lčić avbi :, in k iz n iz rko n iz r iz i iz leti USPEL DAN NARODNE NOSE: LETOŠNJA ŠESTA PRIREDITEV TE VRSTE V KAMNIKU JE PRIVABILA DOSLEJ NAJVEČJE ŠTEVILO NARODNIH NOS IN GLEDALCEV, OD BLIZU IN DALEČ (več o tem berite na 5. strani) __--J Razpravljamo o novi ustavi V tem mesecu smo se začeli prizadevno in različnih misli pogovarjati o dopolnitvah ustave SFRJ in SR Slovenije iz leta 1963. Pogovor o ustavnih spremembah se bo odvijal v vseh OZD, KS in na najrazličnejših sestankih družbenopolitičnih organizacij. In če hočemo, da bo ta ustava zares temeljna listina samoupravljanja, rezultat volje, pogledov in interesov delovnih ljudi, je dolžnost in pravica občana, kmeta, študenta, da se v razpravo vključi in ustvarjalno prispeva k razglabljanju o vsebinskem pomenu tako dopolnjene ustave. Pogosto se bomo spraševali, čemu te spremembe. Če premerimo našo sedanjo razvojno pot, lahko xeŠtgotovimo, da se je kot rdeča nit stalno pojavljal boj za samoupravljanje, za poglabljanje že začrtanih adi ciljev v začetku revolucije. Vedno smo iskali novih rešitev, novo vsebino našega dela in življenja z enim farnim temeljnim ciljem: vsem in vsakomur omogočiti srečnejše življenje. Začrtano pot družbenega razvoja, ki ga v političnem smislu opredeljujemo s samoupravno socialistično demokracijo, smo vedno znova dograjevali, nikoli se nismo zadovoljili z doseženimi rezultati, ".^■nikoli nismo obstali ob trenutkih slabosti, nikoli se nismo ustrašili spopada z nasprotniki samoupravljanja. Nasprotno: kakršnakoli nasprotja, ki so nam prečila pot, so nas prepričala, da je samoupravljanje že globokodoživeta ideja v naših delovnih ljudeh, in to nam je dajalo moč za premagovanje ovir vejfi za odločnejše korake v prihodnost. Iz tega spoznanja je črpala in črpa svojo moč Zveza komunistov uki kot vodilna idejno politična organizacijska sila v naši družbi. ;ub nov pr Tudi s to ustavo delo še ni končano. Njena bogata vsebina o novih družbeno-ekonomskih dodnosih 'o zahtevala pri uresničevanju mnogo prizadevnosti, mnogo ustvarjalnosti. Kajti uresničitev načela, da e nosilec vsega družbenega dela in življenja delovni človek v združenem delu, ni enkratna in hitro opravljena akcija. Prenesti dejansko odločanje o vseh stvareh in na vseh ravneh v roke delavca, ne da bi „' njegovem imenu odločali od njega bolj ali manj odmaknjeni in odtujeni, kot jim pravimo ekonomski Jn politični centri odločanja, pomeni v praksi opredeliti se za novo ustavo, za politiko Zveze komunis-stif>v. orf Smo pred neposredno nalogo, kako v ustavi začrtano smer družbeno-političnega, kulturnega, eko-Nafiomskega, zdravstvenega, socialnega, narodno-obrambnega razvoja preliti v vsakdanjo samoupravno beiprakso in odločanje delovnih ljudi. Torej gre za to da bomo živeli zares vsestransko, polno in politično be bogato samoupravno življenje v tovarni, šoli, krajevni skupnosti, obrtni delavnici, društvu in v raznih mz^amoupravnih skupnostih. Uspeh ustavne razprave bo odvisen od nas vseh, zato semoramo odzvati vabilu socialistične zveze, Zveze komunistov in vseh drugih organizacij, ki bodo organizirale razpravo l0S° osnutku ustave. TONE FIŠER lni sv /ali OBISK GOSTOV IZ TRAVNIKA PRAZNOVALI SMO OBČINSKI PRAZNIK oj cij 4 J i I Program prireditev ob letošnjem občinskem prazniku je bil pester, kot že dolgo ne. Vso drugo polovico meseca julija so se vrstile številne kulturne, športne