratisivi in ne v Komarnu.
Pravosodni minister v avtonomni slovaški vladi dr. Turčansky je v svojstvu ministra za Slovaško sprejel včeraj zastopstvo madžurske manjšine na Slovaškem in mu zagotovil, da bo v najkrajšem času ustanovljeno ministrstvo za manjšinska vprašanja Madžarov in Nemcev. Madžarski odposlanci so sprejeli to sporočilo z največjim zadovoljstvom, in izjavili, da smatrajo za znak dobre volje avtonomne slovaške vlade njeno lojalno sodelovanje z manjšinskimi skupinami na Slovaškem. Novo manjšinsko ministrstvo bo ustanovljeno, brž ko bo končno rešeno vprašanje o novih teritorialnih razmejitvah. Do tedaj pa bo slovaška vlada v stalnih stikih z madžarsko manjšino po svojih političnih posredovalcih.
Madžarsko odposlanstvo je sprejel tudi minister Černak, kateremu so madžarski zastopniki stavili nekaj stvarnih zahtev glede položaja madžarskih dijakov. Odposlanstvo je sprejelo na znanje ministrova zagotovila in samo izjavilo, da bo vplivalo, da ohrani madžarsko prebivalstvo na Slovaškem lojalnost, mir in red. Madžarski poslanec Esterhazy, ki je bil v tem odposlanstvu, je včeraj odpotoval v Budimpešto, da bi pri pristojnih madžarskih krogih posredoval za vzposjavitev prijateljskega ozračja v medsebojnih odnošajih.
v Jugoslaviji za nič drugega, kakor da bi podiral
dr. Korošca. Uzunovič je pozval svoje pristaše, naj še počakajo na njegova nadaljnja navodila o lem, kam naj sc pri volitvah npredele.
Ob strani je ostal kot neuslišan berač stari volilni »Boža Kundak« Boža Maksimovič. Do sedaj o njem ni bilo slišati mnogo, pa je tudi zanj kaj verjetno, da bo šel iskat milosti in zavetja k dr.
Mačku. Pomagal si pa tudi s tem skokom ne bo.
Od manjših opozicijskih skupin se edinole Ljotič s svojim »Zborom« še ni končno odločil.
Pogaja se sicer še vedno z delovnim odborom srbske opozicije, vendar pa se zdi, da sporazuma med njimi no bo ter bo Ljotič sam sestavil svojo listo.
JRZ je s svojima volilnima zaveznikoma Vojo Djordjovičem in llodžero že stopila v volilni boj, vendar pa je delo zaenkrat omejeno bolj na Srbijo. Nekateri ministri so že sprejeli kandidature.
Posebno delaven jo Djordjevič, ki je priredil že več shodov.
V	Sloveniji je prve kandidate postavila JRZ.
Opozicija, ki je tako pisana, kakor je bila pri zadnjih občinskih volitvah, pa 60 ne more znajti v novem položaju. So nekatere skupine, ki jim nikakor ne godi družba s Kramerjem in Pucom, pa zaradi malega števila svojih pristašev ne more dejstva, ki ga je odobril dr. Maček, spremeniti.
Pred dvema dnevoma je šel v Zagreb k dr. Mačku Dragotin Lončar, ki je bil do sedaj nekakšen ofi-cijelrii voditelj združene opozicije v Sloveniji.
Verjetno je, da je hotel dr. Lončar točno izvedeti od dr. Mačka, kolikšne koncesije je dal v Sloveniji dr. Kramerju. Za Ljubljano slišimo, da bo združena opozicija postavila skupno listo, na kateri bosta -zdravnik in svoječasni sodelavec pokojnega Kreka, nekdanji voditelj primorskih Slovencev, dr. Anton Brecelj, in bivši petomajski ban dr.
Dinko Puc. Poleg tega govore, da bosta v skupni blok dr. Kramerjev stopila še odvetnika dr. Ivan
y 'radovljiškem okraju.
. Prvi v Ljubljani, drug. |	popoldnevih	»SIOV.	dOllle
Upravna priključitev sudetskih krajev Nemčiji
Karlove Varj", 19. oktobra. A A. Notranji minister dr. Frick, ki se mudi na potovanju po sudetskih krajih, je izjavil dopisniku agencije DNB, da bodo nekatere sudetske pokrajine, ki meje s sosednjo Bavarsko, priključene Bavarski in podrejene upravno Regensburgu. Obmejni okraji Južne Češke bodo dodeljeni gornjedonavski župi (bivši Gornji Avstriji), okraji Južne Moravske pa Dolnjedonavski župi (bivši Spodnji Avstriji). Su- | detska župa bo razdeljena v posebne okraje, da bi se s tem omogočila čim širša decentralizacija in narodna uprava. Minister je končno opozoril, cla bodo v sudetske pokrajine začasno poslali uradnike starega rajhya, da pa bodo istočasno prevzeti v državno upravo tudi sudetski Nemci.
Vesti 19. oktobra
Zbirka londonskega župana za češke begunce, ki so se morali umakniti iz sudetskih krajev, je včeraj narasla na 130.000 funtov šterlin<;ov.
Pri procesu proti nemškim vohunom v New-yorku jc prišlo včeraj do zanimivih odkritij, kdo vst je v tej vohunski zadevi udeležen. Med vidnejšimi nemškimi osebnostmi so obtoženci v svoji izpovedi poudarjali zlasti vlogo stotnika Wiedemanna, z,na>nega iz zadnjih časov kot nemškega posredovalca pri angleški vladi.
Hitler je včeraj povabil k sebi v Berchtes-gaden dosedanjega francoskega poslanika v Berlinu Pouceta
Belgijski gospodarski minister Hymans se je vrnil iz Rima, kjer je imel razgovore z italijanskimi gospodarstveniki glede dobave belgijskih surovin Italiji. Bil je sprejet tudi pri sv. očetu.
Bivši češkoslovaški ministrski predsednik dr. Hodža, ki jc pred kratkim obolel, jc še vedno v resnem stanju.
Predsednik severnoirske vlade je pri svojem obisku v Londonu izjavil, da se sevoma Irska ne mara priključiti svobodni irski državi in da tega tudi v bodoče ne bo storila.
97 Irancoskih senatorjev bodo volili v nedeljo. To je tretjina celotnega števila senatorjev. Vsaka tri leta volijo tretjino novih članov gornje z.bornice.
13.000 m pod morje se hoče spustiti mladi italijanski inženir Galleazi. ki je v ta namen skonstruiral posebno potapljalo, ki lahko prenese 1300 atmosfer pritiska.
Pri belgijskih občinskih volitvah sta precej nazadovali reksistična in pa komunistična stranka.
O preosnovi sedanje angleške vlade piše londonski tisk in pravi, da bo Anglija dobila vlado, ki bo sestuv]je,na iz več strankarskih skupin kakor je bila do sedaj, ker to zahteva evropski politični položaj.
V	prvih 13 dneh oktobra so boji v Palestini zahtevali 336 smrtnih žrtev: 270. Arabcev, 58 Judov in 8 Angležev je bilo ubitih.
Italijanska politična policija je v Trsiu in v severnih italijanskih mestih prijela več proti-fašistov, med njimi nekega poslanca, ker so ti vzdrževali skrivno protifašistevsko organizacijo. Prizadetih je tudi več Judov. Vsi osumljenci bodo prišli pred posebno politično sodišče, ki za take prestopke izreka smrtno kazen.
Redne letalske zveze s Severno Ameriko bodo T>riliocLujo pomlad -Zfičcle Francija, Anglija, Italija in Nemčija. Te zveze bodo imele neposredne priključke na evropske letalske proge.
Upravni svet mednarodnega delovnega urada pri Zvezi narodov bo imel 24. oktoibra sejo v Londonu.
12-letnico italijanske skrivne politične policijo so praznovali včeraj v Rimu. Pri tej priliki so policijski uradniki dobili posebne uniforme.
Prvi mednarodni kongres za kmetijska posojila se jc začel včeraj v Napoliju. Udeležuje, se ga 40 držav.	_
Angleška vlada šteje zdaj 22 ministrov in
ne bodo pri morebitni preosnovi tega števila zvečali.
Arabski odbor za obrambo Palestine je poslal ameriškemu zunanjemu ministru brzojavko, v kateri ugovarja proti vmešavanju Združenih držav v palestinsko vprašanje.
Pogajanja med Madžarsko in ČSR morajo prinesti tako rešitev, kakršno je za nemško manjšino prinesel sestanek v Miinchenu. piše uradno glasilo italijanskega ministrstva »Infor-mazione Dipkxmatica<.
Upor v mehiški zvezni državi Sonora so vladni oddelki že potlačili. Upornega generala so podpiralo severnoameriške petrolejske družbe.
Drugo obletnico zasedbe Iruna so včeraj praznovali z velikimi slovesnostmi po vsej nacionalistični Španiji. Zastopniki vlade s« pri tem poudarjali, da nacionalisti zavračajo vsako ponudbo za premirje z barcelonsko vlado.
Bivši predsednik ČSR dr. Beneš je sprejel vabilo vseučilišča iz Chicage, naj pride tja predavat o demokraciji. Dr. Beneš je vabilo sprejel. Nagrade za vsako p/edavanje bo dobil 10 tisoč dolarjev.
Italijanski vladar in Mussolini sta ob vrnitvi prostovoljcev iz Španije poslala pozdravni brzojavki generalu Irancu. V brzojavki izražata željo, da bi se vojna v Španiji čimprej končala
Kitajski poslanik v Parizu Koo je obiskal francoskega zunanjega ministra Bonneta in ga prosil, da bi Francija skupno z Anglijo ukrenila kaj proti temu, da se Japonci i/.krcujejo na južni kitajski obali ter ogrožajo francosko in angleško posest tam.
Prva tri delovna taborišča na češkoslovaškem so že organizirana in bodo začela z delom konec tedna. V vsakem taborišču bo po 1000 delavcev, vojaško organiziranih in uniformiranih, ki bodo zaiposleni pri javnih delih.
Angleška kraljevska rodbina sc je včeraj vrnila s počitnic, katere je prebila na škotskem, v London.
Velike demonstracije proti salzburškemu nadškofu TVaitzu so včeraj priredili mladi hit-lcrjevci, ki so razbili okna na nadškofovi palači. Policija pa je izgnala redovnike iz frančiškanskega samostana in namestila tam svoje urade.
V	Amsterdamu je umrl Karel Kautsky, eden vodilnih mislecev evropske socialne demokracije. V povojnih letih je ostro nastopal proti komunizmu in levičarskemu nasilju. Bil je eden najplodovitejših socialističnih pisateljev. Spisal je nad 50 večjih del.
Češka komunistična stranka je sklenila, da se sama razide, ker bi jo sicer vlada razpustila. Socialistične strokovne in politične organizacije >a bodo izstopile iz vseh internacional in se s Katoliškimi ter drugimi strokovnimi organizi-cijami združile v eno narodno /.vezo. k»ikor so to storila že telovadna društva.
Z
Živahen je bil trini dan
Rast lene cen« - Velik dovoz - Konjsko meto dražje
Ljubljana, 19. oktobra.
Tudi v oktobru letos vladajoče lepo vreme je prineslo in prinaša na živilski trg izredno živahnost. Lani smo že S. oktobra imeli sneg, ki je na* pravil po drevju in drugih kulturah znatno škodo. Danes, tretjo sredo v mesecu je bil velik živilski in tam na klavnici dctbro obiskan živinski sejem.
Izredno velik je dovoz sadja z Gorenjskega, zlasti iz kamniške okolice, iz nekaterih krajev okoli Sostrega tja proti Litiji, Dolenjske in Štajerske. Iz Štajerske prihajajo le najboljše kvalitete sadja, ki ga drugače v velikanskih množinah izvažajo v Nemčija. Kamničani «o postavili na trg drobna, trajna jabolka. Bilo jih je kar na oprtne koše. Vsak koš tehta najmanj do 70 kg. Prostor za sadje je bil do zadnjega kotička natrpan z jabolki, ki jih je bilo najmanj do 50.000 din. Domačih hrušk, zlasti tepk, primanjkuje.
