Director y Administrador LUDO VICO FURLAN ★ calle Coronel Ramón Lista 5158 Suc. 17 U. T. 50-5502 Naročnina: Eno leto $ 5.— ; V2 leta § 3 — Posamezna štev. $ 0.15 franca JUSTICIA PEillODICO YUGOSLAVO - ESLOVENO o ■ o c "S i, aj fc c H e«5 O tC < TARIFA REDUCIDA Concesión No. 3051 Registro de la Propiedad Intelectual N30 do 50 mrtvih. Prvega maja 1945 so nas Rusi osvobodili, domov sem prisil šele 5. avgusta. Ves čas naše internacije nismo vedeli eden za drugega. Z nami sedaj ni slabega, vedno delam, po mojem delu pa delamo še naprej za svobodo in dokler ne dosežemo kar smo si začrtali ne bodemo nehali. Obljubi li smo našim mrtvim, da se bomo borili do končne zmage in take obljube so svete. Oni so darovali svoje življenje za narod mi pa nadaljujemo po poti katero so nam oni začrtali s svojo krvjo. Borili se bomo pod vodstvom naše stranke za boljšo bodočnost vseh narodov. Kar me vprašate o Štoku je res. < Franc Štoka je bil pred leti v Argentini od koder je bil deportiran v Italijo kjer je preživel vsa leta po raznih zaporih, po kapitulaciji Italije je šel v partizane. On je sedaj politični komisar V jugoslovanski vojski. Ured.). Pošiljam najlepše pozdrave vsim tovarišem pri Lj. odru in vsem vaščanom posebno pa Vam Vaš tovariš Viktor. Svoboda narodom! Smrt fašizmu! I.. RO«fI€ trgovina jest vin TRES ARROYOS 1600 U. T. 59-2153 Elegantne obleke po najnovejšem kroju, si lahko nabavite pri Krojačnici "GORICA" Franc; Leban WARNES 2191 FRANC ŠTEKAR Stavbinski podjetnik ★ Ramón L. Falcón 6371 U. T. 64 - 3084 •I o sip II I a é a Mehanična delavnica Villa Real 140 losé Ingenieros U. T. 757-640 či so prišli fašisti v vas pobrali so vse mladeniče in nas*odpeljali v Trst, drugi dan pa v južno Italijo kjer smo morali kopati proti tankovske jarke. Bilo je veliko pomanjkanje hrane in delati je bilo treba kot žival, če ni kdo delal so strašili da ga usmrte. Tako življenje smo imeli dolgih 9 mesecev, oziroma do kapitulacije Italije. Naši interniran« Tovariš Angel Hrovatin je prejel od svojega brata pismo, kateri mu piše: Zagreb, 28.12.45. Dragi brat! Pred par dnevi sem dobil pismo od 'doma, sporočajo mi da si pisal. Zelo me veseli da ste vsi zdravi in upam da sedaj si bomo lahko dopisovali Ti bom o-pisal nekoliko moje življenje, komaj •sem začel uživati malo življenja je napočila vojna. Dne 9. marca 1943, po no- Takoj po kapitulaciji Italije so začeli naši fantje odhajati v partizane. Prav gotov sem da si čital o partizanih. V naši Primorski so se začele ustvarjati briagde primorskih Slovencev, enako so šli k partizanom vsi oni ki so pobegnili iz internacije in zaporov. Kdor je le mogel je skušal priti na jugoslovanska tla, tako sem tudi jaz zbezal in dru¡;i moji tovariši, nekateri vaščani in iz bljižne okolice smo prišli na otok Vis v Dalmaciji. Na Visu smo se vežbali sedem mesecev, z nami so bili tudi an-gleži in amerikanci. Amerikanci so i-meli na Visu svoje letališče. Po sedem mesečnem vežbanju smo odšli v borbo za osvoboditi našo domovino, naše starše, sestre in brate. Začela se je velika ofenziva ki nam je uspela. Tekom borbe sem bil v Splitu, Siberniku, Zadru, v Kninu itd. Tekom velikih bitk smo mnogo trpeli lakote in žeje, večkrat mokri in umazani od blata da eden drugega se nismo poznali. Naš cilj je bil čimprejšnja osvoboditev naših rojstnih krajev in poraz nacifa-šističnih tolovajev. Po nekaj mesecih borbe sembil odposlan v zaledje, v noge sem prezebel. Zdravil sem se v Zagrebu kjer se še danes nahajam. Vedno me je veselilo petje, kadar sem bil s Slovenci smo vedno prepevali. Imeli smo svoj pevski zbor, največ smo prepevali partizanske pesmi, kate-'re so danes ponarodele. Iz naše vasi je mnogo fantov v partizanih. Jaz se še vedno nahajam v Zagrebu, pred časom sem šel domov na obisk. Tata in sestra so me prišli obiskat. Končujemo to moje skromno pismo in te pozdravljam tebe in tvojo tovarišico Tvoj brat Milko. Smrt fašizmu! Svoboda narodom! Edini slovenski stavbenik v Saavedri Vam je na razpolago za načrte, betonske proračune in firmo Andrej Boiié in Sin Tehnični konstruktor DONADO 4876 U. T. 70-6112 KOVINSKO STAVBENO MIZARSTVO HUMAR in M A K U C Av. Central 3720 Calle N' 2 3729 U. T. 741 - 4520 Se priporoča rojakom dobro znana ČEVLJARNICA Delo solidno I.. Brankovih MORLOTE 138 La Paternal Kanduti Anton, 24.6.1906; Ka-rara Raimond, 20.3.1913; Karlin Jože, 15.2.1922; Katerbič Horst, 23.9.1908; Keber Ivan, 10.7.1896; Kelec Jože, 6.4.1926; Klun Jože, 3.3.1920; Knap Ferdinand, 1.5. 1910; Kobal Ferdinand, 27.5. 1920; Kocijančič Jože, 18.12.1924; Kočijančič Mirko, 30. 6. 1911; Konrat Jože, 3.9.1924; Koprive Vilko, 29.5.1925; Koprivnik Drago, 15.21916; Koradin Alojz, 13. 4.1917; Kordič Jože, 29.11.1925; Koruža Florian, 9.12.1913; Koruza Vencel, 6.9.1908; Kostravec Martin, 17.10.1898; Kozlovič Jo-ež, 18.6.1927; Kosrar Mirko, 7.10. 1908; Tral Jože, 20.3.1922; Kra-mer Avgust, 18.8.1904; Kraučer Drago, 21.4.1921; Kranjc Franc, 23.7.1919; Krajčič Tihomir, 2.12. 1921; Kred Friderik, 7.2.1910; Kreus Milan, 28.9.1925; Križ Jože, 2.3.1915; Križan Karpina, 24. 2.1913; Krmec Peter, 17.6.1922; Krneta Stevo, 17.2.1923; Kuhar Louro, Kurent Rudolf, 27.2.1894; Kuzmanowic Jovo, Jacko Jože, 6. 10.1924; Lazič Milutin, Lesjak Jurij, 1.7.1913; Letig Alojz, 7.6. 1925; Levstik Slavko, 15.6.1915; Likar Stanko, 17.10.1918; Lobnik Anton, 27.1.1926; Lukeš Jože, 27. 4.1907; Luljus Milan, 19.4.1897; Lustic Zoltan, 2.4.1890; Maček Martin, 1.11.1890; Markežič Dominik, 3.1.1897; Makovič Johan 1910; Martinčič Franc, 7.6.1919; Martinovič Boro, 28.8.1923; Masten Mirko, 28.8.1898; Mastinček Kari, 21.10.1903; Matjašič Drago, 30.6.1895; Mauri Štefan, 21.12. 1879; Medja Anton, 7.8.1909; Meglic Anton, 16.1.1913; Meglic Jože, 3.6.1900; Mesojednik Franc, 15.11.1911; Mervič Anton, 9.5. 1888; Mikec Stanko, 22.9.1923; Miloševič Milorat, 21.3.1913; Mis-lej Jože, 21.4.1913; Modrusa Mate, 18.9.1900; Brak Ivan, 6.5.1898; Mrak Milan, 14.8.1928; Mrakič Oskar, 20.10.1923; Mozetič Anton 27.5.1915; Naglič Vekoslav, 4.7. 1910; Nardoni Julij, 11.2.1923; Naplačen Ignac, 13.10.1989; Oblak Jože, 14.11.1902; Ogron Jože, 25.3.1909; Obrecht Srečko, 8.8. 1921; Okolesan Vasa, 24.11.1900; Oman Alojz, 28.4.1920; Omerzel RESTAURACIJA "Pri Skodniku» KROGLIŠČE IN KEGLIŠČE Jožef Škodnih Añasco 2652 U. T. 59-8995 KROJA C NICA S tem i sto s- Mmtrie Velika izbira modernih oblek ★ Trelles 2642 U. T. 59- 1232 TRGOVINA JESTVIN in raznih pijač Frane Spaeal Perú 498 Villa Martelli U. T. 741-0034 TRGOVINA JESTVIN Oton Turel ANDRES LAMAS 1265 U. T„ 59-1892 Anton, 13.6.1890; Omerzel Anton, 13.6.1925; Oparušič Boro, 6.8. 1925; Oparušič Nikola, 5.5.1923; Osolnik Franc, 25.1.1909; Pečariš Branko, 3.2.1925; Pahor Stanko, 5.5.1893; Pavločič Slavomir 22.10. 1908; Pavlica Just, 3.8.1919; Pepel Srečko, 14.5.1912; Perič Peter, 7.6.1922; Petkovič Ivan 27.8.1910; PetriČ Andrej, 19.7.1907; Petro-vac Avguštin, 9.11.1906; Pezdič Jože, 13.3.1911; Pitar Rado, 23.2. 1921; Pire Ivan, 21.3.1902; Pod-viz Franc, 23.2.1923; Pogačar Ru-dy, 6.4.1910; Pogačnik Andrej, 30.11.1901; Poličnik Peter, 7.2. 1914; Porenta Jakec, 21.10.1891; Povs Jaroslav, 24.4.1920; Pra-protnik Janez, 15.1.1919.; Pretnar Leopold, 28.11.1929; Prebil Lado; Primožič Martin , 18.9.1908; Puk-lij Slavko, 14.5.1921; Pungarčar Stane, 18.9.1918; Purgar Markol, 23.3.1930; Putnik Djordja, 27.7. 