in druge prireditve, srečanja izseljencev in zdomcev, Ječanja z odborniki prijateljskega Travnika, razvitje praporov itd. Podrobneje o posameznih kulturnih in športnih prireditvah poročamo v posebnih sestavkih. Na kratko želimo Opisati osrednji prireditvi letošnjega praznovanja, to je prijateljsko srečanje odbornikov občinske skupščine iz pobratenega Travnika in slavnostno sejo občinskih skupščin Travnik in Domžale-Kamnik. Odborniki občinske skupščine iz Travnika so skupaj s travniško folklorno skupino letos Vrnili obisk našim odbornikom, ki so bili lani tako zelo prisrčno sprejeti v tem prijaznem mestu °b Lašvi. Gostje so v Kamnik Prispeli v petek popoldne, kjer so jih na novem Trgu prijateljstva pred hotelom Malograjski dvor sprejeli številni občani in Predstavniki občinske skupšči- ne in družbeno—političnih organizacij. V imenu vseh Kam-ničanov je goste pozdravil ing. Ferdo Cvetko, predsednik občinske konference SZDL, in jim zaželel prijetno bivanje v našem mestu. Na kulturni prireditvi pod imenom „Kamniško-travniški večer", ki je bila zvečer v veliki dvorani kina Dom ob polnošte-vilni udeležbi občanov, je goste najprej pozdravil predsednik občinske skupščine Vinko Gobec in na kratko orisal dosedanje sodelovanje med Kamnikom in Travnikom, ki se je začelo pospešeno razvijati pred petimi leti s karavano delavske solidarnosti; med drugim je dejal: „V razgovorih in v praktičnih rešitvah smo na obeh straneh stremeli za tem, da naredimo našo povezavo še bolj čvrsto, še bolj pristno, še bolj srčno na kulturnem, ekonomskem in družbeno-političnem področju. Kamniška mladina je bila v Travniku tako prisrčno sprejeta, da še danes govorijo udeleženci in starši o tem srečanju. Še več. Pisma potujejo v obe smeri in po mojem prepričanju bodo naši občani izrabili dopust za ogled Travnika in Sarajeva, ker če človek spozna omenjeni mesti, spozna našo bratsko republiko Bosno in Hercegovino. Posebej moram omeniti, da je ob priliki obiska v Kamniku travniški šofer želel obiskati družino, ker je njegova hči imela v gosteh našo mladinko v Travniku. Take vezi in taka sodelovanja moramo še naprej krepiti in razvijati. Resnične bratske vezi se ne vrednotijo po dokumentih, temveč po naših ravnanjih, po naših čustvih in praktičnem delu. Toda ne moremo mimo tega, da ne bi danes slovesno podpisali listine o pobratenju Travnika s Kamnikom, ne samo zaradi zgodovine, temveč tudi zaradi naše skupne obveze." Ivica Blažević, predsednik travniške občinske skupščine, in predsednik naše občinske skupščine sta nato slovesno podpisala listino o pobratenju, na kateri je upodobljen Kamnik za časa Valvasorja. Travniškemu predsedniku so za njegova Dr. Marjan Brecelj v Kamniku V začetku septembra je dr. Marjan Brecelj, podpredsednik zvezne skupščine in naš zvezni poslanec, imel za širši politični aktiv kamniške občine razgovor o ustavnih spremembah. Razgovora se je udeležilo okrog 100 družbenopolitičnih delavcev iz krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela. V razpravi so posebno podčrtali pomen ustavnih sprememb, ki bodo omogočile večji vpliv delovnega človeka pri gospodarjenju z rezultati svojega dela na vseh področjih. Precej so govorili tudi o novem delegatskem in skupščinskem sistemu, ki naj bi bila oblikovana čimbolj preprosto, vendar učinkovito. Udeleženci so podprli temeljna izhodišča nove ustave. - Lj t m&m It KAMNIŠKI