Jabolka «o bila: I. vrste 6, TI. vrste 4, III. vrele 2—3 din. Razne aorte: kanadke, voščenke, re-nate itd. Hruške I. vrste 12, II. vrste 8 in III. vrste 4—8 din kg. Sezona za češplje pojenjuje in so bile 4 do 6 din kg. Raznovrstno grozdje po kaka-
vosti 3 do 10 din kg. Domači kostanj je bil 2 do
2.50 din liter, kg 6 din.
Velika je bila izbira drugih živil in potrebščin. Cene: kislo zelje 2—2.50, karfijola 3, paradižniki 5—6, kumare 4, stročji fižol 3—4, luščen fižal 3 do 4, čebula 2.50—4, čeeenj 5—8 din kg.
Velik je bil dovoz domačega krompirja. Na debelo so bile sprva cenfe 0.75 din kg. Na drobno je bil 0.75 do 1 din kg.
Trg za gobe zadnje dneve ni popolnama založen. Jurčki «o sc podražili. Merica 5 din, drugače 12—15 din kg. Velika je izbiTa sivk, ki so prav tako dobre za vlaganje, kakor kukmaki ali gobani. Sivke so bile 2—2.50 din liter, lisičke pa
1.50 din liter.
Cene mesu in mesnim izdelkom so stalne. Napram septembru so sc cene svinjskemu mesu znižale in je sedaj: I. vrste 16—18, II. vrste 12 da 14 din kg. Prava redkost pa je, da se je konjsko meso I. vrste od 1. oktobra podražilo za 1 din in stane sedaj 6 din kg. Mnogo starih konj pokupijo dunajski mešetarji. Tudi na današnjem živilskem sejmu je bilo mnoga interesentov za konie, namenjene v zakol.
Še o velikih tatvinah v Celju
Preiskava Se ugotovila, da |e bilo ukradenega blaga za več kot
45.000 din
Celje, dne 18. okt.
Velika tatvina v veletrgovini Vrečič v dr. Žerjavovi ulici je vzbudila v Celju ve.liko pozornost. Že včeraj se je po mestu šušljalo o neki večji tatinski aferi v Celju, vendar občinstvo ni ničesar vedelo. Včerajšnje poročilo v Slovenskem domu pa je povzročilo, da je zanimanje za to afero še narastlo, in skoro v vseh javnih lokalih so ljudje govorili o znanih celjskih obrtnikih, ki so šq tako daleč spozabili, da so začeli trgovati z ukradenim blagom. Zanimivo je, da so med 17 !>aebami, ki so v zvezi s tatvino ter že ovadeni sodišču, taki, ki pač niso bili niti najmanj potrebni, da so tako začeli. V afero so zapleteni mesarski mojster Sovine iz Brega pri Celju, njegov brat posestnik v Levcu, bogata posestnika Sodina na Stranicah, še dva posestnika v bližini Sodinovih in več mesarskih pomočnikov v Celju.
Danes popoldne se je vrnila s Stranic pri Konjicah z avtomobilom policijska komisija z g. nadzornikom Zavcem in g. Rojnikom Slavkom. S seboj sta peljala tudi Ivana in njegovega bivšega delodajalca g. Vrečiča. Ivan je bil zelo dobro razpoložen ter je bil policijskim agentom celo pri zasliševanju v pomoč.
Zanimivo je, da so bili Sodinovi ob prihodu policijskih agentov prav dobro obveščeni. Ko sta policijska agenta z Ivanom in g. Vrečiečm izstopila iz avtomobila, Sodinovi niso bili prav nič presenečeni. eNkaj časa so tajili in zanikali, ko pa jih je sam Ivan pokaral in jih opozoril na lepe večere, ko je pil z nitmi čaj,, so se vdali in priznali ter pokazali prostor, kjer so bile skrite skrinjem z ukradenim blagom. V skrinjah je bilo le še za okrog 3000 din obleke, drugo pa so Sodinovi porabili. Sodinovi so brez oporekanja podpisali izjavo, da bodo v kratkem plačali g. Vrečiču 7.500 din. Najdeno blago ja dobil g. Vrečič nazaj.
Zelo zanimivo Je bilo slovo. Ko so so policijski nadzornik in g- Vrečič ter g. Rojnik spravljali na avtomobil, da bi se odpeljali nap/ej, je Sodi-nova gospodinja pokazala vidno svojo jezo nad Ivanom, ki jih. je tako »poceni« oblekel, z močno brco... P« tudi pri zasliševanju je bilo zelo živahno, saj bi jo Ivan zaradi svoje velike »odkritosrčnosti« skoraj dobil s steklenico po glavi.
Policija je obiskala še dva druga posestnika na Stranicah, ki sta prav tako dobivala ukradeno blago in sla v tesni zvezi s tatvinami. Ta dva pa sta jo, ko sta zvedela za prihod policijskih agen-
Trgatev v Slov. goricah končana
Sv. Ana v Slov. gor., 17. okt.
Preteklo nedeljo ao vinogradniki po Slovenskih goricah skoraj po vsem končali a trgatvi)o, ki j« ob lepem vremenu potekla ugodno. Pred vsem so zadovoljni vinogradniki, ki so dobro pridelali, eai je tudi po kakovosti letošnji pridelek mošta izboren. Mošt dosega že iz navadnega grozdja 19 do 20 stopinj sladkorja, mašt boljših namiznih vret pa do 25 stopinj. Vinogradniki trdijo, da že od leta 1929 ni bilo take trgatve in tako sladkega mošta kot leto«. Tako bo letos labko vinogradnik vino spet prodajal. Kot se zdi, so letošnje cene moštu zadovoljive in se sučejo od 430 do 6 din za 1 liter. Tudi kupčija je precej Živahna. Zaradi letošnje dobre trgatve bodo prišli na svoj račun tudi viničarji, ki jim boda vinogradniki lahko boljše plačali za vinogradniško delo.
tov v Stranice, pravočasno odkurila. Tudi ta dva sta boljše situirana posestnika.
Zvečer je bilo zaslišanih še več prič, glavni krivec pa se je skril. Dosedaj je na sodišču ovadenih že 17 oseb. Možno pa je, da je zapletenih v to afero še več oseb. Jutri ho policija nadaljevala s preiskavami in zapila še nekaj oseb.
Pri zasliševanju pozno zvečer je policija ugotovila, da je Ivan nalagal denar, ki ga je dobil s prodajo ukradenega blaga, v Poštno hranilnico, kjer ima naloženih že 6.000 din.
Prav gotovo, da ima Ivan posebnega razpečevalca ukradenega blaga, ki pa ga noče izdati, ker mu bo »eventuelrKK še kdaj služil. Našli so tudi že ponarejene ključe, s katerimi je Ivan hodil po ukradeno blago v klet, kamor ga je zvečer v zaboju za smeti nosil v klet.
Preiskave se bo nadaljevala še jutri. Ker je imel Ivan tudi precej rad mlada dekleta, je možno, da bo jutri zaslišanih še nekaj »rožic«. Govori se tudi, da ima Ivan ljubico v Ljubljani. Poizvedeli bodo zanjo, ker jo je gotovo lepo obdaril.
Filmi,
ki |ih velja videti, eii ne videti
a a
Nevarno poznanstvo (Kino Matica). Dva nerodna možakarja sta potvofila in pokvarila znani Wallacejev kriminalni roman; skrpucala sta neki libreto, ki ni nobeni stvari podoben. Seveda režiser Florey, ki v Ljubljani s tem filmom gledamo njegovega prvenca, ni mogel potvare popraviti tako, da bi utegnila užgati. Napravil je, kar je mogel: tempo je stopnjeval umetno na ta način, da je naglo menjaval prizorišča — ali to je bilo še vedno predalo. Mnogo pogovorov, orgljanja, spletkarjenja, ki dolgočasi, gledalca ne more navezati. Niti Patrickova prav dobra igra, ob kateri sta igri Tamirova in Ane May Wongove zelo bledi in neizraziti, ni mogla ogreti. Nekaj dobrih scen filma še ne napravi dobrega. »Nevarno poznanstvo« je film, ki tudi v svoji — kriminalni — stroki ni ne krop ne voda. Ogledali si ga bodo ljudje, ki jih bo pritegnilo ugodno zveneče ime najboljšega pisatelja kriminalnih romanov, Angleža Edgarja VVallaceja. Pa tudi ti bodo odhajali od predstave z »mešanimi čustvi«. V Ljubljani zdaj teko hkratu kar trije filmi šibke kvalitete. Menimo, da bi ta ali ona uprava menda vendarle utegnila poskrbeti za delo, ki bi bilo nadpovprečno. Povsem ustrezajočega filmskega dela to jesen dozdaj žal še nismo videli.
Nevarna nesreča pri mlatilnici
Sv. Ana v Slav. gor., 18. okt.
V	Backovi pri Sv. Ani v Slov. goricah se je v soboto dne 15. oktobra pripetila pri mlačvi ajde nevarna nesreča, ki bi skoraj zahtevala človeško žrtev.
Pri posestniku Jugu Jakobu so pričeli omenjenega dne zjutraj mlatiti ajda na stroju, ki je stavljen na pogon na gepel. Takoj ob pričetku tega dela v skednju, 6e je nenadoma pojavila v uti 5 letna hčerka posestnika Juga, ki je opazoval stroj in delavce in se pri tem preveč približala jermenu, ki veže gepel z mlatilnico. Deklico je mahoma zagrabilo za obleka in jo pričelo z veliko naglico navijati okrog jermena, trgati obleko z nje in jo tolči z glavo ob trda tla, Gepelj so takoj ustavili, a s težava so ustavili še stroj, ki je bil v polnem pogonu. Z velikim naporom so iztrgali iz transmisije nevarno poškodovano deklico, ki ji je snelo koža s trebuha, izpulilo lase, zlomilo desno nogo nad kolenom in ji prizadejalo hude notranje poškodbe. Prepeljali so jo takoj v bolnišnico. Njeno stanje je zelo nevarno in je malo verjetno, da bi okrevala.
Raznoterosti iz dnevne kronike
Ljubljana, 19. oktobra.
Karambol na Celovški cesti
Snoči se je peljal s kolesom po Celovški cesti delavec Praznik Jože z Viča, ki je pristojen v Št. Jurij ob Taboru. Celovška cesta je zaradi velikega prometa za kolesarje vedno nevarna, pa tudi sicer se je na njej zgodilo že vse polno nesreč. Tudi snoči je za Praznikom pridrvel neki avtomobil, ki je r vso silo butnil v kolesarja in ga vrgel v obcestni jarek. Pri padcu je dobil Praznik poleg notranjih tudi hude zunanje poškodbe. Hudo vdrt ir o ima na čelu in nad tilnikom, Ko so ga naložili na reševalni avto, da bi ga odpeljali v bolnišnico, je med potjo izgubil zavest in se vse do danes zjutraj še ni zavedel. Njegovo stanje je zelo resno.
Nogo sl |e zlomila
Čepon Valentina, 32 letna žena čevljarskega mojstra iz Preserja, je večkrat hodila gori nad vasjo, kjer je precej skalnato, po opravkih. Vedno je med potjo skočila zaradi krajše pot čez neko skalo, ki je visoka kakšen meter in nikdar se ji ni nič zgodilo. Tudi včeraj kmalu popoldne je hitela tam čez in v naglici skočila s skale. Vendar pa se ji je tokrat ponesrečilo, kajti na tla fe priletela tako nerodno, da si je zlomila nogo. Poklicali so reševalni avto iz Ljubljane, ki je ponearečecko prepeljal v bolnišnico.