1910; Rajkovič Tomo, 1.1.1912; Rajkovič Fran, 8.12.1919; Rapolt Maka, 18.2.1906; Rasportan Anton, 15.1.1913; Rebol Franc, 16.4. 1920; Rodela Joža, 25.6.1896; Roj-ko Stanko, 16.4.1924; Rondič Valerij, 23.7.1905; Rožič Milan, 16.3. 1924; Rožič Maks, 3.8.1913; Rožič Peter, 20.7.1925; Ružič Martin, 21.9.1920; Samardžič Nikola 1928; MIZARSKA DELAVNICA Izdelava pohištva iejmte Koner Guido Spano 665 Munro F.C. E. «Cochería w VILLA IIKAL" SEPELIOS - AMBULANCIAS CASAMIENTOS Av. Feo. Beiró 5000 - U. T. 50-4791 Dr. CONSTANTINO VELJANOVICH Sala especial para tratamientos del reumatismo y sala de Cirugía Atiende: Lunes - Miércoles - Viernes pedir hora por teléfono. Defensa 1155 U. T. 34-5319 PIVARNA KROGLIŠČE in KEGLIŠČE DJURO KOVAČ Sveže Pivo ★ WARNES 2113 La Paternal _F» R A V I C A___ Editado por las Sociedades II.K.D. LJ. Oder. SX ,D. I. Cankar y Agr. Yug. Ubre - Con». Esloveno NA POTI V SVOBODO IZ SAAVEDRE Devet let nas loči od dneva ko smo v Saavedri ustanovili društvo "Ivan Cankar". V začetku je bilo mnogo navdušenja in tudi uspehov, toda polagoma je društvo začelo pešati in pred vsem radi tega ker so se mnogi aktivisti odstranili. V začetku smo imeli dober mladinski pevski zbor, kateri je po raznih odrih žel obilo uspehov, kateri pa na žalost že več let ne obstoja. Naš mladinski zbor, ki je bii eden prvih te vrste je bil ponos društva in naselbine. Danes tega več ne moremo reči. Vprašati se moramo kje je vzrok da je mladina odšla iz društva. Kdo je kriv? Mislimo, da društvo ne, saj je žrtvovalo vse za obstoj naše mladine. Radi tega se danes društvo "Ivan Cankar" ponovno obrača do vse mladine v Saavedri in okolici z klicem na ponovno delovanje, katero je neobhodno potrebno, ker časi in razmere zahtevajo tako. Mladina, pristopi v društvo "I-van Cankar" ter zavzemi tvoje mesto, kot je to napravila mladina ostalih Slovenskih društev. Pustimo na stran vse morebitne pomisleke in zunanje nesporazume ter skupno oprimimo se dela za enotnost in dobrobitje Slovenske naselbine. Slovenskim družinam v Saavedri in okolici! Odbor društva "I-van Cankar" se obrača do vas in vam naznanja da društvo potrebuje vaših moči, pogrešamo mnogo Slovencev in Slovenk, kateri sploh ne vedo kje je naše društvo, čeprav obstoja že devet let. Res žalostno ie kaj taceera povedati, toda to je gola resnica preko katere ne moremo. Saavederčani! C'e ste pravi slovenski delavci in delavke, dolžnost vaša je da pristopite v naše društvo in se oprimete delovanja, šele na tak način bomo lahko šteli, koliko pravih zavednih Slovenk in Slovencev imamo v našem okraju. Ferdinand Cotič Trgovina z železnino ★ Lope de Vega 2989 U. T. 50-1838 trgovina jestvin Srečko Turel TRELLES 1402 U. T. 59-4104 Zato pa ne izogibajte se, pokažite da ste Slovenci, da ste vredni sinovi onega velikega naroda, ki je žrtvoval vse za svobodo svoje zemlje in svoje krvi. Skrajni čas je rojaki, da se tudi mi v Saavedri in okolici združimo okrog našega društva, ki nosi ime našega velikega delavskega pisatelja Ivana Cankarja. M. T. OBČNI ZBOR Odbor S.P.D. Ivan Cankar vabi svoje člane in članice na 9ti. redni občni zbor, kteri se bo vršil v nedeljo 28. aprila ob 16 uri po pop. v društvenih prostorih, ulica Ramallo 4962. Prisostnost obvezna. PROMOCIJA. — Pred časom je bil promoviran za konstruktorja rojak Andrej Božič. Izpit je napravil na tukas-nji šoli "Volta" sedaj dela skupno z očetom ki je tudi stavbinski mojster. Rojak Božič je aktiven član S. P. D. Ivan Cankar kakor tudi vsa Božičeva družina. HIMEN. — Poročila sta se 9. marca t. 1. naš rojak Lucijano Vidau in Blanca Falibene. Svatba se je vršila v Ituzain-gó v krogu domačih ljudi. Mlademu paru naše iskrene čestitke. ŠTORKLJA. — štorklja je obiskala 11. t. m. družino našega rojaka Antona Krebelj in njegovo ženo Zorko, ter jima prinesla brhkano punčko kateri so dali ime Alicija, Amanda. Srečnim starišem naše čestitke. Ko se je nahajal v bolnici naš rojak Filip Urdih, ki je pred časom umrl v bolnišnici Alvear, je za njega nabiral denar med svojimi znanci in prijatelji naš rojak Franc Sedevčič. Od nabranega denarja je ostala svota pesos 13.50, katere ni izročil F. Sedevčič rojaku F. Urdihu, ker je podlegel bolezni. Nabiralec in darovalci so odločili naj se denar izroči U. S. J. v pomoč našemu narodu v domovini. PRVO SLOVANSKO POGREBNO PODIETIE Veter Saneltuk Av. San Martín 5468 U. T. 50-8539 KROJAČNICA ★ FRANC MELINC ★ Paz Soldán 4844 U. T. 59-1356 PRVA PREIZKUŠNJA. LADISLAV KI AVTA: Bili smo šele na začetku poti, na začetku marša naše štirinajste divizije preko bratske hrvatske zemlje v nove zmagoslavne boje v slovenski Štajerski. Zjutraj smo se spustili s poslednjih obronkov žumberaških planin v ravnine, v strnjenih bataljonih s strojnicami in harmonikami na čelu. Tako zmerom korakajo naši borci: vedrega čela in s partizansko pesmijo v bojni pohod. Borci Tomiši-čeve, Serčerjeve, Bračičeve. Borci treh naših slavnih, ponosnih brigad. "Zdravi drugovi!" so nas pozdravljali seljaki s stisnjeno pestjo vsepovsod. Njihove žene in dekleta v slikovitih narodnih nošah so nas s pisanimi robci mahale v pozdrav. Ponujali so nam kruha in vina s svoje mize, kakor so z nami delili vsa vznešena čustva in občutja srca v povezanosti in ne-razdružljivosti osvobodilne misli. Bili smo si bratje, še več, bili smo si tovariši. Zdaj dolgo ne bomo videli planin, spremljala nas bo prostrana, le tu tam malce valovita in gozd-, nata ravnina. Nekje v daljavi reže to neskončno ravan široka struga Save; naša divizija je le za dober partizanski marš oddaljena od Zagreba. Obšli bomo ustaško prestolnico v širokem loku, prečkali nekje železniško progo, ki drži v karlovško stran, potem spet železnica, velika cesta, prehod preko Save in še preko cele vrste prometnih poti. Veliko in smelo nalogo smo si zadali in dosti vsega nas še čaka preden se bomo spet dvignili v griče. To bodo takrat najbrž že prvi obronki naših domačih štajerskih planin. Kaj več o načrtih našega velikega pohoda bi vedeli povedati v štabu divizije, ki se je čez dan vse-liL v vasi Purgarija. V dveh prostranih kmetskih izbah se neprestano vrste posvetovanja, komandant in komisarji se sklanjajo nad zemljevidi in šepetajo, med seboj važne reči. Vrata se tiho odpirajo in zapirajo, domači partizani in terenci prihajajo poročat, patrole in obveščevalci odhajajo na vse strani. Nekaj posebnega se pri-oravlja, to vemo vsi. Dobro bi bilo malce spogledati se z bando, si žele borci iz srca. Nismo še doživeli te časti. Banda. S tem zvenečim in častnim imenom je nagra- dil narod ustaške in okupatorske tolpe. Na večer smo že peli, zbrani na vaškem križpotju, partizanske pesmi. Vaščani so nam navdušeno vzklikali in mladenke so odgovarjale z domačimi partizanskimi popevkami. ki so v letih osvobodilne borbe že davno ponarodele. Potlej je v prvi nočni uri prišlo povelje: V zbor. Iz sosednjih naselij so ta čas že prikorakale vse tri brigade in razvili smo se v dolgi koloni daleč na polje. Bataljon za bataljonom, vmes konji in mule do vrha naložene s težkimi Bredami, cevmi minometov in topiči. Zmeraj z nova