OBČAN LETO XII ŠT.9. SEPTEMBER «1 DINAR GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK USTAVNE RAZPRAVE V POLNEM TEKU Te dni so razprave o osnutkih zvezne in republiške ustave tudi v naši občini v polnem teku. V mnogih krajevnih organizacijah SZDL in v delovnih organizacijah so take razprave že bile, v ostalih pa jih načrtujejo za prihodnje dni. V razpravah sodelujejo člani občinskega političnega aktiva, ki pojasnjujejo posamezna nejasna vprašanja in pomagajo razpravljalcem pri oblikovanju predlogov in stališč. Največ razprav poteka v zvezi s položajem delovnega človeka v združenem delu, v krajevnihorganizacijah pa še posebej o položaju in vlogi krajevne skupnosti v novi ustavi, o oblikah delegatskega sistema in drugih vprašanjih. Med občani je zlasti živo zanimanje, kako bo v bodoče oblikovan skupščinski sistem v občini. Menijo, da bi morali organizacijo bodoče skupščine zasnovati tako, da bo njeno delo čimbolj racionalno in učinkovito. -Lj SEMINAR ZA VODJE USTAVNIH RAZPRAV Občinska konferenca SZDL je skupaj z domžalsko občinsko konferenco pripravila enodnevni seminar za člane političnega aktiva, ki v naši občini vodi razprave o obeh osnutkih ustav. Seminar je bil v Grobljah. Vsebino ustavnih sprememb so pojasnjevali člani republiške ustavne komisije. Iz naše občine seje tega seminarja udeležilo 20 družbenih delavcev. -Lj GOSTJE IZ TRAVNIKA NA TRAVNIŠKO-KAMNIŠKEM VEČERU prizadevanja pri navezovanju prijateljskih vezi med občani Kamnika in Travnika podelili nato srebrno plaketo Kamnika. V kulturnem programu je moški pevski zbor Solidarnost pozdravil goste z več pesmimi. Nato pa so nastopili plesalci foklorne skupine iz Travnika, ki so nabito polni dvorani pokazali številne bosanske narodne plese in pesmi. Gostom pa se je predstavila tudi folklorna skupina iz Kamniške Bistrice z gorenjskimi narodnimi plesi. Ob zaključku pa smo videli še barv- ni film o Travniku, rojstnem mestu edinega jugoslovanskega Nobelovca pisatelja Iva Andri-ča. V soboto dopoldne je delegacija iz Travnika položila venec k spomeniku revolucije v Kamniku. Udeležencem pa je o narodnoosvobodilnem boju na Kamniškem spregovoril Ferdo Cvetko. Travniška delegacija se je udeležila slavnostne seje obeh občinskih skupščin, ki je bila letos v Domžalah. Po slavnostnem govoru predsednika kamni- ške občinske skupščine je bil v dvorani komunalnega centra kulturni program, v katerem so sodelovali združeni pevski zbori Solidarnost in zbor iz Domžal, recitatorji in godba na pihala. Pionirji kamniških in domžalskih osnovnih šol pa so čestitali odbornikom obeh skupščin ob prazniku 27. juliju. Popoldne pa so si travniški gostje z zanimanjem ogledali Veliko planino, pastirsko in turistično naselje, kjer so jim gostitelji pripravili prijetno srečanje. S. OB »0-1 II \ H I kAMMSkll.A l»l A\I\SKI*.A DRUŠTVA OB OBČINSKEM PRAZNIKU PODELJENE Letošnje plakete Kamnika Občinska skupščina je tudi letos sklenila podeliti več plaket Kamnika in javnih priznanj nekaterim dolgoletnim aktivnim družbenim delavcem ter nekaterim krajevnim skupnostim oziroma organizacijam. Plakete in priznanja so podelili na osrednji prireditvi ob letošnjem občinskem prazniku, na travniško-kamniškem večeru v petek, 27. julija, v dvorani kina Dom. Posamezniki in društva so prejeli naslednja priznanja: srebrno plaketo kamnika ■4 Peter PLEVEL pomočnik vodje prodaje za domači trg