Iz avtomobilov Je kradel
Na tem mestu smo že večkrat poročali o raznih tatvinah v avtomobilih. Neznanemu tatu je prišlo prav vse, kar se je iz avtomobila dalo odnesli, zlasti različne dragocenosti. Tako je pred kratkim pobral razne stvari iz avtomobila inž. Dedeka. in »posnažil« zlasti več avtomobilov za časa velesejma, ko so stali pred vhodom. Policija je bila na tega tatu že dolgo pozorna, vendar mu nikakor ni mogla do živega. Te dni pa se ji je vendarle posrečilo, da ga je zasledila. Pred kratkim je namreč prišel v mestno zastavljalnico nek mlajši moški, ki je hotel zastaviti zelo dober fotografski aparat. Uradniku pa se je zdel fant nekam sumljiv in poklical je policijo, ki je lega človeka prijela in napravila temeljito preiskavo. Izkazalo sc je pri tem, da je naredila prav dober plem. Aretiranec,
ki je 21 letni trgovski pomočnik M: R., doma nekje s Štajerskega, je po daljšem tajenju priznal, da je ta aparat ukradel z odejo, kovčegom, čevlji in ribiško palico vred iz avtomobila industrifalca Hieronima Demšarja v času; ko ie avtomobil stal pred neko gostilno v Šiški. Po tatvini je fant pobegnil proti Št. Vidu, kjer je imel pod nekim kozolcem svoje prenočišče. To prenočišče je policija temeljito preiskala in ugotovila, da je pravcato skladišče najrazličnejših predmetov, ki so bili pokradeni po raznih avtomobilih. Fant je namreč priznal tudi, da je bil on tisti, ki je zadnjič v Zvezdi preiskal Dedfkov avtomobil in odnesel iz njega poleg pnevmatičnega tlakomera tudi nekaj drugih predmetov. Priznal je, da je za časa velesejma obiral tudi razne avtomobile, ki so stali pred glavnim vhodom. Večino tega. balaga je policija dobila v skrivališču pod kozolcem, predrznega tatu pa je izročila v zapore okrožnega sodišča.
Ker bi rad imel svofo hišo.
Neki delavec v Šiški bi bil na vsak način rad prišel do svoje hišice, čeprav bi bila še tako skromna. BI pa je v veliki zadregi, kje dobiti različen material, ki je nujno potreben za zidavo. Pa je našel po svojem prav pametno pot. Tisti material, ki je najnujnejši, si je nabavali po poštenem potu, do raznih malenkosti je sklenil priti pa na nepošten način. Kjerkoli je v bližini opazil, da grade kakšno novo stavbo, tja se je zvečer približal in «e nabral raznih malenkosti, ki so potrebne pri gradnji. Tako je večkrat obiskal zlasti mojstra Matijo Kok o ten, ki je uslužben v pivovarni »Union« !n tudi gradi v Šiški svoj domek. Kokotec je seveda takoj opazil, da mu je nekdo izmaknil ponoči pet vreč cementa in nekaj žice pa je šel in povedal na policiji vso stvar. Policija ma pa dober nos in takoj je začela sumiti podjetnega delavca. Naredila je v njegovi stavbi preiskavo in odkrila v kleti cement in še nekaj drugih malenkosti, tako zlasti 80 plošč za oblogo štedilnika, za katere ta delavec ne more povedati, na kakšen način je prišel do njih. Policija seveda nima smisla za pobožne želje raznih ljudi, ki b! radi na vsak način prišli do svoje hiše m izročila je tega podjetnega delavca sodišču.
»Slovenski dom« je edini katoliški popoldnevnik!
Se vedno zadrega pri ffJutru"
Pri »Jutru«, kakor kaže današnja praznota njegove slovite druge strani — še vedno niso rodili zadovoljive oblike za prikazanje in načelno utemeljitev senzacionelne prelevitve iz jugoslo-venskega unitarizma v federalizem, iz rnacko-žrstva v mačkoljubstvo in kar je še neprijetnih pojavov pri tem značajnem političnem skoku. Ne morejo )K>vedati, kaj in kako bo s tenli rečmi, kaj šele da bi mogli odgovoriti na vprašanja, ki smo jih v svojem in v imenu njegovih zbeganih pristašev postavili v zadnjih številkah mi. Nikjer nismo v današnjem »Jutru« zasledili odgovora o tem, kako misli JNS priznavati in reševati hrvaško vprašanje, če pa ostaja na načelu narodnega edinstva in »pri glavnih osnovah svojega gledanja na naš nacionalni in državni problem.« Katere so te osnove, so dr. Maček in vsi pošteni ljudje skusili v letih od 1931 do 1935. Zadrega pri »Jutru: se je v zadnjih dveh dneh, očitno zvečala, tako da je svoje poročilo o zmagovitem sporazumu z združeno opozicijo danes spet umaknilo na zelo skromno mestece. V njem se omejuje na primerno obrezane izvlečke iz dr. Mačkovega glasila »Hrvatski dnevnik«. >Hrvatski dnevnik« je z nami enakega mnenja, ko pravi: »Kako si predstavlja JNS rešitev hrvatskega vprašanja, tega v svoji utemeljitvi ne. pove...« Zdi s«, da tudi tam JNS »Jutru«' in dr. Kramerju verjamejo približno toliko, kakor mi, da pa so prepričani, da bo JNS tudi v bodoče — če bi k nesreči to usoda nanesla — hrvatsko vprašanje reševala po »glavnih osnovah svojega gledanja na naš nacionalni in državni problem«. Naj »Jutro« po svoji časnikarski dolžnosti pove, če nimajo teh doslednih namenov na tihem tudi v njegovem taboru kljub sporazumevanju z voditeljem, katerega so še pred nekaj desetinami dni razglašali za uničevalca nacije, države in jugoslovenske misli.
Celjske novice
Kandidat okraja Laško, g- P™». Mirko Bitenc.
V ponedeljek so se zbrali na posebnem settanku v Laškem vsi predsedniki in tajniki krajevne organizacije JRZ laškega okraja. Na sestanku je govoril o uspešnem delu sedanje vlade v nasi zunanji in notranji politiki tajnik JRZ iz Maribora g. Marko Krajnc. Na sestanku so izvolili za kandidata laškega okraja g. prof. Mirka Bitenca, za namestnika pa g. Deželaka Matevža iz Laškega.
»Stara krona« na Krekovi cesti bo kmalu podrta. Včeraj 60 ie količili črto, do katere bo segalo novo poslopje Pokojninskega zavoda. Nova palača bo predvidoma tri- ali celo štirinadstropna. Kmalu bodo podrli še staro mitnico. S tem bo tudi odpravljen nevaren, ovinek na Krekovi c.
V	Celju bo okrog GOOfl votivnih upravičencev.
V volivnih imenikih mesta Celja je sedaj vpisanih 5326 volivnih upravičencev. Zadnje dni pa se v velikem številu prijavljajo reklamacije in bo pri volitvah v Celju okrog 6000 volivnih upravičencev. Mesto bo razdeljeno na 8 volišč. Volivni upravičenci bodo imeli določena volišča po abecednem redu. Volivno pravico ima vsak jugoslovanski državljan, ki bo ‘25. oktobra star 21 let, in je bival eno leto na ozemlju celjske mestne občine. Reklamacije se sprejemajo do 2S. okt. v tajništvu JRZ v Prešernovi ulici in pri mestnem tajniitvu na obfini.
0 grobiščih padlih vojakov v Celju. Kakor vfako leto. tako tudi letos delavci mestne občine čistijo grobišča padlih vojakov pri mestnem pokopališču za Hribom sv. Jožefa. Delavci snaiijo vsako posamezno grobišče. Vseh grobišč Je približno 1500. Za praznik V6eb svetnikov bo mestna občina kupila vence in sveče ter okrasila e pomočjo šolskih otrok vse grobove. Letno vzdrževanje grobišč stane mestno občino 10.000 din. škoda, da ni po grobišča splaniTana, kar bi S* lepše izgledalo. Tako imajo na pr. v Varaždinu krasno urejeno pokopališče, ki je posejano t belo deteljo, za vsakega padlega vojaka pa je postavljen križec. To bi se dalo izvesti tudi v Celju. Lepše bi bilo in ceneje. Zakon sicer tega ne dovoljuje, vendar bi se dalo kakor v Varasdinu tudi v Ceiju to izvesti.
Avtomobilski karambol na Krekovi e. Včeraj ob 10 dopoldne se je pripetila na Krekovi cesti huda avtomobilska nesreča, katere žrtev je postal 26-leini starinar Matija Kreuh iz Šoštanja. Kreuh se je pripeljal s kolesom po državni ceati iz Petrovč v Celje po opravkih. Pri vojaškem skladišču nasproti Glaziji je privozil po cesti iz Celja avtomobil, last tovarnarja čevljev g. Štefeta iz Kranja. Kreuh, ki je prej vozil po desni strani ceste, je v trenutku, ko se je približal osebni avtomobil, krenil s kolesom na levo. Levo kolo avtomobila je sunilo kolesarja v cestni jarek. Kreuh j« pri padcu dobil večjo rano na stegnu ter težje poškodbe na desnem kolenu. Sprednje kolo je bilo popolnoma zdrobljeno. Kreuha so prepeljali z reševalnim avtom v celjsko bolnišnico. Pri karatn-bolu se je na avtomobilu razbil levi reflektor. Avtomobilista ne zadene nobena krivda.
Warr*n Duff — Robert Buckner:
SADOVI ZEMLJE
Roman s slikami
.»■Moji gospodarji hočejo napredek. Nimajo namena, da bi škodili kmetom v tej dolini, ne drugod. V teh hribih je zlato, ki ga mi moramo vzeti iz zemlje. Zato potrebujemo železnice in strojev. Zlato Je potrebno vsakomur, zato ne boste za nobeno ceno mogli preprečili, da ga kopljemo in iščemo tam, kjer je.«
Polkovnik je mirno odgovoril: »Preprečila bo sodnija in postava!« Potem se je priklonil in ne da bi gosta pogledal, odšel ven.
Serena je nekaj časa gledala za njim, Lance pa je prijel Whitneya za roko, kakor da ga hoče odvesti s sabo. Obema je bilo hudo, da sta se prijazni gost in oče takoj pri prvem srečanju sporekl.i.
Ko ie Serena videla, da bi ji brat rad odpeljal mladega tujca, je naglo dejala: »Gospod Whitney bi rad videl moje drevje. Naj gr« z mano...«
Toda Lance je pomignil inženirju m ga potegnil k sebi:
»Whitney in jaz imava važne pogovore. Najbolje bo, če naju pustiš zdaj sama.«
Serena se je za trenutek obotavljala. Videti je bilo, da je razočarana. Whitney je dekle pogledal s prosečim pogledom, kakor da jo prosi oproščen ja:
»žal mi je, toda pogledal bom vaš vrt kdaj drugič.«
Dekiftta je imelo, da bi ga bilo takoj
prijelo za besedo in vprašalo kdaj. Toda v njej se je nenadno oglasil stari kmečki ponos, ponos ženske, ki se noče nikomur ponujati. Vzravnala se je, hladno pogledala brata in gosta ter dejala: »Kakor hočete. Meni je vseeno!« Odšla je, ne da bi še kaj pogledala, in ju pustila sama v sobi.
Tretje poglavje.
V	novi službi.
Razgovor med Whitneyem in Lanoe-jem ni bil dolg. Whitney je kmalu potem, ko je odšla Serena lz sobe, zajezdil konja, ki ga je čakal pred hiš«*, in odjahal proti rudniku v bregu nad kmetijo, da bi prevzel svoje novo delo. Preden je vzpodbodel konja, se je kradoma ozrl po oknih, če bi za katerim zapazil Serenine svetle lase, a dekleta ni bilo. Stisnil je zobe in odjezdil izpred hiše, ki se mu je v teh kratkih trenutkih tako priljubila.
Kos poti po širokem žitnem polju, ki je bilo last Ferrisa in njegovih sosedov, ga je spremljal Lance na svojem divjem žrebcu. Ko pa sta prišla do pod brega, sta se prisrčno poslovila.
Whitneya je imelo, da bi bil Lanceju naročil pozdrave za sestro. Toda preden se je odločil, je Lance že planil s konjem P0 poti nazaj. Whitney je še enkrat po
gledal po dolini, kjer se je sredi gostega drevja bleščala streha Ferrisove domačije, potem je naglo vzpodbodel konja in se vzpel v bregove gora, ki so robile rodovitno dolino reke Sacramenta.
Navzlic čudnemu slovesu od Ferrisove biše je bil nekam zelo zadovoljen, tako da mu je zdaj pa zdaj bilo, da bi zapel in zakričal. Misli so mu brnele po glavi kakor roj čebel. Nič ni gledal, kod jezdi, videl je pred sabo zdaj rožnati, zlato obsijani obraz Ferrisove hčerke, zdaj svoje novo delo v rudniku.
Njega, mladega inženirja, ki je komaj dobro pogledal iz šol in Se ,ni imel nobenih skušenj, so poslali iz San Francisca v Tenspot, da bi prevzel vodstvo največjega zlatega rudnika v tem okolišu. Ta rudnik se je imenoval Golden Moon.