zadivljeni in ponosni postajamo ob pogledu na zbrane vrste tovarišev-borcev, na silo, ki jo ie že prenekaterikrat pokusila sovražna premoč. V siju mesečine se ie svetlikalo hladno orožje, ob katerega jekleni zid se ie že tolikokrat sovražnik zaman zaganjal, da bi tra stri in uničil. Nas, našo di^iziio? Nikdar in nikoli ne! Britrade se razvrščajo, Tomiši-čevi korakaio mimo nas. oni bodo vodili nocojšnji pohod. Kako lepo ie. da utegneš še zadnji trenutek nrzdmviti in stisniti roko tovari-ki iih nisi videl že ves dan. Navezani smo drug na drugetra boli kot na življenje in smrt. "Na svidenje tovariši ja, onkraj proge !'y vzklikamo. Zdaj že vemo, da nas čaka nocoj prva preizkušnja — prehod preko železniške progp1?4- Vaščani so nas obkrožili, gledajo konje in mule, mitraljeze. topove in se divijo na glas. Zanje .ie praznik ta dan. Niso videli še takšnevojske nikoli. "Idete nad Zagreb drugovi?" boža očanec topovsko cev, ki jo mula potrpežljivo nosi. "Bogami, mitraljeza kod vas, topova i sve-ga. E, ima vas silna vojska, jao bandi! I ja sam bio u svetskom ratu." Stara majka nas treplja po ra-mih in je vsa dobra v materinski skrbi. V enem dnevu smo ji prirasli k srcu kakor rodni otroci. "Ostanite kod nas, deca! Na pruzi je banda!" Majka plaka in misli na dva sina, ki partizani ta nekje v Liki. Še poslednji stisk rok, pa sretan put i na svidenje. Kolone se premaknejo v pohod. Kakor brezkončna se zdi kača, ki se počasi giblje, zmerom bolj oži in izginja nekam daleč. Mesečina jasne, zvezdnate zimske noči je ta-čas že dodobra obsvetila ravan,, katere letos še ni pobelil sneg. (Nadaljuje.) INSTITUTO II EN T AL M O I» E L O DE ESPECIALIDADES Director: Dr. M. MUCHNiK Govori se slovensko — Cene zmerne SANTA FE 3511 U. T. 71 -5692 PLANOS - CALCULOS HORMIGON ARMADO CONSTRUCCIONES finima Pedro Morón 5130 U. T. 50-7186 Esc. Lope de Vega 2802 50-5995 Trgovina čevljev nudi izbiro povrstnih čevljev vseh vrst po res ugodnih cenah. - ŠOLSKE POTREBŠČINE A Ml E It T K K I T H A H DONATO ALVAREZ 2288 LA PATERNAL Bar in HESTAVRANT w M I II A M A II » PARRILLA - PRVOVRSTNA KUHINJA - KEGLIŠČE j. l a tr * * Avda. Feo. BEIRO 5294 U. T. 50 - 4300 Odbor za Jugoslovansko Primorje v Argentini V KATEREM SO VKLJUČENA VSA SLOVENSKA IIllIJŠTVA IN SKUPINE, 10 PO ŠTEVILI* NAŠE GESLO: DO ZADNJEGA JUGOSLOVAN A. VSi MORAJO BITi VKLJUČEN M V MEJ M FEDERATIVNE NARODNE REPUBtAKE JUGOSLAVIJE¡ LA POBLACION YUGOESLAVA EN VENECIA JULIA BSLOVBNOS Y CROATAS SOMETIDOS A ITALIA POR EL TRATADO DB RAPALLO (12 DE NOVIEMBRE DE 1920). i Según el censo austríaco de 1910, había en la Venecia Julia una población eslava por el Tratado de Rapallo pasó bajo el régimen italiano, en las diversas provincias se descomponen en las siguientes cifras por distritos y provincias: Provincia de Goricia - Gradisea ................................154.7S6 Ciudad de Trieste ..........................................................5*.81* Istria (sin la parte que quedó en Yugoeslavia) 192.056 Parte de la provincia de Carniola ..........................58.027 Provincia de Reka (Fiume) ....................................15.«8T Parte de la provincia dé Carintia ........................1.561 Venecia Slavia (Beneška Slovenija) ........................56.944 SS8.3S1 Según lo establecido por el censo eclesiástico italiano del año 1980, estadística hecha establecer el elemento eslavo, había en las siguientes Diócesis: Goricia ............................. 207.161 eslava« Parenro ............................ 75.259 Eiume .............................. 64.273 Trieste ............................. 281. S01 Udine .............................. 3». 726 607.71t al censo no fué superior al número Je niños que coneurrian a las escuelas eslovenas, en aquel tiempo todavía existentes. Y bien, estos niño» eslovenos tenían padres y Machos también hermanos adultos que ya no concurrían a la escuela, pero para W estadística oficial italiana todos ellos no eran eslovenos, sino lo transformó de golpe en "nuevos italianos" o mejor dicho en "italíanísimos". Otro ejemplo: En la localidad de Moščenice (Moschiena) había en rl año 1M1, 360 escolares eslavos, pero el censo italiano encontró en este lugar solo 3 eslovena« y 13 croatas adultos. A partir del año 1921 Italia "perfeccionó" tanto sus estadísticas, que éstas «rea* como cosa muy natural y oportuna en no mencionar más a sus súbditos eslavas de la Venecia Julia. El aspecto etnográfico de Venecia Julia, cambió mucho después de su anesMR por parte de Italia después de la primera Guerra Mundial. Italia fomentó en toda forma la inmigración de italianos, a la vez que muchos eslovenos y croatas de Trieste, y de las provincia de Goricia e Istría fueron forzados a emigrar. Por ejemplo, en Tolmin había, según las estadísticas de 1936, 712 italianos inmigrados sobre una población de 1.164. En Postojna (Postumia) los habitantes en el año 1936 llegabap a 3.8»4, de estos 2.277 eran italianos llegados del interior de Italia, llamados comunmente por los habitantes del lugar "regnicoli", apodo muy conocido que se daba a los italianos inmigrados cuando en Venecia Julia y Trieste dominaba aún el imperio Anatra-Húngaro. Tomando en consideración todos los factores demográficos, como emigración forzosa de eslovenos y croatas, el crecimiento natural de la población, que entre la« eslovenos era normal el aumento de 20 por mil anualmente, y agregando a la población eslava de Venecia Julia el porcentaje que tanto los censos austríacos como también la estadística italiana (tergiversando la verdadera proporción de italianos y eslavo«) quitaban a la misma, llegamos a la conclusión de que en la Venecia Julia había antee del estallido de la segunda guerra mundial (1939) todavía de 600.000 a «50.000 habitantes yugoeslavos. Stabar Preteklost m Bodočnost i Primorskega Ljudstva % La estadística italiana que por última vez citó la población por su nacionalidad, «né la del año 1921, y dice que había en la Venecia Julia sólo 377.000 eslavos. Ni los mismos italianos creían en estas cifras, como lo demostró el escritor italiano Gaetano Salvemini, que afirmó el hecho de que Italia se anexó más de medio millón de eslavos en la Venecia Julia. Cómo llegó Italia a las cifras del censo de 1921, (y hay que subrayar que este «•aso se llevo a cabo antes de que el fascismo llegara al poder), se explica citando tan •olo unos pocos ejemplos: En Barko vi je (Bárcola), suburbio de Trieste, el número de eslovenos admitido por Luč od vzhoda!... Ponižani, užaljeni in! teptani upirajo danes pogled na vzhod, od-' koder edino še prihaja žarek upanja jugoslovanskemu narodu, zlasti primorskemu ljudstvu, ko se gre za popolno zmago Primorske, Istre in Trsta, ki morejo biti za vsako ceno priključeni k materi domovini: Jugoslaviji. Maja leta 1945 je bilo konec edinole svetovnega klanja in strtje nacifa-šizma v glavnem, a popolne zmage pravice nad krivico še zdaleč ni doseženo; zapa-dna in vzhodna diplomacija sta si v polnem boju. . . Kdo bo zmagal! Slovani so si pred celim svetom dokazali svojo življensko moč; na obzorju zgodovinskih dogodkov se pojavlja nova doba: doba vstajenja ponižanih, teptanih, razžaljenih, zaničevanih.. . Trdno