v Stolu, za dolgoletno delo na področju gospodarstva v občinski in republiški skupščini in v družbeno-političnih organizacijah. Je predsednik zbora delovne skupnosti občinske skupščine, predsednik komisije za volitve in imenovanja in aktiven' član v še nekaterih društvih in organizacijah. Viktor MlHELClO glasbeni učitelj iz Kamnika, za njegovo osemindvajsetletno požrtvovalno glasbeno pedagoško delo v naši občini in ob petin-dvajsetletnici njegovih prizadevanj za organiziranje mladinskih pevskih zborov na kamniških šolah. Poleg glasbene vzgoje mladine je dal tudi velik prispevek kulturnemu življenju Kamnika in širne Slovenije kot skladatelj, pevovodja in kapelnik. 4 Franc SPRUK iz Kamnika, delovodja pri gradbenem podjetju Graditelj, predsednik delavskega sveta in predsednik delavskega prosvetno-kul-turnega društva Solidarnost, za dolgoletno prizadevno družbeno delo v samoupravnih organih podjetja, še posebej pa za njegov prispevek v razvoju kulturno -prosvetnega življenja na Kamniškem, tako v kamniškem društvu Solidarnost kot v občinskem vodstvu Zveze kulturno-prosvet-nih organizacij. občinski strelski odbor kamnik ob dvajsetletnici uspešnega in plodnega dela za razvoj strelskega športa v naši občini. Ti uspehi se kažejo tako v prizadevanjih za izgradnjo strelišč za vojaško in zračno puško kot v doseženih rezultatih pri vzgoji mladih strelcev, posebno v letošnjem letu. bronasta plaketa kamnika: Slava REPSEM iz Kamnika, glavni finančni knjigovodja v tovarni Titan, za njeno dolgoletno delo v družbeno-političnih organizacijah, v samoupravnih organih in v organih občinske skupščine, med drugim že vrsto let aktivno sodeluje kot član oziroma predsednik sveta za družbeni načrt in finance pri občinski skupščini. « Vinko DACAR delavcu z Malega Rakitovca iz krajevne skupnosti Pšajnovica, za uspešno družbeno delo v krajevni organizaciji SZDL in v svetu krajevne skupnosti Pšajnovica. Zlatko GRIL iz Kamnika, komercialni direktor podjetja Kamnik, za njegovo delo v družbeno-političnih organizacijah in samoupravnih organih. Med drugim je predsednik delavskega sveta podjetja in član več svetov pri občinski skupščini. javna priznanja: SVETI KRAJEVNIH SKUPNOSTI KAMNIK, CRNA IN KOMENDA za uspešno povezovanje občanov pri uresničevanju komunalnih, socialnih in drugih vprašanj v okviru krajevne skupnosti. Srečko IVANĆIĆ vodja krajevnega urada na Lazah, za njegovo delo v družbenih organizacijah in društvih. Jaka GOLOB kmet z Gozda, za uspešno delo v krajevni samoupravi, posebej pri organiziranju gradnje vodovoda na Gozdu. Ludvik PIRC delavec z Gozda, za uspešno sodelovanje v delu krajevne skupnosti Crna in v delu vodovodnega odbora na Gozdu. Urška KOZjEK dijakinja iz Kamnika, za letošnje izredne uspehe, ki jih je dosegla kot republiška pionirska prvakinja v streljanju z zračno in malo-kalibrsko puško, in postala državna prvakinja v istih disciplinah. Vsem letošnjim prejemnikom plaket Kamnika in javnih priznanj iskreno čestitamo in jim želimo še veliko delovnih uspehov ludi v prihodnje. Kamniški planinci so razen slovesne akademije, ki sojo pripravili že maja, počastili visoki jubilej svojega društva tudi s slavnostno sejo upravnega odbora društva. 