Whilneya je veliko zaupanje, ki mu ga je t tem skazala družba, ki je bila lastnica rudnika, tako prevzelo, da je koval najdrznejše načrte o teni, kako bo na novo načine, izkoriščal zlate rudnike in pri tem tudi sam zabogalel. Družba, ki je bila lastnica Golden Moona, je bila najmočnejša organizacija svoje vrste. Vodil jo je Harrison M c Cooy, ki je bil tast brata polkovnika Ferrisa.
Polkovnikov brat Ralph Ferris, s katerim sta skupno prišla kot naselnika v dolino Sacramenta, ni bil takega kova kakor stari Cris Ferris. Kmečko delo ga ni veselilo, hotel je nanaglo zabogatiti. Zato je brata kmalu pustil na cedilu in mu postal nezvest. Prodal je svojo, posest polkovniku, sani pa odšel v San Francisco. Oženil je hčer starega Harri-sona, ki mu je s svojim vplivom porna
gal, da je dobil pri rudarski družbi pomembno mesto.
Ta družba je torej zdaj pošiljala mladega inženirja Whitneya v Sacramento, da bi vodil njen največji in najpomembnejši rudnik, od katerega so si obetali ogromnega donosa. Mladi inženir naj bi s svojim znanjem, sposobnostjo in odločnostjo povečal izkop in dvignil izkoriščanje zlate rude do skrajne meje. Lastnikom se je namreč že nekaj časa sem zdelo, da prihaja iz tega najboljšega najdišča dosti premalo zlata. Novi vodja obrala Whitney naj bi to pomanjkljivost odpravil.
Whitney si je bil na jasnem, da bo moral najti najprej vzroke, ki so ovirali večjo donosnost zlate jame. Bil je prepričan, da se mu bo to kmalu posrečilo in da bo te vzroke takoj ter odločno odstranil, kakor je bila njegova dolžnost.
Misli o bodočem delu so se v glavi mladega inženirja mešale z mislimi na lepo deklico, katero je bil spoznal prve ure svojega bivanja v Sacramentu. Kadar se je zdramil iz delovnih načrtov in zagledal pred očmi vitko, izzivajočo postavo Serenino, ga je dvignilo v sedlu, da je od nemira začel neusmiljeno spodba-dati konja, da bi Čimprej prišel do svojega cilja. Konj se je vzpenjal in rezgetal, kakor da se gospodarjev nemir prenaša nanj. Pot mu je naglo izginjala pod hitrimi nogami.
Vrh brega je inženir Whitney konja malo ustavil. Zagledal je ob poti ploščo z napisom, ki je bila pritrjena na močno drevo tako, da je moral vsakdo, ki ga je pot nanesla tod mimo, takoj zapaziti velik napis na njej.*
»Pozori To je zasebna last!
Pojdi odtod in se ne približuj zemljišču!«
Inženir se je zadovoljno n smehljal, ko je prebral napis. Ozrl se je na rdečkasto pot, ki je pri napisu zavijala na desno. Potem je prijel uzdo, katero je bil prej spustil iz roke, jo nategnil ter močno spodbodel konja. Žival je planila po ravni poti v divji tek proti kraju, odkoder je prihajal vse glasnejši hrušč strojev in žuborenje človeških glasov.
čez kratek čas se je mladi inženir znašel sredi lesenih ogrodij, motorjev na vodnf pritkk ter delavskih skupin, ki so imele polne roke opravila. Nihče se. ni zmenil za novega došleca, ki je nekaj časa obstal na konju in se razgledoval po kraju, da bi videl, kam mu bo kazalo kreniti.
Potem je skočil s konja, zakaj videl je, da jezde ne bo več mogel dalje. Privezal je žival na prvo bližnje drevo ter ge napotil naprej. Preskakoval je s kamna na kamen, se kopal čez debele in težke cevi, iz katerih je v močnih curkih udarjala voda ter trgala skale. Drobila je kamenje in ga spreminjala v motno rumenkastordeče blato, ki je bilo polno zlatega prahu, katerega so potem iz blata dobivali po spiranju. Lezel je med tramovi ogrodij, ki so podpirala previsne bregove, da se niso sesuli, ter nazadnje prišel do lesene kolibe, katero je bil videl že prej z mesta, kjer je pustil konja.
Od tu in tam
Pomorski odbor držav balkanskega sporazuma je včeraj zaključi! z delom. Zadnje dni so delegati zborovali na ladji »Kitmanovo« in se vozili od Splita do Dubrovnika in nazaj. Na posvetovanju so se sporazumeli in vsi pristali na predlog izenačenja pomorskega prava vseh balkanskih držav. V Splitu so si za zaključek ogledali vse zanimivosti mesta, zvečer pa so podpisali zaključni protokosl. Danes bodo delegati odpotovali iz Splita.
Višja gostinska obrtna šola bo odprta 1. novembra v Belgradu. Te dni je namreč trgovinsko ministrstvo odobrilo pr&vdlnik za to šolo, s katerim se ureja učni načrt in vprašanje učiteljev. šolo bo vzdrževalo Združenje hotelirjev, restaviraterjev, .kava r nar j e v. gostilničarjev in lastnikov penzionov, šola je prva te vrste v maši rdžavi. Do sedaj so morali vsi na šolanje v inozemstvo. Pouk bo trajal dve leta.
V	Demir Kapiji južno od Skoplja so pred tremi dnevi odprli krasno moderno bolnišnico,
za .katero je krilo stroške gradnje Združenje jugoslovanskih železničarjev im .brodarjev. K otvoritvi so se zbrali zastopniki pravoslavne cerkve, poštni minister, generalni ravnatelj državnih železinic, zastopniki železniških organizacij in druge ugledne osebnosti. Bolnišnica je bila zgrajena v spomin na pokojnega ikr&lja Aleksandra. Ta maoin počastitve spomina na pokojnega kralja so si .izbrali železničarji v svesti si, da je to najlepši spomenik, kar jih more narod postaviti svojemu kralju. Kolika je tolažba za vse tiste, ki ibodo iskali v tej bolnišnici zdTavja! Ne moremo se ubraniti sodbe, da so ljudje tam na jugu mnogo bolj uvidevni in pametni, ker si niso omislili take rešitve glede trajnega spomenika kakor v Ljubljani, kjer hočejo vsi imeti spomenik, ki bo mestu v okras, me bo pa v korist vsega naroda, čeprav smo tudi v Ljubljani krvavo potrebni nove moderne bolnišnice.
Tolpo, ki je. ponarejala polne liste, je prijela policija v Belgradu. Štirje člani so bili vsi 'iz tako imenovanih »boljših* krogov: bivšti bančni direktor, bivši tiskarnar, trgovec s fotografskim materialom itd. Družba se je s prepovedanim poslom bavila precej časa. Med njimi je bil tudi Joseph Damiscli, rojen v Ptuju iz »uanc nemštke družine, ki je bila dolga leta zastopnik fotografskih tvrdk, naizadnje pa samostojen trgovec. Dimisch je ipoleg tega trgoval tudi i vtihotapljenimi igralnimi kartami. Njega je policija zalotila prav v trenutku, ko je s poma-rejenim pečatom žigosal vtihotapljene karte. Le eden je pobegnil, za katerega je bilo rečeno, da je bil Šved po todu.
Z grozdjem vred je pojedla oso Sarajev-čanka Anka MUdek in padla zaradi tega v nezavest. Mildekova je (kupila na_ trgu grozdje in ga spotoma, ko je šla preko železniške proge, zobala. Nevede je pojedla tudi oso. Prav blizu tirov pa jo je nenadoma popadla slabost, da se je nezavestna zgrudila. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer so ji izprali želodec in našli v 31 jem oso. Osa je s svojim pikom onemogočila delovanje gihnih živcev in jo žena zaradi tega padla v nezavest.
Župan in njegov hlapec sta bila ubita pred
dvenia dnevoma v bližini vasi Ladovac pri Prištini v Južni Srbiji. Župan Ramanovič in hlapec Afirovič »ta se vračala proti večeru domov, ne da fci slutila kako nevarnost. Ko sta pa prišla v bližino grma ob cesti, s«? počili streli, nakar sta se oba zgrudila smrtno zadeta. Morilca še niso dobili, pač pa mislijo, da je »ločin zasnovala Ramanovičeva svakinja, katero je bil njen mož že trikrat pognal iz hiše. Svakinja je mislila, da je njenega moža nagovoril k temu brat župan, in je zato dobila morilca v vrstah svojih sorodnikov. Orožniki so aretirali nekaj njenih bratov in bližnjih sorodnikov.
O	smrti hajduka Dokiča, o katerem smo
poročali že. včeraj, se izvedo še naslednje podrobnosti. Dolkiču je moralo iti zelo slabo, ker je bil oblečen v razcapamo obleko, medtem ko opank« niso bile nič boljše. V žepu niso na s Ji niti dinarja, pač pa beležnico, v .kateri so brli popisani vsi tisti, katere je hajduk ubil. Z dekletom vred. ki mu je zadalo tež/ke rame, je bilo teh žrtev nič manj kalkor šestnajst. Preganjan se je bil pred nekaj dnevi zatekel v samotno pastirsko kočo in inapadel 16-letno pastirico Natalijo Mihajlovičevo, ki je bila sama. Toda dekle je hajduku izmaknilo lovski nož in mu z njim preparalo trebuh. Ranjeni hajduk je izv n nož ifrkletu iz rolk in mu nato prizadel dvajset težkih ran, zaradi katerih je dekle umrlo. Ko pa je uvidel, da zaradi svoje težke rane ne bo več ušel orožnikom, je vzel svojo puško rn si pognal kroglo v usta. Tako sta oba mrtveca ležala nekaj dni v koči, da ju je šele pred dve-ma dnevoma »nenadejano odkril orožnik, ki je na svojem službenem obhodu prišel mimo koče. Povsod, kjer so poznali tega okrutnega in zverinskega hajduka, so si oddahnili, čim se je raznesla vest o njegovi .smrti. Vsi tisti ki so o njem količkaj izdali oblastem, so se bali njegovega maščevanja, v prvi vrsti pa njegov oče, ki ga je sinovo divjanje potrlo, da je izjavil oblastem, ko je bil Pavle Se živ, da ga bo zadela usoda, kakor si jo sam kuje. Zaradi te izjave je bil hajduk poslal svojemu očetu grozilno pismo, v katerem je povedal, da ga bo ubil. Na Dok« e to glavo je bilo razpisanih 130 tisoč dinarjev nagrade. Ker pa je deklica, ki ga je spravila s poti, umrla, oblasti niso doline izplačati nagrade nikomur drugemu. Vendar pa upajo, da bodo dekletovi starši vseeno deleznu vsaj dela razpisane nagrade.
Obrtniki iz vse države, ki so »borov,ili nekaj dni v Belgradu. so včeraj končali * svojim kongresom. Delegati so prišli iz vseh delov države, pa tudi iz Slovenije. Na koncu so soglasno izglasovali resolucijo, v kateri zahtevajo tildi za obrtniški stan obvezno zavarovanje za primer bolezni, smrti in nesreče. Obenem so se izrazili proti vsem vrstam kartelov in ugodnostim, ki so jih te družbe doležne. Resolucijo je potem izročilo posebno odposlanstvo trgovinskemu ministru Kabalinu, ki je izjavil, da bo njihov'® želje in zahteve v mejah možnosti upošteval.
Tri železniške nesreče so sc dogodile v enem
dnevu, pa vse na železniških progah v Bosni. V Sarajevu je stopal preko tirov železniški čuvaj Mi-lisav Bjclaniea tik pred odhodom vlaka iz postaje. Toda možu je na tračnici spodrsnilo, da je šel vlak preko njega in ga usmrtil. Druga nesreča se je zgodila blizu Zenice, kjer je vlak na prelazu butnil v kmečki voz in ga stri. K sreči tod ni bi o človeških žrtev. A tretja nesreča se je zgodila blizu Podlugove pri Brodu. Lokomotivi osebnega vlaka se je zlomila os. Tod i® bila lc materialna škoda.