strjeni, ramo ob rami z ostalimi Slovani, vsi z isto idejo prežeti, z istim ciljem so Jugoslovanski narodi skoro zaslepljeni od svetega srda proti tolikšnim zgodovinskim krivicam drveli v obupni boj proti svojim tradicjonalnim krvnim sovražnikom. Za ceno strašnih žrtev so zmagali, zmagali ne samo zunknje, marveč tudi notranje. Temelji starih krivičnih in protiljud-skih režimov so se zazibali po vsej Evropi, ki so gospodarili z absolutizmom in nasiljem ter proti ljudski volji in koristim Na političnem in socialnem obzorja Evrope se je pojavila nova doba, ki obeta pravične bodočnosti za široko ljudske plasti. Tudi za slovenski narod je nastopila doba prerojenja in srečnega začetka v novo bodočnost. Prišel je dan obračuna z vsemi, ki so nas tlačili, zavajali in izkoriščali. Tisočletne sanje in nevtešene težnje po svobodi se vresničujejo. Slovan prihaja na dan. Dvoje teženj sta vodili slovensko ljudstvo v tistih trenutkih, ko se mu je šlo za biti ali ne biti, ko mu je grozila popolna narodna smrt, ko so se vlekli do smrti izmučeni in okrvaljeni možje in fantje mimo požganih in razsutih domov z eno samo mislijo: združitev vseh južnih Slovanov pod eno samo zastavo, to je z eno samo idejo skupnosti za dosego pravičnega socialnega življenja, ki ga v starih krivičnih družabnih sistemih ni bilo mogoče pričakova- ti. Zadnje se je v glavnih potezah naglo doseglo, prvo pa še čaka dokončne rešitve ter je danes predmet svetovnega vprašanja. Zato se temni oblaki še zbirajo nad na»« ožjo domovino, nad našim Primorjem, Istro in Trstom, katerega vprašanje boda ponovno reševali v Parizu, brez upanja na uspeh, ker ministre zapadnih velesil ne vadi ideja iskrenosti in pravičnosti napram našemu slovenskemu narodu. A ker so za tem vprašanjem, ki je življenske važnosti za nas Primorce in Istrane, strnjeni vsi slovanski narodi, nam je rešitev in zmaga zagotovljena; tembolj, ko je naše ljudstv« doma pripravljeno do zadnjega se žrtvovati za svojo svobodo in smo mi v ziseljen-stvu pripravljeni do zadnjega jih podpirati po naših skromnih močeh pri svoji pravični zahtevi, kajti njih nesreča bi bila hkrati naša nesreča. Kruti nacifašistični zmaj je premagan. Svetovno sodišče sodi ta čas zločince, ki s« našemu narodu in ostalim prizadejali Strašnih ran, ki ne bodo dolgo začel jene in nikoli pozabljene. Ni pa še premagano nam nasprotno razpoloženje od strani zapadne-ga sveta. Skušajo dopovedati svetu ter s svojo zlonamerno zmoto s silo uveljaviti, da nismo vredni svobode in enakosti v smislu Atlantske pogodbe. Naši možje se trudijo prepričati svet o pravični zahtevi spoštovanja malih narodov ter priznanju naše kulture, ki se mora pošteno in pravilno meriti po kakovosti in ne številčnem obsegu. Slovani, predvsem Rusi in Jugoslovani, so popolnoma osamljeni v tem za nas odločilnem boju. Zato je naša dolžnost, da napravimo vse kar je v naši moči, da jih podpremo pri tej zgodovinski nalogi, ko se gre za našo usodo, če zmaga ne daje zmagovalcem po lastnem okusu prikrojenih pn-vic, kot sami zatrjujejo, tem manj jim daje pravice narodnega in kulturnega nasilja nad našim številično majhnim in gospodarsko šibkim narodom Julijske Krajine. Priznavamo sicer Italiji njeno sekular-no kulturo, kar pa ne pomeni, da Slovenci nimamo svoje na katero xsmemo biti mirne vesti ponosni, kajti v svoji "neprosvitlje- Nuestros derechos sobre Venecia Julia H* muy doloroso para un yugoeslavo y •apecialmente para un esloveno de Ve-necia Julia, oir discursos y declaraciones «le algunos estadistas que recientemente en la conferencia de cancilleres de París afirmaban que Trieste y gran parte de la Ve-necia Julia pertenecen a Italia. Todo pa- j rece que los aliados occidentales se incli-■u a favor de las demandas italianas so-! kee estas tierras sufridas y ensangrentadas por la sangre vertida de los mejores hijos eslovenos. Los eslovenos de la tan ¡ disputada región, no han dudado ni un instaste, de que terminada la contienda lo ■erán satisfechas sus justas aspiraciones,' y que finalmente se unirán con sus herma-1 no«, porque estaban convencidos de que lógicamente así debía ser resuelto su pro-Mema nacional. Por eso han conservado su idioma, sus costumbres y su fe, durante veintidós años, de continuas persecuciones lntjo el fascismo italiano. Hoy, estos bellos sueños van esfumándo-; »e, al vet-, que otra vez se quiere repetir el «rimen de Rapallo y separándolos de la querida patria de lo» yugoeslavos. Estas ansiedades están expresadas en las cartas que escriben nuestros compatriotas de la Venecia Julia, donde los restos del fascismo encubierto con manto de la democracia, se dedica a los actos de terrorismo sobre la población Eslovena la que expresa sus sentimientos yugoeslavos. Basta mencionar el ejemplo de último primero de mayo, cuando desfilaron en Trieste 250.000 personas llevando banderas yugoeslavas y carteles con leyendas escritas a favor de yugoeslavia. Los elementos de aspiraciones contrarias, evidentemente en minoría, no se atrevían molestar a los manifestantes, pero al regresar estos a sus hogares fueron atropellados y golpeados por los fascistas. Y no es sorprendente ver que las autoridades aliadas guardan una actitud pasiva con respecto a estos hechos. Hay numerosos casos similares que se repiten diariamente, pero el valiente pueblo esloveno de la Venecia Julia, que ha dado 40.000 combatientes al mariscal Tito por la lucha de liberación, »osti" ne bomo nikoli priznali, da nas smeje "visoko kulturni'' podjarmiti, če nas radi tega smatrajo barbare, nam je čisto vse-«10. Doba podrejene krščanske civilizacije, kot njih demokracijo imenujejo, je minula. Naš pogled je vprt na vzhod, odkoder aun prihaja resnična civilizacija, ne ume-tea kakor iz zapada, marveč resnična v narodnem, gospodarskem, socialnem in političnem pogledu. Bodočnost nam obeta edi-nole "Istok". Odsev naše narodne zavesti je življen-»kega pojmovanja v sedanjem težkem momentu, o čemer nam pričajo nešteta zasebna poročila, ki dnevno prihajajo iz domovine. Pričajo nam požgane in posute hiše, vasi in mesta, ki so danes v slavalokih in zastavah, ko so, četudi v razvalinah, na •svobojenih tleh..., ne še vsa, a bodo. V tej strašni Golgoti, ki jo je moral naš narod prestati, pozablja na prestano trpljenje, ko ima vprte oči v svobodno bodočnoBt. Primorsko ljudstvo nam je živa priča politične zrelosti. Odklanja samozvane vladarje, ki so se pretvarjali, da so od "Boga in naroda" postavljeni; narod hoče biti sam gospodar svoje usode. Tudi je zelo malo pozornosti vzbujala v našem ljudstvu za-padna kultura, ki praktično ni imela veli-like vrednosti za širše ljudske plasti, marveč je bila čestokrat samo pretveza, da se ga je lažje podredilo sebičnim materjalnim namenom posameznikov ali organiziranih 1 pustolovcev, kot je bil v bistvu nacifaši-zem. Oba sta se namreč sklicavala na visoko kulturo svojih narodov, da sta lažje dosegla svoje zločinske namene. Pa se še dobijo, ki smatrajo s pričo vsega, da je središče civilizacije in kulture Rim in da *e je pri vsej očividni dekadenci treba prilagoditi zapadnim tendencam, če se hoče vzgojiti ljudstva v luči resnične bodočnosti. Neizpodbitno dejstvo pa je, da so bili viri maše