18. julija so se zbrali na Starem gradu in povabili medse vse dosedanje še živeče predsednike in najstarejše člane društva. Vse je najtopleje pozdravil predsednik društva ing. Bojan Pollak. Zgodovino društva je nato orisal Štefan Repanšek, predsednik gospodarskega odseka, kije o ustanovitvi društva med drugim povedal: Ko je dne 27.11.1893 krog narodno zavednih in navdušenih ljubljanskih planincev „piparjev" ustanovil Slovensko planinsko društvo, med katerimi je bil tudi Miha Kos, učitelj iz Homca pri Kamniku, je njihova ideja segla tudi v srca narodno zavednih Kamničanov. Po pismu, ki ga je prejel Miha Kos od prvega tajnika SPD Hauptmana v mesecu juliju 1893, so se tudi kamniški narodnjaki združili in sklenili ustanoviti prvo podružnico SPD. V tem pismu so bile dane prve smernice delovanja bodoče podružnice SPD, ki so glasile: „Delovanje v Kamniških planinah bode glavna stvar Kamniške podružnice. Prilike pri tem ne smemo zamuditi". Dalje pravi: „pospeši naj se ustanovitev Kamniške podružnice, da nas ne prehite nemškutarji v Kamniških planinah." Pismo enake vsebine je prejet tudi Fran Kocbek, nadučitelj v Gornjem gradu. Kmalu nato je sledila ustanovitev prve podružnice SPD v Kamniku in mesec dni kasneje v Mozirju. V povezavi z ljubljanskimi rodoljubi in ustanovitelji SPD so ugledni kamniški meščani: župan Josip Močnik, učitelj Miha Kos, notar dr. Orožen Emil, Josip Satnikar, Jernej Kemperle, Karol Kumer, Janko Košir, Valentin Burnik, Karol Prelesnik iz Stahovice, usnjar Avgust Terpinc in drugi pričeli z akcijami v Kamniških planinah. Markiranje planinskih potov, namestitev slovenskih napisov ob poteh, nadelava novih potov itd. Župan mesta Kamnika in lekarnar Josip Močnik je v svojem pozivu z dne 19.VII.1893 sporočil narodno zavednim Kamničanom sledeče: „Radi nujnega važnega pogovora prošeni in vabljeni ste, da se danes dne 19.7.1893 na večer ob 1/2 8 uri gotovo snideste v gostilni pri gosp. Kenda. Da vam je narodnost prava stvar, sem obverjen: nadejam se pa radi tega tudi z gotovostjo, da se današnjega večera polnoštevilno udeležite. Tudi rojaki, ki bi se radi nujnosti morda ne bih osebno vabili, so dobrodošli. sredstvi skušali zavirati akcije članov novo ustanovljene podružnice SPD Tesna povezanost Mihe Kosa, tajnika podružnice, s Kocbekom in Frisck otj aufom, je rodila lepo in plodno sodelovanje s Savinjsko podružnico in Osrei taz njim odborom. Kmalu po ustanovitvi je vzcvetela med člani misel, da zgradi jo lastno slovensko kočo. Prvotno je Miha Kos predlagal zgraditev zatočišč kal na Podih, kasneje pa se je odbor odločil zgraditi kočo na Kamniškem sedli Slst Z izrednim entuziazmom so Kamničani pristopili h gradnji. Poleg ogromne^ lastnega dela so člani odbora žrtvovali in podprli gradnjo z velikimi finančni Pja mi prispevki. Koča je bila dograjena že v letu 1906. V letu 1909. je ko<3 močno poškodoval vihar in ker kamniška podružnica ni zmogla popravila, j. koča prešla v last Osrednjemu odboru Po krajšem kulturnem programu, ki so ga pripravili pevci LIRE, so t j° 1 najstarejšim članom društva podelili srebrni častni"znak Planinske zveze SI« ?aš venije. Prejeli so ga: Janez Golob, Marija Golob, Vladimir Golob, Miha Lah 'e 1 ing. Franc Mulej, dr. France Pucelj, Slavko Rajh, Jože Rozman, Franc Šteft ^ Kamnik, 19.7.1893 Josip Močnik. PLANINSKO PRIZNANJE SO STRANJSKE OSNOVNE SOLE ZASLUZILI TUDI MLADI PLANINCI Tega dne, 19.VII.1893, so Kamničani enotno pokazali svoje narodno zavest in položili prvi temelj SPD v Kamniku. Ustanovni člani so bili: Močnik Josip, župan in lekarnar, Miha Kos, učitelj na Home, Valentin Burnik, nadučitelj v Kamniku, Avgust Terpinc, usnjar v Kamniku, pristopilo pa je še 28 rednih članov. Podružnica je vodila težak boj z vladajočimi nemškutarji, ki so z vsemi la, Julij Uršič, Vinko Vizovišek in dr. Dominik Zvokelj. 