Pod udarom kazenskega paragrafa
Amerikanec kot divji lovec
Avsec Ludvik — Bajerski, doma iz Viševka v Loški dolini na Notranjskem, je visok, eleganten mož, bistrega pogleda in odprtega srca. Bil je že sedemnajst let v Ameriki. Letos januarja je prišel pogledat domov na lepo domačijo, staro žago. Doživel je čudno zgodbo divjega lovca.
Orožniki so ga ovadili, da je 27. junija letos po revirju veleindustrialca Karla Kovača iz Starega trga hodil s puško na lov divjačine. Pred okrajnim sodiščem v Ložu je bil Ludvik oproščen od prestopka |»oskušene lovske tatvine v smislu paragrafa 514 k. z.
Stvar je bila takale: Bajerski 1 /n d vik je šel omenjenega dne s staro puško v gozdove Tolstega vrha, kjer ima Karel Kovač svoj lov. 'lam je ustrelil in kmalu nato ga je zalotil Kovačev lovski čuvaj. Ludvik mu je mirno izročil 'puško in odšel nato naprej. Sam je zadevščino pripovedoval tudi orožnikom, ki jim je izročil še kapsle. Orožnikom je Ludvik kratko omenil:
»Streljal sem le na veverico. Nikakor nisem imel namena streljati divjačino.c
Pred okrajnim sodnikom v Ložu pa je Ludvik spremenil svoj zagovor in sodniku razodel stvar drugače, rekoč:
»Nisem imel namena streljati divjačimo. Bil sem zaradi rodbinskih razmer žalosten in sem hotel v gozdu storiti samomor. Vzel sem s seboj staro puško pokojnega očeta. Zagledal sem veverico in sem pomeril. Nato me je prijel čuvaj. Bežal sem pred njim, ker sem se ga ustrašil.«
Okrajno sodišče ga je oprostilo po §-u 280 k. p. iz razloga, da ni podan dejanski stan za prestopek tatvine po §-u 314 k. z. Njegovo dejanje je smatrati samo za pripravljalno. Državni tožilec pa- se je proti tej sodbi pritožil na okrožno kot prizivno sodišče v Ljubljani zaradi izreka o krivdi in kršitve zakona. Včeraj »e jc zadeva razpletala pred senatom.
Bajerski Ludvik je omenil, da jc živel že Tlet v Ameriki. Njegov oče je imel nad 30 let lov. Puška je pri hiši že nad 100 let. Moj oče je bil dober lovec, jaz nisem divji lovec, kakor pravijo orožniki.
Sodnik g. Brelih: »Zakaj »te rekli sodniku, da ste nameravali izvršiti samomor? To je čuden izgovor!«
Obtoženec po daljšem molku: »Gotovo je res. Dan poprej sem dobil pismo iz Amerike. Sestrična mi je pisala, da mi je žena pobegnila z drugim in na domu pustila oba otroka. Slučaj gol je bil, da sem v gozdu zagledal veverico.«
Lovski čuvaj ie povedal, da je bila puška res starega modela, tako imenovana »forder-
1	a.d ctrožic
šef drž. tožilstva g. Vilko Lavrenčak:^ »Pri sodišču je praksa taka. da je smatrati že za poskus lovske tavine, kdor hodi po lovskem revirju z nabito puško in je zasačen. V obto-ženčo.vem primeru so podani vsi znaki poskusa lovske tatvine po S-u 314 k. p.<
Obtoženec odločno: »Nikdar nisem bil lovski tat. Nikoli in tudi nikdar ne bom «
Sodba: prizivu drž. tožilstva je ugodeno,
prva sodba razveljavljena. Bajerski Ludvik je obsojen na 1 teden zapora zaradi prestopka tatvine po §-u 314 k. z., toda pogojno za 2 leta.
Obtoženec, ki je pri vstopu v dvorano vljudno pozdravil sodnike z »Dober dan!«, je na koncu napravil poklon, rekoč: »Hvala lepa, gospod sodnik.« Mirno je odkorakal.
Ludvikov roman
Ko je Ludvik Bajerski čakal na sodbo, je razodel sodnemu reporterju svoj rodbinski roman. Žena ga je silila, da je odpotoval iz Clevelanda domov v staro domovino. Govorila mu je, da mu bo že vse potrebne dokumente in listek m povratek sama poslala čez nekaj mesecev. Sedaj pa ima hude ovire za povratek in čaka na rešitev konzula. Od sestrične pa je poleti prejel pismo, da ga je žena zapustila in pobegnila z drugim iz Clevelanda v drugo državo. Vse mu je pobrala, kar je predstavljalo le kakšno dragocenost. Otroke je pustila brez varstva in v veliki bedi. Sestrična se jih je usmilila.
»Veste,« je konča! nesrečni Ludvik, »v Ameriki je to običajno. Ni dneva, da ne bi kaka ženska pobegnila z drugim. Ko se pa ljubčka naveliča in ko vidi, da je prevarana m ogoljufana in da nima več denarja, pa se skesana vrača k možu. Moja žena je Amerikanka, zato sem še bolj žalosten. Kranjice ne store kaj takega.«
Fužinski gospod pred sodniki
Fužinski gospod, lastnik starodavnega gradu na Fužinah, je bil pred vojno v evstroogrski diplomatski službi. A.bsolviral je jus, toda dostikrat ima kaj čudne pravne pojme. Dolgo let je bil pred vojno generalni konzul v carski Rusiji v Petrogradu. Fužinska graščina z ogromnimi zemljišči je drugače v hudih denarnih stiskah. Gospod je nekoliko nervozen in zmerja ljudi kakor kake pse. Nedavno je ta gospod ozmerjal nekatere kmete s cigani in drugimi lepimi priimki. Kmetje so ga tožili im je bil gospod pred okrajnim sodiščem sobi št. 28 obsojen zaradi žaljenja časti na primerno kazen. Gospod se je pritožil in včeraj so njegovo zadevščino reševali prizivni sodniki. Prvotno kazen so mu nekoliko znižali.
Dobil ie zadoščenje
Leta 1932 je bilo vlomljeno v trgovino Lav-ramčičevo v Cerknici. Vlomilec je odnesel do (»000 din gotovine. Dolgotrajne so bile poizvedbe o tem vlomu, naposled je bil osumi ien posestnik in mizarski mojster Anton Urbas, da je on izvršil ta vlom. Proti njemu je bila uvedena kazenska preiskava. Naposled je bil Urbas obtožen in prvotno tudi obsojen. Po dolgih naporih se je Antonu Urbasu posrečilo dobiti nove dokaze, na podlagi katerih je zahteval obnovo procesa. Sodišče je njegovem« predlogu za obnovitev ugodilo. Mali senat je pred dnevi obravnaval njegovo zadevo. Mali *emat je Antona Urbasa popolnoma oprostil od vsake krivde in kazni. Na ta način je dobil Anton Urbas od sodišča zadoščenje.
Vremensko poročilo
»Slovenskega doma«
Iz športne krošnje
Junaki nogometnih igrišč. Prvo srečanje reprezentance Anglije — učiteljice nogometa in reprezentance kontinentalne Evrope — njenih učencev bo največje in najzaciimrvejie nogometno srečanje po vojni dobi. Angleži gledajo na to tekmo brezskrbno in «o prepričani. da ne morejo izgubiti. Evropska postava ie ni končnoveljavno določena: v glavnem pa je hrbtenica moštva že sestavljena. Zanimivo pa jc pri tem dejstvo, da so igralci, ki pridejo v poštev za kontiental-no reprezentanco, razmeroma zelo mladi. Povprečna starost teh igralcev je približno 25 let. Igralci, ki prihajajo v poštev za sestavo reprezentance, štejejo po letih, in sicer: Kupfer (Nemčija) 24 let, Kitzinger (Nemčija) 26 let, Rafti (Nemčija) 27 let, Olivieri je leto dni starejši kot njegov neenški kolega v golu Rafti. Srcdji krilec Andreolo (Italija) *na let, mnogo mlajši Je pa italijanski branilec Rava z 22 leti. Desno krilo Francoz Aaton šteje 26 let, levo krilo Norvežan Bril-stad pa je dve leti mlajši. Najboljši italijanski napada-lec Fiola je star 25 let, dočim ima njegov enakovre-den nasprotnik Madžar do danes 27 pomladi. Odlični madžarski branilec CzengeUer ima tudi Šele 23 let. NajstarejSi v teamu proti Angliji bo pa gotovo Belgi-jec Braine, ki je danes že prekoračil 30 leto.
Ravno Braine je dokaz, da je nogometni igralec lahko tudi Se dober, čepfav je že prekoračil 30 leto. Sicer pa Braine ni osamljen. Svetovno znani igralec Sindelar je bil s svojimi 30 leti na višku svoje moči in svojega znanja. V Angliji pa starost 30 let za igralca sploh ne pomeni prave meje. Nekateri angleški igralci so sc uveljavljali odlično na nogometnih igriščih tudi še z 40 leti. Tudi povprečna starost angleških igralcev, ki bodo nastopili tu, je večja kot pa onih iz kontinenta. Pravo čudo v angleškem teamu pa je 18 letni vodja napada Lawton, tako zaradi svoje mladosti kot zaradi fcvojih sijajnih sposobnosti.
Zrnca izpod Koniiike gore
Popravilo vodovoda. Slovenjckonjiška občina je pretekli teden izvršila pomembna delo. Od gostilne Filipič do konca ulice je zamenjala stare tenke cevi z večjimi kovinastimi, s čimer bo vodovod dajal mnogo večjo količino vode. Vsi, In , pridejo pri lem v poštev, so občinski upravi za važno popravila zelo hvaležni.
Reklamacije. Popravki volilnih imenikov se v smislu določil 8 15 zakona o volilnih imenikih smejo zahtevati do 25. t. m. Pozivamo volilce, da se na občini prepričajo o vpisu sebe ali koga drugega do omenjenega roka.
Med sokolsko mladino se čimdalje bolj opaža, da se polagoma otresa JNS-arskc politične orientacije' in prehaja k »Zboru«. Mislimo namreč ono sokalsko mladino, ki jo nazivamo »pasivni Sokoli«, ker aktivnega članstva imajo sokolska društva v slovenjekonjiškem okraju bore malo.
Organizacijsko življenje v Oplotnici. V Oplotnici pri Slov. Konjicah obstosjajo naslednja društva in organizacijo: Prosvetno društvo, Fantovski odsek, Dekliiki krožek, Kmečka zveza, Sadjarska podružnica, Gasilsko društvo, Selekcijsko društvo, Rdeči križ, JRZ, razne verske kongregacije, Slov. planinsko društvo, Tujsko prometno društvo, Zveza združenih delavcev, Gospodarska zadruga, so pa tudi Sokol, Zbor in — JNS.
Mezdno gibanje v tovarni Zreče. V Zrečah je konec preteklega tedna v tovarni jeklenega orodja, katere lastnica je Štajerska železo-ind. družba z. o. z., prišlo do mezdnega gibanja. Zaenkrat gre samo za zahteve ključavničarjev, ki jih je okrog 30, da se jim zviša borna plača. Vsekakor je umestno, da vodstvo v ^celoti ustreže svojim marljivim delavcem, ker se jim gre za človeka vredno življenje.
Obvestila za volitve
Zadnji dnevi so pokazali, da Mio mnege pristašev JRZ ni vpisanih v volivne Imenike, ali pa »o zanj« v imenikih napačni podatki glede krstnega imena, poklica ali stanovanja. Mnogi iivijo v dobri veri, da so pač gotovo vpisani. Ker bo mogel 11. decembra voliti le tisti, ki bo v »olivnem imeniku vpisan, in ker je po 25. oktobrn sleherna poprava imenikov nemogoča, nnjno pozivamo vse Slane in prijatelje JRZ, da se takoj zglasijo bodisi pri tajniku svoje krajevne organizacije. bodisi v mestnem tajništvu JRZ na Gosposvetski cesti 10 I. in se prepričajo, če so vpisani, oziroma, Se so pravilno vpisani. Smatrajte to stvar sedaj za svojo posebno dolžnost naprsni naši skupnosti. Krajevni odborniki nikakor ne morejo v tem kratkem roku sami izvršiti vseh reklamacij za vas in vas morda niti vseh ne poznajo.
Kako izvršite reklamacijo? Vse reklamacije za Vas izvede mestno tajništvo JRZ, Gosposvetska cesta št. 10-1. Zato izročite temo tajništvu vse za reklamacijo potrebne listine.