najčistejše kulture vedno le iz vzhoda. V kolikor smo prejemali iz latinstva in germanstva nam je bilo največkrat prej ali »lej samo v škodo. Zgodovina našega trpečega ljudstva nam jasno priča o njegovi življenski moči in odpornosti. Skozi vso dobo podrejenosti, včasih malo spremembe izpod enega ali drugega jarma, je vseskozi ohranilo kristalno-čisto začetno narodnost, vztrajalo pri narodnih in socialnih bojih, vzdržalo skupnost ter se nikoli oddaljilo od svojega cilja. V to duhovno trdnjavo so se zagnali nekateri nam sovražni državniki, ki očividno •e poznajo bistva naše odpornosti ali pa so sáobnega mnenja, da se bo nas še dalo po-*«6iti na stopnjo hlapčevstva. Zato igraj« zadnji poizkus na - našem Primorskem, Istri in Trstu. Če bi se vsaj od te strani še dalo zasaditi kremlje v našo slovansko telo. Prilika se jim zdi kar najugodnejša. Spor med Jugoslavijo in Italijo je treba izrabiti, to je, da bi ostala naše zemlja pod zavezniško oblastjo, katere gospodarski in politični položaj bi pridno izrabljali sebi v prid. To je torej naše sedanje vprašanje. Tu se borita dva tabora: Slovanski in pro-tislovanski. Brez dvoma igrajo Slovani odločilno borbo. Zapadne reakcijonarne sile povzdigujejo klic do neba, da grozi idejološka in gospodarska nevarnost od vzhoda. Vzhodni Slovani, to je Rusi, pa praktično ničesar nočejo, marveč samo želijo, da bi zavladala demokratična ideja vsaj med slovanskimi narodi, ki so za ta načela najbolj dovzetni, saj so skoro izkrvaveli zanjo. Te dni se bodo zbrani ministri v Parizu spet pričeli boriti za ta prvenstva. Že vnaprej vemo, da nas ne bo nihče branil nego slovanski narodi, predvsem Jugoslavija, ki je pri tem neposredno prizadeta in Rusija, ki se je izkazala resnična zašČitni-ca vseh ki se jim krivica godi in tako tudi nas Slovencev. Naš položaj je jasen in ne-dvomljiv. Zahtevamo slej ko prej našo zemljo do zádnjega metra, na kateri živi in umira naš človek od začetka svoje zgodovine. Do tega nam dajejo pravico, naši zgodovinarji, pesniki, pisatelji, ki so to ljudstvo preobrazili in dvignili na stopnjo kulturnega naroda. Če tega ne bo mogoče na miren način doseči, tedaj ima naše ljudstvo vso pravico s silo uveljaviti svoje dedne pravice. In smo prepričani, da jih .bo tudi uveljavilo: Sadej ali pa nikoli več. Vendar še vedno upamo, da se bo dalo na miren način vse urediti. Načinov in dokazov naše pravične zahteve je več. Eden teh bi bil plebiscit, iz katerega smo prepričani, da bi izšli zmagovalci. Priznamo da je v Trstu v večini italijanski živelj, ki se je tekom naše podrejene zgodovine tja naselil, a vemo tudi in tržačeni še najbolje, česar niti ne prikrivajo, da bi bil Trst brez zaledja mrtvo mesto. Vendar so Jugoslovani pripravljeni dati italijanski manjšini vse pravice, kakor jih mi nismo bili nikoli deležni. Nočemo vračati krivico za 'krivico, nočemo krasti če so nam kradli, nočemo zaničevati če so nas zaničevali; pač pa hočemo naše pravice, da se vpoštevajo naše velikanske žrtve v boju s skupnim sovražnikom in da smemo biti deležni istih pravic kot vsi drugi narodi, ki so se borili za pravičnost na svetu. J«4k« FOipič. »o deja de demostrar al mundo sus anhelos, porque no podrá olvidar nunca los tristes años de ocupación italiana, cuando el fascismo desencadenó todo su furor sobre su provincia y que su permanencia en ella consistía en un verdadero despliegue de sadismo desenfrenado. Es curioso oir los actuales políticos italianos, afirmando los "derechos legítimos" sobre Trieste y Venecia Julia, insistiendo de que la población de Goricia, Trieste y Pola, y la de diversos puntos de la costa occidental de Istria, es italiana en su ma-, yoría. Reconocemos la veracidad de estas afirmaciones de que en estas ciudades hay una mayoría italiana, aunque, nunca pasa el 55 por ciento. Pero en todos los subur- Mariscal Tito bios y los campos, es decir en la mayor parte de Venecia Julia, la población yugoeslava es un cien por cien, formando estas ciudades como islas en un mar yugoeslavo. Hay que tomar en cuenta que los sur-eslavos de estas regiones son autóctonos por lo menos por muchas generaciones. Sus antepasados poblaron estas tierras ya hace trece siglos, mientras los italianos son inmigrantes. Ya antes de la primera guerra mundial, cuando la Venecia Julia con Trieste, formaba parte del imperio Austro-Húngaro, los gobernantes de Viena daban más privilegio a los italianos, facilitándoles la inmigración, mientras los eslovenos eran perseguidos por sus ideas irredentistas. Austria consideraba que los eslavas representaban un peligro mayor para su imperio que los italianos. Los cargos administrativos y las municipalidades en las ciudades de Trieste, Goricia y Pola estaban a cargo de personas de nacionalidad italiana. Los censos que los últimos años de dominio austríaco se efectuaban en Ve-necia Julia, también estaban a cargo de los funcionarios italianos, por tal razón, los resultados carecen de seriedad, porque provienen de fuentes parciales que perseguían a los eslavos. Sin embargo, en conformidad con la estadística austríaca, Goricia, por ejemplo, contaba en el año 1919, con 29.562 habitantes, 14.812 italianos y 11.512 eslovenos, mientras la provincia de Goricia, según el censo del mismo año, contaba con 154.458 habitantes, de estos solo 15.433 eran italianos. Las estadísticas, si nos atenemos a las informaciones italianas y austríacas, dicen que Trieste contaba en el año 1910 con 118.353 italianos y solamente 60.000 eslavos. En esta ciudad marítima la lucha contra la población de habla eslava era mucho más abierta, que en ciertas ocasiones hasta ee les prohibía el uso de su idioma. Aunque estas estadísticas fueran ciertas, Trieste debe pertenecer a Yugoeslavia, porque estes estadísticas pertenecen a la ciudad, no a sus alrededores, que cons-1 tituyen una Compacta población eslava en j un cien por cien. Y más aún, todo su territorio propiamente dicho es tierra absolutamente yugoeslava. Los que pretenden dar Trieste, a pesar de esto, a Italia, deben saber que esto significaría dar a Italia el derecho jurídico sobre una ciudad en el territorio yugoeslavo. Las razones históricas, que Italia pretende tener sobre estas comarcas, constituyen las viejas aspiraciones imperialista«. Como es sabido, Italia anexó estas tierras después de haber traicionado a su aliada Austria, declarándole la guerra el £4 d« mayo de 1945. Las potencias ocidentalea le habían prometido las regiones de Y«ne-cia Julia en un pacto secreto, firmado anteriormente en Londres, como recompensa por su entrada en la guerra contra las potencias centrales. Terminada la guerra, Austria suscribió en Saint Germain >»1 1» de setiembre las condiciones de paz con sus vencedores. Italia recibió de Austria el Trentino, Alto Adige, y en forma n« muy segura la Venecia Julia. Las arbitrarias exigencias de la delegación italiana n« solamente sobre toda la Venecia Julia, sin« también sobre casi toda la Dalmacia, suscitaron acaloradas discusiones. Ya era «vidente que la paz se iba a firmar a expensas de Yugoeslavia, que en aquel entonces recién empezaba a formarse como «atado. Después de largas discusiones, Yugoeslavia se vió obligada a firmar