15 članov je prejelo bronasti častni znak PZS. Priznanja PD Kamnik dolgoletno delo v planinski organizaciji so podelili 69 planincem, priznan, za dolgoletno udejstvovanje v planinstvu pa desetim članom planinske! društva. Priznanje je prejela tudi planinska skupina na osnovni šoli Stranj ki že več let uspešno deluje, žal edina na naših osnovnih šolah. p STAHOVŠKI LOVCI ZA OBČINSKI PRAZNIK STOLETNI ROG ŠE POJE. tavl tio-tver i <■ tičr, t pajc Jevn ( tov, lega 15 ldx\ lovr ben< dni! skuj Tudi lovci s Stahovice so dali svoj prispevek k letošnjemu občinskemu prazniku. Letos so bili na vrsti za pripravo vsakoletnega občinskega lovskega tekmovanja v streljanju na glinaste golobe. Ob tej priložnosti pa so razvili tudi svoj lovski prapor, ki bo v prihodnje združeval zeleno bratovščino pod Kamniškimi planinami. Slovesnost in tekmovanje sta bila pri lovski koči v Kamniški Bistrici. Prapor je razvil pokrovitelj predsednik občinske skupščine Vinko Gobec, ki gaje izročil praporščaku Ludviku Bodljaju. Stane Brozovič je v imenu odbora lovske družine opisal zgodovino te družine, ki so jo ustanovili leta 1946. Njen prvi predsednik je bil Erjavškov Miha. Danes šteje lovska družina Stahovica 30 članov, razpolaga pa z okrog 250 ha lovišč. Prizadevni člani so z lastnim delom postavili lovsko kočo, številne krmilnice in druge naprave na lovišču, v kar so vložili preko 4000 delovnih ur. Na Okroglem so letos postavili električnega pastirja, da bi preprečili škodo, ki jo kmetom povzroča divjad, zlasti mufloni. Treba je reči, da lovci z denarjem dobro gospodarijo, saj so letos finančno podprli gradnjo vodovoda na Gozdu, pomagali so domačemu gasilskemu društvu pri nakupu avtomobila itd. Na slovesnosti je lovec zatrobil na več kot 100 let star lovski rog, ki ima zanimivo zgodovino. Leta 1874 ga je Karlu Prelesniku iz Stahovice podaril nek lovec z Dunaja v zahvalo, ker ga je po celodnevnem iskanju vsega onemoglega prinesel do prve kmetije na Gornjem Okrogu. Lovec je namreč pri lovu na petelina na Menini zaradi megle zašel in ni znal najti poti v dolino. Danes rog, ki ga še vedno rabijo na brakadah, hrani Drago Prelesnik, po domače Pajkov fant, znan stahovški lovec. Po slovesnosti so se lovci iz vseh naših lovskih družin pomerili med seboj v streljanju na glinaste golobe. Najbolje so se odrezali Motničani, ki so že tretje leto zapored osvojili prehodni pokal in so ga zato dobili v trajno last. Pred kočo pri Jurju pa je neumorni Joža Uršič poskrbel za gamso'rov: posebnosti na žaru, ki so lovcem in številnim ostalim obiskovalcem ze dobro teknile. Dobro organizirana prireditev nam je nehote porodila misel, ah ne kazalo v Kamniški Bistrici kdaj organizirati širše lovsko srečanje, dajn lovec ki ga menda v Sloveniji še ni. Pogoji za to so dani: bogata lovska tradiciji Stahovici, čudoviti kraji pod Kamniškimi planinami, prav gotovo pa tu pripravljenosti lovcev ne manjka. Razmislimo! p. t skuj dela r- med bil ( bi 3 gled jtiegi 15 > ho • Tozti as /• kiM+j«. i - • obrtniki C/l.) 8 Z0m.,S0C.viršr\ ttt »OoT 2&o h.. Krt I3o čl . ložaju predsednik občinske skupščine, sekretar