Vse krajevne organizacije JRZ v Ljnbljani pozivamo, da nemudoma izročijo mestnemu tajništvu vse potrebne podatke glede vpisa ali izbrisa oziroma poprave volivnih imenikov ter potrebne listine.
Pozor! Pravilna telefonska žtevilka mestnega tajništva JRZ je 37-64 in ne 37-48, kakor je bilo včeraj v nekem Časopisu napačno objavljeno.
Kater® listine potrebujete za vpis? Redoma je treba za vpis predložiti rojstni list, domovnico ter potrdilo policijske uprave o bivanju. Kdor teh listin nima, lahko za dokaz, da je nai državljan in da je star najmanj 21 let, predloži katero koli drugo uradno listino, iz katere so tf podatki razvidni (delavska knjižica, vojaška knjižica, službeni dokumenti itd.). Državni, javni samoupravni uslužbenci naj predložijo potrdilo svojega službenega mesta, iz katerega bo razvidna polog imena tudi starost, službeni položaj in dan, e katerim so nastopili službo v Ljubljani.
Volivci JRZ is Spodnje Šiške! Pozivamo Vas, da se te dni zanesljivo zglasite v naši pisarni pri gospodu Prelesniku v Janševi ulici štev. 2. Tam bodo na razpolago volivni imeniki in se boste lahko prepričali, čo ste pravilno vpisani. Uradne ure vsak delavnik od 6 do pol 8 zvečer, v nedeljo pa od 11 do 12 dopoldne. — Krajevna organizacija JRZ Sp. Šiška.
Člani in somišljeniki JRZ la bežigrajskega okraja naj se zanesljivo oglasijo danes ali naslednjo dni v pisarni JRZ v Mavričevi hiši v pritličju nasproti kavarne Majcen na Tyrševi cesti. Tam bodo dobili na vpogled volivne imenike ter opravili vse potrebno glede reklamacij. Nameščenci, delavci In drugi, ki so čez dan zaposleni, lahko pridejo pred ali po delu.
Gradac v Bali Krajini
Dne 6. oktobra je bilo na dražbi prodano vse
posestvo in vse tri hiše g. Julija Macclcta, znanega veljaka v Gradacu. Kupil je Ivan Plut iz Gradaca za vsoto 450.000 din. Pred enim mesecem ■pa je bil g. Julij Macele pri okrožnem sodišču v Novem mestu obsojen na več mesecev ječe zaradi ponarejanja uradne listine o svojem dolgu. Vložil je priziv na Stol sedmorice.
Ta mesec bo speljan električni vod iz Metlike v Črnomelj. Vod gre mimo Gradaca. Zdaj je leipa prilika, da doibe ceneno luč vse vasi občine Gradac. Posebno v Gradacu pa so dani vsi pogoji za naselitev industrije. Čujemo, da misli g. Sutej, lastnik graščine, napraviti industrijsko podjetje. Občina je kupila v Gradacu hilo pokojne Honig-_man, kamor se mirti preseliti.
Kraj	|S a » § J* S •	Tempe« ratura v 0"		1- i!	<z o a •l>0 B — Si o-	Veter (smer, Jakost)	Pada- vine	
		» 111 '«?>» a®	,>3 's'g °§				B I	vrsta
Ljubljana	766-3	190	6-8	96		NE,	_	_
Maribor	764-8	17-2	6-0	90	0	0	—	*- ,
Zagreb	766-9	21-0	10-0	90	0	sw,	—	__
Belgrad	766-1	25-0	7-0	90	0	SSW,	—	—
Sarajevo	769-1	23'0	2-0	90	0	0	—	—
Vis	767-7	17-0	12-0	90	0	NW,	—	—
Split	766-6	23-0	15-0	80	0	0	—	—
Kumbor	765-2	23-0	13-0	90	0	NNES	—	_
Rab	767-9	>41)	14-0	80	8	N,	—	T
Bobrivnik	765-2	21-0	14-0	9J	0	NE,	—	
Vremenska napoved: Megleno, nekoliko bolj oblačno, in stanovitno vreme.
Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Iz noči do 6.40 gosta, do 7.30 srednja, nato pa redka megla, ki se je dvignila ob 8.30. Ob 8.40 je bilo popolnoma jasno in je tako ostalo do 11.10, ob tem času so se pojavile iz več strani plasti lahkih visokih oblakov, ki so se širile do 14.30, nakar se je zjasnilo in tako ostalo ves ostali čas. Med 12.30 in 17 je pihal zmeren jugozapadni veter.
Koledar
Danes, sreda, 19. oktobra: Peter.
Četrtek, 20. oktobra: Janez.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20 in mr. Murmaj er, Sv. Petra c. 78»
Poroka. V ponedeljek dopoldne se je v Šempeter-«ki cerkvi poročil naš uredniški tovariš g. Franca Zupan. Za družico na življenjsko pot si je izbral gdč. Marico Ferantovo. Mlademu zakonskemu paru žalimo obilo sreče in božjega blagoslova.
Angleško društvo v Ljubljani opozarja svoje člane na današnji prvi kooverzacijsld večer s čajem. Večer se vrši kot občajno v društvenem lokalu na Kralja Petra trga 8 ob pol 21.
Med slovanskimi violinskimi virtuozi zavzema prav gotovo eno prvih mest Zagrebčan Zlatko Ba lokov ič. Odličen umetnik, poznan po vsem širokem svetu bo koncertiral v Ljubljani prihodnji ponedeljek, dne 24. i m., v veliki Filh. dvorani. Na svojem sporedu bo imel dvoje del iz jugoslovanske literature in sicer Milojevičevo sonato v b-molu in Lhotokovo Hrvatsko rapsodijo. Poleg tega igra v I. delu Vivaldijevo sonato v d-duru, v II. delu pa nekaj krajših skladb io sicer Chausson: Poem, Granados: Pesem slavca, de Falla: Španski ples in Debnssy: Mfnstrels. Umetnika srpeinlja na na klavirju njegov »talni spremljevalec N. Slu*zny. Predprodaja »stopnic v knjigarni Glasbene Matice,
Prvi olieijelni koncert v proslav* SO letnice našega osvobojen ja in zedinjenja bo v ponedeljek, dne 7. nov. t. 1. Pevski zbor Gl. Maticc bo prvič javno izvajal najnovejše Škerjančevo delo za soli, zbor in veliki orkester Zedinjenje. Besedilo sta dva Gradnakova soneta iz njegove zbirke De profundis. Na koncertu sodelujejo 4 solisti, simfonični orkester Ljubljanske Filharmonije, dirigira ravnatelj Mirko Polič. O delu samem, ki je eno najpomembnejših del naše glasbene literature »ploh, bomo še poročali.
Za predvajanje turističnega filma slavija« v narannih barvah dne 21. t. m. ob 20 v frančiškanski dvorani s*i preskrbite pravočasno vstopnice po 5 dam v predprodaji pri »fPutnikiK na Tyrše"ri cesti.
Upravni odbor Prirodoslovnega društva najvljudneje vabi člane, da se udeleže izrednega občnega zbara, ki bo v petek, dne 21. t m. v Balkonski dvorani univerze ob 17.45. Edina točka dnevnega reda: Sprememba pravil.
Prerez slovenske zgodovine je podal na zadnjem prosvetnem večeru g. prof. S. Kram jec. Omenil je vsa važna razdobja v naši porest-mici. Svoje predavanje je pojasnjeval s številnimi slkioptiuniimi slikami, prosvetna itveza je s tem uvrstila novo serijo »Slovenska zgodovina v besedi in sliki«. Društvom toplo priporočamo, da segajo po tem predavanju.
Prihodnje predavanje, ki f>o y petek 21. i. m., bo posvečeno XXXIV. »svetovnemu evharističnemu kongresu, Iti je bil letos konec maj-oika v Budimpešti. Predavaje bodo pojasnjevale lepe akiorrfične slike In bodo zlasti oni, ki so se kongresa udeležili, obnovili utiae in doživete trenutke na tem kongresu. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miikloiičeva c, ?.
Sedemnajstletna deklica, ki ji je leto« mmrl oče, bi rada vstopila v uk pri si vili ji, Ikjer bi imela vso osktlbo, ker jo mati, ki je brez vseh sredstev in mora skrbet* še za tri otroke, ne more -vzdrževati.
Mestno porfavarstvo prosi šiviljske moj-stricc, ki bi bile voljne sprejeti navedeno deklico r uk, da to sporoča mestnemu socialnemu oddelku — mladinski referat, Krekov irg 10. pritličje, kjer bodo prejele vse potrebne podatke.
Ljubljansko gledališče
Drama. — ZaJetek ob 20.
Sreda, 10. oktobra: Potopljeni avet. Red B. — Četrtek, 20, oktobra: Car Fjodor. Red A. — Petek, 21. novembra: zaprto (generalka). — Sobota, 22. oktobra: Trideset sekund ljubezni. Premiera. Premierski abonma. — Nedelja, 23. oktobra: oh 15: Veriga. Izven. Znižane cene. Oby 20: Zen e na Niskavuoriju. Izven.
Opera. — Začetek ob 20.
Sreda, 19. oktobra: Boris Godunov. Red Sreda. — Četrtek, 20. oktobra: Kapljice za ljubezen. Gostovanje tenorista Christy Solarija. Red četrtek. — Petek, 21. oktobra: zaprto. — 8obota. 22. oktobra: Na sinjem Jadranu. Red B. — Nedelja, 23. oktobra ob 20; Grolica Marica. Izven. Znižane cene.
Mariborsko gledališče
Sreda, 19. oktobra: Zaprto.
Četrtek, 20. oktobra ob 20: »Pokojnik«. Red A.
Popravek! V ponedeljek 10. oktobra je bilo v »Slovenskem domu« objavljeno o pretepu na Brezovici. Imenovani pretep pa ni bil pri nas, pač pa v sosednji vasi Podsmreki, občina OoJ»a«a..
Deset ur sta stala v steni
Letošnje poletje so alpinisti izvedli v Centralnih Alpah nekaj nad vse pomembnih dejanj. Dobro se še spominjamo, da je bila letos prvič preplezana strahovita severna stena Eigerja, dobro vemo, da je bil leto« preplezan severni steber Grandes Jorasses in da je bil po tej plati prvič osvojen tudi glavni vrh. Zdaj pa se jc razvedelo, da je bil pred 14 dnevi rešen še en izredno pomemben problem v Zahodnih Alpah— in sicer po tretjem naskoku. Bavarca Ludwig Steinauer iz Miinchena in Wolfgang Gorter iz Bad Tolza sta kot prva preplezala severno steno 3871 metrov visokega Mont-Blanc de Cheliona v kantonu Wal-lisu in 6icer v dneh 28. ter 29. septembra.
Napak bi bilo misliti, da je bil s severno steno Eigerja rešen zadnji veliki problem Zahodnih Alp. O severni »teni Eigerja se je zato toliko govorilo, ker je v njej padlo toliko žrtev. V francoskih Alpah je še vedno vse polno neprepleza-nih sten, ki so tako težavne, da se jih doslej jploh še nihče niti lotil ni. Med nje spada 800 m visoka severna stena Mont-Blanc de Cheliona, ki leži približno 30 km zahodno od Matterhorna. V poletju 1937. in 1938. je poskusil to steno preplezati monakovski alpanist Ludwig Steinauer. Stena pa je naskok zavrnila.
Dne 28. septembra 1938. pa sta ob 4 zjutraj odrinila iz koče Cabone du Val des Dix (Švicarskega alpinskega kluba, SAC) plezalca Ludwig Steinauer in Wolfgang Gorter. Namenjena sta bila, da končno vendarle ukrotita to severno steno. Dobro uro pozneje sta začela vstopati v 600 metrov visoko ledeno steno, nad katero se vzpenja 200 metrov visoka zaledenela granitna stena. Opoldne je drzna plezalca presenetil vremenski obrat. V viharju in snežnem metežu sta plezala Steinauer in Gorter naprej, 70 metrov pod vrhom pa sta bila prisiljena k zasilnemu prenočevanju v steni (bivak). Na vrvi navezana sta stala v temi deset ur vso dolgo noč v steni, silovit ledeno-mrzel vihar pa jih je pretresal do kosti. Povrh pa je »d časa do časa tudi snežila. Ko sta si hotela skuhati čaj, eta morala držati gorilnih v rokah. Drugo jutro 'sta v viharju in v gostem snežnem metežu plezala proti vrhu ter sta po sedemnajstih plezalnih urah stala šele ob 9 zjutraj na vrhu.