el Tratado de Rapallo el 12 de noviembre de 1920. El conde Sforza al referirse a este tratado, que consideraba un triunfo suyo, y poniendo al descubierto sus tendencias imperialistas,escribió en una ocasión: "Los yugoeslavos resistieron largo tiempo a mis demandas; encontraron duro tener que ceder más de medio millón de eslavos, aunque, como yo les decía, no era culpa nuestra que elllos vivieran en el lado italiano de los Alpes... Di media vuelta y los deg« bruscamente. . .". Desde ¿htonce's se'ínVn? el Cafel» pira los eslavos de Venecia Julia. No solamente eran perseguidos por Italia después del advenimiento del fascismo, sinó que también por la Italia liberal de GiotttW y conde Sforza. Desde 1919 a 1939, Italia disolvió y destruyó 435 sociedades culturales eslovenas a lo largo de Venecia Julia y confiscó sus propiedades. Prohibió toda la prensa y literatura eslovena. La Sociedad de San Hermácora tenía en Goricia 10.000 socios e imprimía anualmente 60.000 obras y libros, científicos y religiosos. En la «iu-dad había dos imprentas en las que sa imprimían 12 periódicos eslovenos. Los años de ocupación italiana, el fascismo empleó los métodos más bárbaro^ en su campaña contra la población eslovena y croata. Aún están en la memoria de los eslovenos de la Venecia Julia las famosa» expediciones punitivas contra sus aldeas, con el fin de aterrorizarlos. Peró la población no ha dejado de resistir. Esta resistencia subterránea, ha dado miles d« mártires, que el vergonzoso imperialismo italiano, en vano pudo esconder a los ojos del mundo democrático. Bastaría recordar los cuatro mártires: Bidovec, Valenčič, Miloš y Marušič, fusilados en Bazovica «er-ca de Trieste. Y cuando ya parecía que toda la resistencia ha sido dominada y el pueblo eslavo ha sido italianizado, en Goricia en el año 1936, fué muerto por h» fascistas el compositor José Bratuž. Fu« arrestado en la iglesia, donde dirigía el coro» y junto con otros cuatro eslovenos era obligado a tomar aceite de castor mezclado con el benzolo, y después de casi una semana de agonía, falleció. Después de un cuarto de siglo de aufri-mientos, que recrudecieron con el estallido de la guerra, la población de la Venecia Julia, saludó con entusiasmo delirante !a entrada triunfal de los ejércitos del Mariscal Tito — el ejército de sus herma*««. Odločilna Ura Borba slovenskega naroda za svobodo in neodvisnost je toliko stara kot je star slovenski narod, ki že 13 stoletji živi na svoji »omlji podrejen in izkoriščan od tujih imperialističnih velesil. Vendar ob tej priliki ne bomo posegali nazaj v zgodovino, ki je našim Slovencem več ali manj znana, marveč se bomo nekoliko pomudili kar pri •edanjosti, ki je v tem trenutku odločilne važnosti za naš biti ali ne biti, zlasti kar •e tiče primorskega in istrskega ljudstva. Naša odločilna ura je prišla; uro ki so jo tekom naše , zgodovine napovedavali naši *liki možje in se z umom svetlim mečem borili zanjo. Zato se naš narod v odločilnem momentu ni našel nepripravljenega. Stopil je majhen in skoro nepoznan v gigantsko borbo z do zob oboroženimi nacifašistični-mi tolpami. Za ceno velikanskih žrteV je naš narod izšel iz borbe zmagovit; zmagovit nad nacifašizmom, ne pa še nad anglo--»aksonskim imperijalizmom, ki hoče v «vrho lastnih koristi del naše slovenske «emlje s Trstom vred obdržati Italiji. Izbojevati more torej še zadnjo borbo z svetovnim imperijalizmom. Po časnikarskih poročilih, ki jih objavljajo v velikih svetovnih časopisih, je ves svet, »zven slovanski, na strani naših sovražnikov. Po njihovem mnenju, Slovenci nimamo kulture, kakor jo imajo naši latinski sosedje, zato rjismo vredni svobode in samostojnosti; še več, morali bi se čutiti srečne in zadovoljne, da smemo živeti kot pes v okviru države, ki se ponaša z tivatisoč letno kulturo, kajti to je veliko "več kot nam je bil namenil nemški nacizem, ki je slovanske narode enostavno obhodil na iztrebljenje. Slovenci smo napravili vse, doma in v tujini, da bi nas spoznali, spoštovali in vpo-tevali takšne kot smo. Priznamo, da imajo ater!'narodi, ki so imeli več gospodarjih in kulturnih prilik, nekaj kulturnih >rhov ki so visoko dvignili luč kulture do-tičnih narodov, tako visoko, da jo je bilo videti čez meje, a spodaj pod kulturnim svetilnikom je vladala velika tema socialne in kulturne bede. Iz teh narodov je bilo čisto lahko napraviti oborožene tolpe, ki so navalili na "ne kulturna" afriška in slovanska plemena. Kakšno socialno in kulturno prosvitljenost so prinesli Angleži in-•tfijcem in afrikancem, ki so jih že davnaj z orožjem podjarmili ter jih držijo s silo v svojem imperjalističnem sklopu? Kakšno prosvitljenost so prinesli Italijani podjar- ; mljenemu ljudstvu v Afriki, Abesiniji in Našemu primorskemu ljudstvu? In kakšno kulturo so prinesli Nemci slovanskim narodom in še prav posebej nam Slovencem?, *ie najdemo besede zapisati. Pa se še najdejo, ki se drznejo te narode braniti in jih Nagovarjati ter nas postavljati za manj "Vredne. í¡n los balcones de las ciudades, en todas las aldeas más apartadas, lucía la bandera tricolor con la estrella roja de la libertad, la bandera de la república federal yugoeslava. Pero muy poco duró la alegría. A las exigencias de algunos estados, el ejército Yugoeslavo se retiró de casi toda Venecia -Julia, dejando una gran parte de territorio yugoeslavo* bajo el control aliado. Hoy las demandas yugoeslavas sobre la Venena Julia y Trieste son más justas que hace 26 años, porque Italia aparece hoy como país derrotado, mientras Yugoeslavia *5s vencedora. Los delegados de la nueva Yugoeslavia son hombres nuevos, hombres «*el temple de Tito, que se templaron en la meha por la liberación. Estos hombres «ederán ni una pulgada de territorio ** nuestra. Luč slovenske kulture ni vrgla svoj sij čez meje kot zgoraj navedeni Bvetilniki, ne ta, ropati, moriti ter počenjati vse kar v svojih barbarskih dušah čutijo potrebo, so dokazali, da so vredni njih satanskih idej. Vsi so bili enaki, kot pravilno prikazuje ruski film: "Deklica št 217". Niti sence škega "nad človeka" ni bilo nikjer opaziti; o pač, pri zločinstvih, ki so jih nad slovanskimi narodi z sadistično slastjo vprizarja-li. Slovenski narod pa je stopil v borbo za svobodo in obstoj duhovno dobro pripra- zato ker je bila manj vredna, marveč ker ! italijanske "dvatisočletne kulture" in nem-je bila drugačne svetlobe: ljudske, socialne, ki našim "prosvitljenim" sosedom ni ugajala. Našim velikim možem ni bilo za svetovni sloves, niso kupčevali s produktom svojega talenta, delali in žrtvovali so se za narod, za svoje brezpravno ljudstvo, ki je vredno življenja in nikomur podložne bodočnosti. Zato svojih kulturnih svetilnikov niso dvigali v nedosežnost preprostemu ljudstvu, baš nasprotno, da v nje svetlobi najde pot iz teme suženjstva k svobodi in boljši bodočnosti. # Tu je prepad, ki nas loči. Na eni strani ljudske mase, ki z dozdevno kulturo nimajo skoro nobenega, da ne rečemo nobenega stika, med tem k¡o so slovanski narodi in táko tudi naš slovenski v nesposred-nem stiku z našo kulturo. Katera kultura je torej večja in koristnejša, naša, ki je last vseh in dostopna vsem, ali ona druga, ki je last samo