občinskega komiteja ZKS in predsednik občinske konference SZDL. Predsednik občinske skupščine je predsednik predsedstva splošnega zbora. razstava „osvobo-ditev, obnova in izgradnja" Kamniški muzej je ob občinskem prazniku organiziral postavitev razstave pod naslovom „Osvoboditev, obnova in izgradnja" v Kamniku. Razstavo je pripravil Muzej ljudske revolucije Slovenije. Številni dokumenti in fotografije obravnavajo zadnje mesece vojne in zaključne operacije Jugoslovanske armade na slovenskem ozemlju. Prvič je v razstavni obliki prikazana obnova porušene domovine in izgradnja socialistične domovine v letih od leta 1945 do leta 1950. Razstava je še posebno zanimiva za šolsko mladino, saj v besedi in sliki daje dokaj jasno podobo o naši polpretekli zgodovini. S KUPU OST I 5* V učnim. 'Ktmmk • Duplica • Ki mm. Bist. • M oma.hdi IZ 1 l Z i i. i_cl« 4 I upwqsotisti>o.\ a t) *»»/ •» Jo A. načelnik oddelka za narodno obrambo, načelnik davčne uprave, načelnik geodetske uprave in trije člani, ki jih imenuje skupščina. Svet je za svoje delo odgovoren skupščini. + « nJLi 4«»fm9i/H/H4 4**Uf4 T.S.VW?5 nih organizacij in skupnosti ter državnih organov, da mu dajo podatke in pojasnila o vprašanjih iz njihovega delovnega področja. Organizacije in organi so mu te podatke in pojasnila dolžni dajati. r.j.ifc.ji film o kamniku in njegovih lepotah V počastitev praznovanja občinskega praznika je temeljna kulturna skupnost priredila v kinu DOM večer kul turnih filmov. Prvič so predvajali tudi film režiserja Franceta Štiglica: Kamnik in njegove lepote. Film v lepili naravnih barvah kaže najpomembnejše kulturne spomenike v naši občini (Mali grad, Zakal, Sv.Primož itd.) in naše naravne lepote. Traja približno 11 minut. Izdelali so ga pri Viba filmu lani po naročilu kamniške občinske skupščine. IZ MRTVIH SKAL SPET POGNAL BO CVET Tako je zapel partizanski pevski zbor na ROBEŽU onstran Karavank dne 2. septembra, ko je Zveza koroških partizanov odkrila spomenik v počastitev prvega partizanskega boja na Koroškem. Pred 31 leti - dne 16. 8. 1942 - se je v tem kraju s sovražniki spopadel Kranjčev bataljon, kije bil v sestavu druge grupe odredov. V'boju je sodeloval tudi predsednik RK SZDL tovariš Mitja RIBIČIČ-Ciril, ki je zaradi zadržanosti pismeno pozdravil zbor. Lep spomenik je izklesal borec iz te bitke, kije bil navzoč na odkritju. Proslave so se udeležili številni borci s svojci iz Gorenjske, Ljubljane, Maribora in celo iz Nove Gorice.Tudi borci Koroškega odreda iz Kamnika so se pripeljali na to svečanost kar s sedmimi osebnimi avtomobili. Tovariša Gašper PRUSNIK in dr. ZWITTER sta v svojih govorih orisala boj koroških Slovencev proti fašizmu, saj to dokazuje kar 500 partizanskih grobov na Koroškem. Oba sta se sklicevala na 7. člen mednarodne mirovne pogodbe, s katero se je A vstrija zavezala, da bo uredila manjšinsko vprašanje, vendar izpolnitev ovirajo fašistične sile. Še v večjem številu se moramo udeleževati prihodnjih proslav na Koroškem in jim nuditi vsaj moralno pomoč v njihovem pravičnem boju. P. S. SVILANU KAMNIK Tekstilna tovarna razglaša zaradi povečanja proizvodnih nalog naslednja prosta delovna mesta: 1. 3 DELOVNA MESTA TKALK BOMBAŽA poprečni OD 1.640,00 din, pogoj: popolna osemletka; 2. 1 DELOVNO MESTO PLETILJE poprečni OD 1.640,00 din, pogoj: popolna osemletka, po možnosti s prakso na pletilnem stroju; 3. 