Za ta vzpon je bil gonilna sila Ludwig Steinauer, Monakovčan, najstarejši nemški gornik, ki si upa na tako tvegane stvari. Neštetokrat je bilo že govora o njem. Leta 1934. se mu je po&rečil prvi vzpon po severozahodni steni Deu* Blanche, ki je za njim doslej še nihče ni preplezal. L. 1935. je kot prvi preplezal 1100 metrov visoko ledeno severno ateno Aletschhorna. Isto leto je izvedel četrti vzpon po severni steni Mattern.irna. Leta 1936. je bil z nemško ekspedicijo v pogorju El-brus na Iranu; tod so udeleženci opravili trinajst prvih vzponov, med njimi tudi znameniti prvi vzpon po severni steni 4850 metrov visoke Allam Kub (Gora Gospodova). To goro so nazvali »Grande« Joraseee Vzhoda. Severna stena Allam Kuha jc v v*eh svetovnih alpanističnrh krogih vzbudila silno zanimanje. Leta 1937. je Steinauer preplezal
Princ brez upanja
Princ Bill, kakor ga imenujejo njegovi prijatelji, je trgovec z ribami v neki londonski četrti. Njegovo pravo ime pa je WiVli«m Brightwell. To ime je dobil po nekem trgovcu z mešanim blagom, ki ga je vzej za svojega, ko,mu je bilo komat tri tedne. Viak-amur, -kdor ga hoče pokušali, zatrjuje, da jt sin nevrednega mehiškega cesarja Maksimilijana in še nesrečnejše matere Šar-lote, belgijske princezinje. Pa to, česar ne pove zgodovina, pripoveduje Bill po ribjem trgu. Trdi namreč, da je bil rojen v Rimu, celo v Vatikanu, kamor je nesrečna cesarica 1. 1867. prišla z namenom, da bi našla pomoč pri papežu Piju IX. v zadevi svojega nesrečnega moža.
Billa so vzgajli v nekem katoliškem zavodu na fužnem Angleškem. Leta 1934 je pisal avstrijskemu kanclerju Dolhissu pismo, da »e odreka pravicam do prestola, ki jih ima po svojem stricu Jožefu I. in tako pripozna oficielnega pretendenta vojvodo Otona. Bill je upal, da oo ta njegov korak »malega kanclferja« pripravil do tega, da bi mu poslal 750.000 funtov šterlingov. Toliko je bila menda vredna zapuščina njegovega očeta Maksimilijana. Toda kanclerja Dolfusso so prej ubili, predno je »utegnil« poslati zahtevano vsoto.
Toda s priključitvijo bivše Avstrije k Nemčiji, jc Bill mnogo izgubil na ugledu. Njemu kakor nadvojvodu Otonu je splavalo upanje po vodi. Toda Bill ima vsaj to uteho, da večkrat povabi znance na čaj in jim pripoveduje svoje življenje.
1000 metrov visoko južno steno Grand Combina, edinega »štiritisočaka« med Mattcrhomom in Montblancom. Njegov drug Wolfgang Gorter sc je bil letos udeležil nemške ekspedicije v pogorje Hindokuš. Ludwig Steinauer in Wo.lfgang Gorter sta letošnjim velikim uspehom v Alpah pridružila še novega, izrednega. Zanimivo pa je, da letos v Centralnih Alpah prav za prav v krogu znamenitih evropskih alpinistov niti ni, bilo ve-
likih nesreč, ki bi bile združene s smrtnimi žrtvami. Še najhujša jc bila katastrofa v Dolomitih, ko so se na eni sami turi ponesrečili pred dobrimi 14 dnevi kar trije znani plezalci:	Paul Bauer,
vodja dosedanjih nemških ekspedicij na Nanga Parbat (pisec znamenite knjige »Der Weg zum Nanga Parbat), ter Told in Tiessenbach, dva mlada, mncjjoobetajoča zastopnici nove jJonaraci,c. Pri silnem napredku in pri sijajnih uspehih alpinizma v zadnjih leti hseveda padajo tudi žrtve; ljubezen do go.ra žene ljudi v nevarne stene, iz katerih se marsikdo ne vrne več.
Slikar na dnu morja
Skrivnostni svet lepote v Rdečem morju
Pred kratkim se je vrnil v London Robert Gibbings s svojega znanstvenega polovanja po Rdečem morju. Njegova dela in znanstveni uspehi so edini le vrste na svelu, kajti Gibbings je risal in slikal saino na morskem dnu prebivalce mokrega elementa. Robert Gibbings je pred nekaj leti obiskal prvikrat koralne otoke v Tihem oceanu in je prebival največ v vodi. Pri tem je ugotovil, da so ribe zelo plašljive in da beže pred vsakim in najneznatnejšim gibom, ko so blizu površine vode, da se pa sploh nič ne boje, če se jim nekaj približa pod vodo, torej v isti globini z njimi. Iz tega je slikar dognal, da bi videl veliko več, če bi se spustil na dnu morja in tam slikal. Lansko leto je preživel Gibbings svoj dopust na Bermudih v Atlantskem oceanu, kjer je obiskal tamkajšnji biološki znanstveni zavod. Razmišljal je, kako bi kot umetnik izkoristil svoje izkušnje in je hotel, da napravi nekaj slik z motivi podmorskega sveta, takega sveta, kakor ga gledajo in vidijo potapljači. Slučajno je prišel na Bermude tudi njegov prijatelj, profesor kemije, medtem ko je Robert Gibbings, profesor risanja na angleški univerzi Rea-ding. Gibbings je pripovedoval svojemu prijatelju o svojih načrtih in ga je vprašal za svet, kako bi izvedel te svoje načrte. Profesor kemije mu je povedal, da je treba za slikanje pod vodo zyloni-tovih plošč, ki so zelo dober nadomestek za papir in svinčnik, ki ima gumijasto držalo namesto lesenega. Gibbings si je nabavil potapljaško obleko in se vrgel na delo. Z zylonitovimi ploščami in svinčnikom z gumijastim držalom je Gibbings pod
vodo ravno tako risal, kakor v svojem ateljeju. Z umetniškega stališča so ga Bermudi razočarali. Ribe niso bile tako lepe in zanimive in koralni otoki niso imeli tako lepih oblik, kakor v Tihem oceanu. Zaradi tega je šel letos v marcu k Rdečemu morju, za katerega je slišal, da ima koralne otoke neverjetne lepote. Ko se je prvikrat potopil v Rdeče morje pri Ghardaga na egiptskt obali nasproti Sinajskemu polotoku, se mu je zazdelo, da je v najlepšem nizozemskem cvetličnjaku ali v Nici. To je bila prava izložba rož in raznih cvetlic. Iz morskega dna so rasli korali v najbolj različnih oblikah in barvah. Nekateri korali so imeli obliko jelenjih rogov, drugi vencev in pisanih grmov, zopet nekateri so imeli obliko bajnih cvetličnih čaš s pršaniki in pestiči. Nekate.ri so imeli belorumeno barvo z rdečimi pikicami, nekateri so bili rdečkasti, nekateri temno modri in svetlomodri. To je bila prava lepota oblik in barv, slavnostna pesem veliki stvaritelji« naravi, s katero ne more tekmovati nihče.
V	Rdečem morju je precej morskih psov. Gibbings pravi, da so vse navadne predstave o nevarnosti morskih psov pretirane._ Sam se je spoznal z nekim ribičem, ki mu je pokazal na nogah strašne brazgotine, katere je dobil v borbi z morskim psom. Napadeni ribič je', imel nenavadno prisotnost duha in je z vso silo zarinil prste'v oči morskega psa. Žival je pustila svojo žrtev in odplavala. Tamkajšnji ribiči dobro vedo, kdaj so v Rdečem morju morski psi in trdijo, da 60 nevarni tedaj, ko so lačni.
. J i
:< l J
i
■40 francoskih bombnikov iz 34. letalskega polka je odletelo na maneverski polet po francoskih kolonijah. Slika nam kaže letala in letalce pred odletom iz Pariza
Spomenik desni nogi
V	bližini Newyorka je najzanimivejši spomenik na svetu, ki predstavlja nogo. Ravno tako je zanimiv nastanek tega spomenika. Sprva bi moral spomenik predstavljati junaškega generala Benedikta Arnolda, ki se je bojeval z NVashingtonom in je izgubil desno nogo. V čast so nju hoteli postaviti spomenik, toda general je medtem izdal svojo vojsko in prešel k Angležem. Meščani so prenehali s postavljanjem spomenika in kar je bilo že narejenega, so pustili na miru in rekli:
Če nas je že izdal, pa je za nas izgubil nogo v bitki.
40 milijonsko mravljišče
Pravo velemesto mravljincev so pred kratkim odkrili pri francoskem mestu Quimppra. To; mravljišče ima 16 glavnih in 62 manjših naselbip; Največja naselbina je točno v sredini. Vsi predeli so med seboj spojeni z rovi, ki merijo vsi skupaj 10 km. Mravljincev je v tem velemestu približno do 40 milijonov.
Mojster popevke
V	Londonu nestrpno pričakujejo. Amerikanca Irvinga Berlina, »mojstra popevke«, ki mora priti k prvi predstavi velikega filma »Alexander Rag Band«, kjer bodo slišali njegove poslednje stvaritve.
Pred leti jc odpotoval v New York deček, ki mu je bilo osem let in se je imenoval Izrael Baline. Oče Baline, ruski Žid, jc privedel s seboj ženo ter osem otrok in je kmalu potem, ko so se izkrcali, umrl. Leta 1907 je Izrael, ki se ni mogel odločiti za nobeno ročno delo, ampak jc sanjal samo to, kako bi populariziral popevke, je izdal prvo popevko: »Marie, ti ki prihajaš iz sončne Italije!« Ta pesem mu jc vrgla kakih petnajst frankov.
Danes pa zasluži Izrael Baline, Napoleon popevke, ki sc je prelevil v Irvinga Berlina 35.000 tedensko ali na leto poldrugi milijon.
Toda predno je postal slaven in bogat, je Izrael Inving preživel huda leta in njegovo življenje je bilo polno Tomantike. Ko mu je bilo 14 let, se je bos in umirajoč lakote preživljal po pivnicah o »Eaest sideu«, da bi s s pesmijo zaslužil skromno večerjo. V tej bedi, ko se mu je zdelo, da mu sreča podaja roko zaradi nekaterih popevk, je srečal divno dekle Dorotejo Gatz, ki se ji je ves predal in jo poročil. Umrla pa mu jc kmalu po poroki in Irvin je vso svojo žalost izlil v sloviti pesmi »Ali alone«, »Tout seul«, ki sta kmalu postali popevki amerikanskih boulvarjev.
Praznik katalonskih mezgarjev
Vsako leto, na dan 24. avgusta, se zberejo gorjanci iz francoske Katalonije na trgu v Arle6-sur-Tech, kjer proslavijo svoj starodavni praznik. Iz vseh krajev katalonskih gora prijezdijo v mesto na svojih mezgih, ki so kakor ustvarjeni za težka in neprikladna gorska pota. Na ta dan si gorjanci oblečejo praznične obleke, pa tudi živali opremijo v skladu s tem prazničnim dnem.
Na ta dan in v takem razpoloženju je treba pozabiti na vse težave vsakdanjega življenja: spravljanje lesa iz gozdov, težke tovore v plohi in nevihti zlasti pa tihotapstvo v vseh svojih oblikah.