nekaterih in večini nepoznana in nedostopna? Dejstva dokazujejo. Nacifašistična glorija je splahnela, lca- j kor hitro se je zrušila nacifašistična stav-1 ba. Zakaj se je zrušila? Zato ker ni ime-! la podlage, ker ni bila zidana na ljudstvo, j niti niso hoteli, da bi ljudstvo za njih res- j nične namene vedelo, marveč so ga skrbna držali v nevedi ter pitali z raznimi lepo do-nečimi frazami, ki so vzbujale razbrzdani apetit nekulturnih mas. Ko se je voditeljem razbojniško pripravljenih tolp zazdelo, da je napočila ura vandalskega pohoda v sosedne dežele, kjer jim je dovoljeno požiga- IVAN CANKAR vljen, kar se ima zahvaliti svojim velikim možem, ne pa tako tehnično in organizato-rično, kar je zasluga dozdevnih politikov, ki v resnici niso bili, kot je čas preizkušnje jasno pokazal ter v zgodovinsko potrdilo OltiiOIl ZA JUGOSLOVANSKO PKIMORJK V katerem so učlanjena vsa slovenska društva Valil na velik shod asa priključitev Primor-ske, Istre in Trsta k materi domovini JUGOSLAVIJI ki s® bo vršil v nedeljo, dne 23 junija ob 9 uri in pol v dvorani "principe" v ulici sarmiento 1230 h 2. uo que MtX-.li, ■ sem. V Z P O KE D: I. DEL — PETJE: MORJE, skupni možki zbori vseh' društev pod vodstvom J. Krebelja. SOČI, skupni možki zbori vseh društev pod vodstvom F. Trebšeta, ki bo potem deklamirana v kasteljanščini v prevodu S. Baretto. NASE GORE, skupni ženski zbori stvom J. Samca. vseh društev pod vod- 1. 2. 3. 4. 5. 6. II. DEL — GOVORI: Predsednik Odbora za Jugoslovansko Primorje, Frane Kjurinčič. Za Primorsko ženo, Marija Pahor. Za Primorsko mladino, Silvan Kamavli. Za Istrane, Ivo Lazarič. Za Slovanski odbor, eden od odbora. Za Svobodno Jugoslavijo, Peter Petkovič. trenutku je dolžnost vsake- tm k?fbn0 pa primorskega slo- vencainistrana,1)a se tega shoda udeleži z vso svojo družino, kajti medtem ko so naši bratje in sestre žrtvovali doma vse in še žrtvujejo, da bo naša zemlja enkrat iza vselej svobodna in ko istotako tudi slovanski predstavniki rusije in jugoslavije odločno zahtevajo naše pravice, četudi nasprotniki grozijo z vojno tu-mi v izseljenstvu ne smemo ostati brezbrižni, marveč moremo napraviti vse kar je v naši mo- mp ^Y£?VtM0RALN0 IN MATERIJALNO, PODPREMO SE NE KONČANO BORBO NAŠIH DOMA IN NAŠIH DIPLOMATOV V PARIZU. Torej i> nedeljo zjutraj naj nihée ne manjkat zahteval ogromnih žrtev. Morda je mondo tako biti, da je narod mogel popolnoma spregledati ter se sprostiti vseh verig, M so ga tisočletja vklepale. Radi te naše »«•-srečne podrejenosti, nas smatrajo za manj vredne. Do neke meje imajo celo prav, a danes je napočil čas, ko bo moral ves svat priznati, rad ali ne rad, da je doba s lovna -skega in naravno tudi slovenskega suženjstva minila. Kot so si bratski roški narodi s krvjo ustvarili novo bodočnost, tek« so si jo sedaj ostali slovanski in naft slovenski, ki bo z osvoboditvijo Primorska in Istre izvojeval že zadnjo zmago ter krpol-nil svojo zgodovinsko nalogo. Imperjalisti nam skušajo začrtati nal« meje s svinčnikom v roki na zemljepisnih kartah ter krivico potrditi z orožjem, i« bi se skušali vpirati; naš narod pa jih je aa-črtal s svojo krvjó, kajti kjer so izkrravale naše žrtve v borbi sta svobodo, tam •* naše meje. Ne bomo odnehali, dokler ne dosežem« naše popolne zmage, pišejo od doma. Saj« v borbi vsi poginemo, kakor pa da bi A* enkrat vklonili hrbet v krivični jarem, tudi ga nam mažejo z demokratičnim medom. če nas radi tega imenujejo nekulturne in barbarske, nam je sedaj čisto vseen«, čutimo se., moralno dovolj močne, da bom« naše nasprotnike prisilili k spoštovanj«. Enp leto je že preteklo, ko je bil zadan smrtni udarec nac ¡fašističnemu nestvorn, a poginil še ni popolnoma. In dokler popolnoma ne pogine, Rusija in Jugoslavija n« moreta praznovati dan zmage, kakor sko-šajo preslepiti samih sebe zapadne velesil». Predno bo človeštvo doseglo popoln« zmago in svobodo, bo brezdvoma še hutfik političnih bojev in bo morda ponekod oelo kri tekla. In če se bo ta krvavi pečat odtisnil na naši slovenski zemlji, namočen v naši slovenski krvi, bo ostal ohranjen v zgodovini kot trajen čuvar naših pravio in obeneme zgodovinsko potrdilo krivi««, M so io nam hoteli prizadejati. Vendar imamo še vedno upanje, da bomo na miren način dosegli naše pravic«. Iva» Kacin. DELAVSKI BORITELJ JOŽ« SREBRNIč Jože Srebrnič je bil rojen teta 1884 v Solkanu. Izvoljen je bil v italijansko zbornico leta 1921, od slovenskih in furlanskih delavcev in kmetov. Po nastopa fašizma je bil konfiniran leta 1926 na otok Ponza za pet let. Izpuščen je bil na svobodo komaj teta 1932. Po par mo-secih je bil ponovno konfiniran .za drn-gih pet let. Po prestanem zaporu je odšel v Jugoslavijo, želeč živeti v svobodi, toda takratni režim ga j« izročil italijanski oblasti. JOŽE SREBRNI* Í1884 - 1944) Ko je nastopila doba preiskušnje na vse svobodoljubeče narode ni zatajil naroda in ne idej o boljši človeški družbi. Padel je v borbi proti okupatorju ob Soči, leta 1944. Narod mu je priredil veličanstni pogreb, katerega se je udeležila 40.00« ljudi in so mu položili na grob 120 vencev. Vzemimo vzgled po njegovem življenju in dehi. Razgovor s Podpredsed. Kardeljem Napisal ra ONA — Arthnr Gaeth (Arthur Gaeth, poročevalec aventure ONA je bil tri tedne v Jugoslaviji in je imel priliko, da se razgovarja s podpredsednikom jugoslovanske vlade, g. Edvardom Kardedjem, kateremu je stavil različna vprašanja glede razvoja jugoslovanske revolucije.) * • * Edvard Kardelj je prebil nekaj svojega življenja — kot večina drugih prvakov sedanjega jugoslovanskega režima — v zapo-ith kraljevske jugoslovanske vlade v predvojni dobi. Toda, ko sem se z njim razgo-varjal v njegovem prostranem uradu v Beogradu, me ni nobena okolnost spominjala na to dejstvo. Vtis, katerega daje podpredsednik jugoslovanske vlade, je mnogo bolj blizu osebnosti mirnega in poštenega profesorja, kateremu je do tega, da natančno raztolmači svoje naziranje glede potrebne socialne ureditve svoje dežele. Razgovarjal sem se z njim celo uro in izvedel, da je bil vržen v zapor takoj po svo- Edvard Kardelj neizprosen boritelj naše Primorske, Istre in Trsta. ločeni, da njih žrtev ne sme biti zaman. G. Kardelj je izrazil veliko zaupanje v organizacijo zedinjenih narodov. Bil je predsednik jugoslovanske delegacije na prvem sestanku zedinjenih narodov v Londonu in mi je dejal: "Združeni narodi imajo mnogo več sredstev za poravnavo med- narodnih sporov kot jih je imela Ženeva... Najvažnejši korak naprej je ta, da imajo .v sedanji organizaciji velesile mnogo več vpliva in s tem tudi več odgovornosti. Ako hočemo biti odkritosrčni, moramo priznati, da mir na svetu ni odvisen toliko od malih državic kot od treh ali štirih velikih sil". O jugoslovanski revoluciji pa je poudaril podpredsednik Kardelj, da' večina ljudi v Rojaki! Domovina Nas Klic •J ji graduaciji kot dijak. Vprašal sem ga, kje in kaj je spoznal maršala Tita. "Poznal sem ga", je odgovoril, "že od leta 1934 naprej, kajti vsi smo morali delovati ilegalno r tistih časih kraljestva in diktature. Često smo morali menjati svoja stanovanja in kraje, kjer smo živeli, kajti policija nas je kaj rada začela sumničiti. Zgodilo se je, da sem moral jaz kot Slovenec v Beograd, dočim so Tito in drugi, ki so bili Hrvati ali Srbi, pribežali v Slovenijo. Našli smo se v istih zaporih in se tam spoznavali1'. Povedal tni je, da so bili tudi Slovenci naeočarani nad razmerami v kraljevini, ter da so bili prvi, katere je pregazil sovražni naval. Vzelo je nekaj časa, predno je uspelo Kardejju in njegovim tovarišem, da dvignejo prapor odpora, todaj ko je ljudstvo spoznalo možnost nove sloge, se je mnogo ljudi pridružilo partizanom in le posamezne skupine klerikalcev in nacionalistov so «stale v opoziciji. Od teh so mnogi odšli z Nemci iz dežele in se zdaj nahajajo v angleški zoni na Koroškem. Podpredsednik Kardelj je poudaril, da ni nobene borbe med cerkvo kot tako in državo. Mnogo prominentnih katoličanov, med njimi Kocbek, dr. Brecelj, Toni Fajfar in Prane Finžgar, je v pokretu in se nahajajo na važnih mestih v vladi. Posebno zanimiva pa so bila izvajanja g. Kardelja, ki se tičejo Primorske. Izjavil je, da izhaja največ zavednih Slovencev iz krajev Julijske Benečije, ki ni bila nikdar vključena v meje Jugoslavije in je prišla po prvi svetovni vojni pod Italijo, navzlic dejstvu, da je pretežna večina prebivalstva slovenska. Večina slovenskih intelektualcev — pisateljev, umetnikov in učenjakov — je iz Primorske, kjer živi nič manj kot 25 odstotkov vseh Slovencev. Ta narod se je tekom sedanje vojne povezal z Jugoslovani in se skupaj z njimi uprl fašistom. Že leta 1944 je bila vsa dežela razven malega pasa ob obali v partizanskih rokah. Preko 46.000 Slovencev je padlo v bojih za Julijsko Benečijo — in Jugoslovani so trdno od- Minulo je leto dni odkar je končalo to grozovito vojno ubijanje in strašno trpljenje našega naroda. Veliko nepopisljivega so morali prestati vsi slovanski narodi. Divje nacifašistične tolpe so navalile na naš narod, njih moderni uničevalni stroj je rušil naše Lepe vasice, zažigali so naše domove in naše drage matere, očete, sestre in brate pobijali. Mislili so, da bodo naš narod uničili, a varali so se močno. Čeravno je naš narod izkrvaveval pod njih brutalnostjo, je izšel iz strašne in nečloveške borbe zmagovalec. S pogumom, zvestobo in ljubeznijo do domovine, do rodne grude so se brž organizirali naši hrabri očetje, matere, fantje in dekleta na vasi, doma, v gozdu in kjerkoli ter se podali v boj za življenje in smrt. V mnogih slučajih so se bojevali kar z golimi rokami, kmečkim orodjem, a s trdno zavestjo, da branijo svoj dom, svoje pravice, svojo svobodo. Po petletni krvavi borbi, nezaslišanega trpljenja so dosegli svoj zaželjeni cilj. . ., ne še popolnoma, kajti del Primorske in Istre s Trstom še vedno ni svoboden. Beseda svoboda je lepa, a še lepše in krasnejše je v njej živeti. To vedo oni, ki so se zanjo borili. Razumemo, ta pomen svobode čeprav morda ne kot naši v domovini, tudi mi v izseljenstvu, ki smo se radi nesvobode doma podali v svet, kjer smo si preko trdega dela in večkrat tudi grenkih preiskušenj ustvarili novo življenje in vendar nismo nikoli pozabili naših doma, še manj jih bomo danes, ko so potrebni naše moralne in materijalne pomoči. V kljub strašnemu preganjanju in trpjenju stoji naš nirod nag i» bos, še z odprtimi ranami in okrvaljenimi rokami kot eden, da brani pridobljeno ter izvojuje dokončno zmago. Naša lepa Primorska, s Trstom, Gorico in Istro more biti vključena v materi domovini: Jugoslaviji. Le v okviru svobodne Jugoslavije je naša bodočnost. Na mednarodnih konferencah nas hočejo spet prodati tujcu, da. bi nas spet vklenil v suženjski jarem, ki nas je tisočletja žulil. To pa se ne sme zgoditi! Zaupajmo v našega velikega in neutrudljivega branitelja Stalina, Molotova, Tita, Kardelja; zaupajmo v skupnost slovanstva; zaupajmo jugoslovanskemu narodu; zaupa,jmo primorskemu ljudstvu, ki se je zadnjih trideset let neustrašno borilo az svoje pravice in svobod<> proti italijanskemu fašizmu in ki je danes pripravljeno do zadnje kaplje krvi.se boriti do končne zmage; zaupati pa moramo tudi nam v izseljenstvu, ki smo daleč od krvave borbe naših bratov in sester, da. smo in bomo kot eden ko se gre za bodočnost naše domovine. Zavedati se moramo pomena velike slovanske družine, da je ni več sile in spletke, ki nas bi ločila. Le tedaj bomo postali močni in veliki, kakor Slovani še nismo bili nikoli. In štrli bomo vsakega, ki nam bi hotel škodovati in nas ovirati pri gradenju naše velike bodočnosti. V tem trenutku pa je še posebna naša naloga, da smo skupni ter s tem doprinese-mo tudi mi zrno k uspehu naših slovanskih braniteljev pri mirovni- konferenci v Parizu. Zato, dragi rojaki, moramo vsi kot eden, veliki in mali, možje in žene, fantje in dekleta, v nedeljo 23 junija na veliki shod, ki ga je organizirala naša naselbina, da javno dokažemo in pokažemo broniteljem naše domovine, da smo v duhu z njimi in da smo moralno in materijalno pripravljeni napraviti vse, da bo naša zemlja svobodna enkrat za vselej. Rojaki in rojakinje iz Julijske Krajine! Zavedati se moramo, da se sedaj igra zadnja karta naše sreče; Svobodo ali suženjstvo! Pojdimo vsi na shod v smislu kot je rekel naš veliki vodja maršal Tito: Ako se sedaj ne združemo ter pokažemo, da ljubimo svoj dom, svoj narod, tedaj nam ne preostaja drugega kot da smo še nadalje sužnji tujih imperij alistov. Torej 23. junija se moramo brez izjeme vsi sniti na velikem shodu v ulici Sarmiento 1230 z besedami; Tukaj sem! Domovina me kliče! r. k. 1;J^réS^W^ it'■11' J '(■^'irgj.iv- ■V-.SrÑ.iiifey'¡iii'/i «w ■ .V? m^Mi^^fpni jHHF ua tal»» «C «feí» mm ■M e m Ameriki in na Angleškem pogrešno so■ ^ažmliM if®r v ;, :■ mmmBm nw-jm r ' ;-v\ KjKfc '-» ' j^P kap*' •• jB H.» * il v.: JSjk Trst, kateri mora biti naš Molotov, ki energično hrani naše karta ti. "Srečen sem da morem v glavnem ma-stu Sovjetske Zveze izročiti najtoplejša pozdrave V imenu Vlade FNRJ. Pretekla je leto dni ko je bilo podpisano vzajemna delovanje med Rusijo in Jugoslavijo ter ja v teku enega leta imelo to sodelovaaje velikega pomena v razvoju FNRJ. Jugoslovanski narodi so se v teku enega leta prepričali, da imajo v Sovjetski Zvezi najiskrenejšega prijatelja, največjega zaščitnika, ki mu v mirnem čas» pomaga enako kot v vojnem. In prav vsled tega se morem iskreno aa-hvaliti sovjetski vladi in narodom SSSB za vso ono pomoč ki jo dobivajo aavodi Jugoslavije." Maršal Tito se je 10 t. m. vrnil v dome-vino, kar pomeni, da je imel v Moskvi za lo važne in pomembe razgovore, ker «• ja-toliko časa mudil. Iz Zagreba in vseh mest Hrvatske je narod iz velikih sestankov poslal maršalu Stalinu in Molotovu brzojavke, izražajoč za-hvalnost bratski Sovjetski Zvezi na ajenen stališču glede opravičenih zahtev Jugoslavije za priključitev Trsta in Julijska Im-jine k FNRJ. Istotako so poslali brzojavke svet« zn-nanjih ministrov v Parizu. Narod Bosne in Hercegovine, «gorčen radi nepoštenih predlogov Amerike, Anglija in Francije srlede meje med Jugoslavijo i» Italijo, odločno zahteva, da se Julijska Krajina s Trstom priključi materi domovini Jugoslaviji. Istotako so po drugih delih Hrvatske, Dalmacije, Makedonije organizirali protestne mitinge, rekoč, da se niso borili samo za svojo svobodo, marveč tudi za svoboda naroda iz Julijske Krajine in Trsta, ki mara pripadati Jugoslaviji.