Sprevod se začne na velikem trgu v Arles-sur-Tech, v srcu francoske Katalonije. Prva gre godba in koj za njo zastavonoša, ki nosi rdeče, z zlatom tkano bandero. Od zadaj pa jezdijo mez-garji. In ves ta pester sprevod, kjer vidiš škrlat, tovorna sedla, konjske opreme, živobarvne pasove, vse to naredi na gledalca silen vtis v barvitosti in prelivanja barv. Ves ta ropot, ki ga množica dela, pa se čuje, kakor velika simfonija. Žene in otroci, vsi v prazničnih oblačilih gredo za sprevodom. Pred cerkvijo je dolg odmor. Na trgu pred ccrkvijo jih pričakuje duhovnik, držeč v roki križ. Vsak mezgar po redu, ne da bi stopil raz žival, poljubi križ, ki mu ga proži duhovnik. Toda živali, prestrašene vsled hrupa in godbe se nočejo ustaviti. Tako mora duhovnik za njimi, da vsak jezdec lahko po.ljubi križ. Ljudje se zabavajo, šalijo se in — kakor otroci — so v svoji preprostosti naravnost nadnaravni.
Končno pride do besede posvetno veselje in katalonsko vino, ki dehti po smoli, začne teči. Nastopajoča noč ne .more ute-šiti veselja <t«ga 'srečnega, ljudstva. Prepustijo se veselemu rajanju tako, kakor v nekdanjih lepih dneh v Barceloni na Pradu.
'Naslednji dan potihnejo zadnji zvoki praznika. Mezgarji odložijo svoj lišp, mezgi slavnostno opremo. Kmalu bodo na samotnih gorskih stezah, katerih skrivnosti poznajo do potankosti.
Programi Radio Uubliana
Sreda, 19. oktobra: 12 Orkestralni koncert (plojče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Slavni pevci (Plošč*) — 14 Napovedi — 18 Mladinska ura: a) O govorništva (sr. prof. Fr. Vodnik); b) V borbi z nežna ni mi zemljinami (sr. dr. V. Bohinec) — 16.30 Jesen v Klasbi (plošče) — 1S.40 Pravna ura: Važnejše določbe varuškesra in skrbstvenega prava (ga. dr. Bonn ta Capuder — 10 Napovedi, poročila — lfl.30 Nacionalna nra: Sarajevska cProsveta. pred in po vojni (dr. Voja Be-Rarovič) — 19.50 Uvod v opero — 20 Prenos oper« iz Ljubljane.
Drugi programi
Sreda, 19. oktobra: Bel g rad: 20 Humoristična ura, 21 Narodne pesmi — Sofija: 19.30 cCarmen« — Varšava: 30.25 Radijski zbor, 31 Chopinov koncert, 22 Komorna srla*ba-— Budimpešta: 19.30 Prenos iz opere, 22.30 Koncert — Milan: 31 Simfonični koncert. — Rim: 31 «Bam-bu«, opereta — Pariz: 20 Petje, 20.20 Koncert.
Zahtevajte povsod naš list!
105
H«rvey Allen:
Antonio Adverso,
cesarjev pustolovec
Na poti li Gallegu sta vzela Juana e seboj. Stal je in čakal na robu ceete, še zmerom v svoji mornariški obleki, vendar pa z novo s srebrom okovano gitaro pod pazduho. Naredil je neumen obraz.
»Kaj se to pravi?« je vprašal Cibo in od jeze rdeč skočil v njemu.
Juan se zanj ni zmenil, temveč se je obrnil k Antoniu: »Oprostite, gospod	Antonio,	za denar, ki	ste mi ga dali za	novo obleko,
sem si kupil	gitaro!«	Roke so mu	božajoče drsele po	strunah. »Ne
vem, kako mi pade kaj takega v glavo, strašno je — oprostite mil« Bil je bled do ustnic.
»Ti ničvredneži« je rekel Antonio. Moral se je smejati. »Torej, skoči gor, Juan!«	_	•'!.
Z novim trubadurjem na kozlu sta se pripeljala pred hišo Gallegov. »Pusti me, da uredim stvar,« je dejal Cibo in vstopil.
Na vszu,	pod usnjeno streho, je vladala ognjena	vročina. »Gospod,« je rekel Juan	in pogledal	s pasje ponižnim	pogledom za
Antonion, »naj vam kaj zapojem, medtem ko čakava?«
»Kasneje, Juan! Tukaj sva pri ugledni gospodi.«
Cez daljši čas se je prikazal Cibo z nekim preplašenim na-meSieneem srednje starosti, ki se je z njim molče peljal do notarja. Tukaj je dal na zapisnik izjavo, da je terjana vsota mistra Bonni-feathera nastala zaradi resničnega dolga, katere protivrednost je tvrdka Gallego in Sin svoj čas v redu v blagu prejela. Podpisal je kot prvi tvrdkin prokurist, nakar so dodali zraven še overovljeni prepis njegovega polnomočja za vodstvo tvrdke v času odsotnosti mlajšega Gallega.
»Listič te velja 500 dolarjev, Toni,« je rekel Cibo, ko sta se vozila proti domu. Skozi stara pristaniška vrata sta že videla, kako je del pristanišča zablestel v modrini. »Zdaj se pa veselim Chiche,« 'je rekel Cibo, »in jedi na verandi. Pampani bodo, edina riba, ki...«
Divje bolestno kričanje je pretrgalo njegove besede, da sta oba prebledela. Sikanje biča se je z vmesnim vpitjem in javkanjem iz gruče črnk, ki so se zgrnile skupaj pri vhodu vrat, združilo v zbor groze. Voz se je sunkovito ustavil, da so gledali skozi vrata v dvo-rišče.
Na sredi razsežnega z žareče belim peskom posutega prostora so videji majhno ploščad, na kateri se je videlo neke vrste žičnato
omrežje, kakor kaka mreža iz mučilnice. Nanjo je bil privezan kot Herkules zgrajeni črnec, da je stal nemočno z rokami stegnjenimi proti modremu nebu. Pri vsakem žvižgajočem udarcu z bičem se je krčevito stresel in hripavo zatulil.
Ta hip sta opazila brata Francoisa. Nevidno se je splazil skozi vratca in prekoračil, oblečen v svojo obledelo kuto, beli, od sonca bleščeči prostor pred žičnatim omrežjem. Človek z bičem se je obrnil. »V imenu Jezusa Kristusa,« je bilo slišati brata Francoisa govoriti z jasnim in mirnim glasom, »ta človek je tvoj brat!« S lemi besedami je vzel presenečenemu bič iz roke. Pritajena tišina je nastopila. Mahoma pa se je zdelo, da se je mož znašel v položaju: divje je zakričal in zaklel, zgrabil brata Francoisa kot majhnega otroka, ga potegnil do vrat in	ga	vrgel	na cesto.
Menih se je mirno pobral	in	stepel	prah s sebe.	»Nikar se	ne
vtikajte, moj sin,« je rekel in s silo potisnil Antonia nazaj k vozu. »To je moje delo.« Ko se je Antonio obrnil, je brat Francois ponovno napol prekoračil dvorišče. Prišel je za paznika sužnjev in zavpil nanj. Mož se je'jeznorito obrnil, toda brat Francois je stopil s smehljajem na ustnah k njemu in mu ponudil roko. Mož je zbegano zakričal nad njim in hitro z njim obračunal: z enim sunkom ga je podrl na pesek in besen skočil nanj. Tokrat je dolgo trajalo, da se je brat Francois spet pobral. Stal je negotovo, pa še zmerom se je smejal njegov obraz. Nenadno je začel iti znova z opotekajočimi koraki proti možu. Molil je predenj svoje majhno razpelo in pri tem kazal na zvezanega črnca. Mož z bičem je zmedeno gledal okrog sebe, kakor da bi iskal zavetja v zdravem človeškem razumu prisotnega, in izginil. Bič je ležal na tleh v pesku.
.»Sedaj!« je zavpil Cibo,	»sedaj!«	Stekel je z Aontoniem	in
Juanom na dvorišče, kjer se	je	brat	Francois bre;z	moči zgrudil.
V	tretje so ga dvignili in ga nemočnega odnesli na voz.
Na povratku v Reglo je brat Francois odprl oči. Obraz in roke sta mu močila z mrzlo vodo. Nič ni govoril. Ko so prišli v Reglo, se je komaj postavil na noge, češ, da bi rad šel sam domov. Ni jima dovilil, da bi šla z njim, le videla sta ga potem, ko je izginil v majhnem drevoredu proti hiši patra Trajana. Tam, kjer se je pot zaokrenila, je vzel majhnemu črnčku, ki se je šibil pod težko ribjo košaro, breme z glave in ga nosil z roko.
: »Bojim se, da je to konec brata Francoisa,« je rekel Cibo. »Bržkone ga niste spoznali. Ali veš, kakšna kazen je zvezana s tem, če se vmešavaš, kadar pošiljajo sužnje k bičanju na dvorišče jetnišnice? Ne veš tega? No, toliko boljše za tvoj apetit danes popoldne!«
Triintrideseto poglavje.
Ženski plašč pride vmes.
Vroče dežele, tako je Antonio kmalu odkril, so nanj močno vplivale. Doživel je nekatere duševne pretrese, toda ti so šli kmalu
nunio njega in ga pustili prilično nespremenjenega v stanju lenivega zadovoljstva in gole živalske slasti do življenja. Saj je na primer poseg brata Francoisa ob prizoru bičanja pred tednom prav zares naredil nanj kar najmočnejši vtis, pa sedaj — kaj je zanj pomenil spomin na to? Zdel se mu je daleč v preteklosti, med tem ko je on s cigaro v ustih sedel s Cibom na verandi ter je mesec svojo prosojno svetlobo sipal na dvorišče ter je Juan spodaj brenkal na strune svoje nove kitare. Konec cigare je zažarel in obsvetil tistega Antonia, čigar obraz se je pogreznil ves v samozadovoljstvo in v zasanjenost. Njegove misli so se bavile z novimi oblekami, ki jih bo jutri popoldne nosil pri avdienci v palači, in katere so bile še v delu pri krojaču. Pa vendar to bi se še nekako ujemalo: Mojzes, krojač, rnu je vendar to obljubil.
'-Lahko noč, Carlo!« Cigara je zarisala žareči lok doli proti dvorišču, a Aptonio je šel v posteljo. Zgodaj zjutraj se je hotel peljati z gospo Jcirhan) na pokopališče. Želel je, saj ji ni nikdar tega obljubil; pogovori, ki jih načenja človek v gotovem razpoloženju, bi bili v drugem ,razpolqženju lahko najenostavnejša brbljarija.
Naslednje jutro, ko je stal na »Wampanoagi«, se mu je zdelo kar nekam lahko spet se vživeti v takratno razpoloženje. Kapitan in kapitanka sta ga z največjo radostjo pozdravila, le Collins je bil nastreskan kot zmeraj. »No,« je rekel, »vi ste torej sprejeli našega ubežnika, mister Adveršo.«
Kapitan Jorham pa si je nasprotno kaj malo belil glavo zaradi Juana. Za svoje krasne rezbarske izdelke je dosegel zares čudovite cene. »Razen Ježuščka,« je rekel, »je že vse prodano. Sveti Lavrencij je že od včeraj proč skupaj z ognjem in pripravo za pečenje. Na nekem vozu z volovsko vprego so ga odnesli v neko mesto v notranjosti. Zveličarja pa držim še vedno pri osem sto dolarjih, pet sto trideset so mi že ponudili, v katedrali imajo še neko prazno vdolbino, toda neka novo zgrajena kapela v Cienfoegos ponuja več.« Mel si je roke. »Toda tu prihaja vendar moja stara v polni bojni opremi za pot na grobove.«
Gospa Jorham se je dejansko za to priliko oblekla v najbolj svečano obleko. Pod indsko ruto, ki jo je spenjala zaponka, sta moleli njeni roki v dolgih črnih rokavicah brez prstov. Njen slamnik, okrašen s sivim golobom, se je blesketal še od kafrnega prahu. Majčken sončnik in — kot neznatna koncesija na račun podnebja — pahljača iz palmovih listov, sta govorili, da je na programu izlet. Krasno vezani »Novi testament« in štirje srebrni dolarji so napenjali njeno pleteno torbico.
Antonio ji je pomagal z veliko svečano kretnjo v Cibov čoln. Z nekam nezaupljivim obrazom se je vsedla v svoj naslonjač iz bambusa in razpela svoj lutkasti sončniček proti kubanski pripeki.
dMK Mffo ,n*k Marsib
12. Mesečna naročnina 12 din, ca inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva nliea 6/I1I. Telefon 4001 do 4005. Oprava: Kopitarjeva nliea & Za JagosUraaabo tiskarno v Ljubljani: K. Čeč. Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Jo$e Košiček.