5 DELOVNIH MEST PREVIJALK poprečni OD 1.512,00 din, pogoj: osnovna šola. Za zasedbo navedenih delovnih mest je pogoj najmanj 17 let starosti. Za nočno delo dajemo 40-odstotni dodatek in poravnamo prevozne stroške v višini nad 30 din za vse leto in za oddaljenost nad 5 km. Če vas veseli delo v dobro organiziranem podjetju in urejenih delovnih pogojih, kjer imate možnost napredovanja in eventualnega šolanja, vas vabimo, da se priglasite v kadrovsko-socialnem oddelku podjetja.' TRIDESET RDEČIH VRTNIC OB SREČANJU SKOJEVCEV 16. JUNIJA V KAMNIKU To je zgodba neke mladosti, prijetne in sončne, kakor je vsaka mladost, in hkrati trpke in hudo preizkušene, kakor je bila samo mladost v minuli vojni. V maju leta triinštiridesetega, pred tridesetimi leti torej, seje zbralo v Kamniku nekaj mladih ljudi in postavilo na noge novo mladinsko organizacijo, ki naj bi se po svojih močeh upirala okupatorjem in pomagala partizanom v okoliških hribih. To ni bil čas oklevanja in razmišljanja, bil je čas dejanj. Koliko papirja se je nabralo po skrivališčih za partizanske tehnike pa koliko obvez in zdravil za bolnike in ranjence. Ulice so bile pogosto posute z listki, na zidovih so se čez noč pojavili lepaki in telefonske žice vzdolž proge so pele kakor strune, ko jih je dosegla roka s kleščami. Koliko večerov, koliko noči, koliko skrivnih sestankov in nemira in tudi strahu. Danes se sprašujemo: „Se veš? " In spomini, tudi tisti, ki so se umikali že v pozabo, se vračajo, in obrazi so, kakor so bili nekoč. „Še veš, ko smo nosili v Nevlje obveze za Boruta? Danes ga ni več." „Se veš, ko so nas zaprli za veliko noč? " „Se spominjaš Monike, prijetne partizanske barake nad Olševkom? " Po tridesetih letih smo se spet sešli. Priznati moram, da nisem bil prepričan v uspeh našega srečanja. Kakor pred tridesetimi leti nismo podvomili, da bo prišel vsak, kogar smo poklicali, pa četudi sredi noči, sem se tokrat bal, da nas ne bo veliko. Pa seje izkazalo, daje bilo malodušje odveč. Prišli so vsi, ki so jih vabila dosegla, za dva ali tri smo zaman iskali naslove, pet pa se jih je opravičilo, ker žive predaleč, prav tja do Beograda. Pisali so, da jim je žal, ker ne morejo priti. Vsem je bilo žal, ker jih ni bilo med nami. Naj naštejem imena, da se ne pozabijo! Ivanka Plevel, Vera Peterca, Slavka Klemenčič, Marjana Matičič, Dika Cerar, Vilka Cerar, Mirni Flere, Vida Medved, Zdenka Zidarič, Tatjana Firm, Mici Zorman, Ela Pregel, Angela Slabajna, Tončka Kastelic, Olga Babnik, Stanka Rebcršek, Jože Vidmar, Franc Lombergar, Franc Šmit, Darko Simončič, Janez Prelesnik, Branko Repič, Jože Kosirnik, Ivo Ha-binc, Ivo Zorman, Drago Blatnik in Danilo Cerkvenik. Nekoč so vsi živeli v Kamniku, sedaj ne več, in tudi imena so pri nekaterih druga. Pri dekletih, ki so se poročila. Sedaj imamo svoje družine, otroke, ki so že tolikšni, kakor smo bili sami leta triinštiridesetega. Ne samo otroke, nekateri imajo tudi vnuke, ki nič ne vedo o naši vojni. Upajmo, da tudi svoje ne bodo okusili. Prihajali so, od Čuka, ki je čakal na pločniku, do Franceta, ki je zamudil gondolo nekje na Golteh in je prihitel z zamudo. Nekateri so vstopali z zadrego, saj se mnogi nismo videli dvajset, petindvajset let. Kakšni smo? Če stopiš pred ogledalo, se ne zavedaš štirih križev in petega, ki ga sprejemaš, kajti čas gre s teboj. Toda kakšni smo v očeh tovarišev, kijih toliko časa nismo srečali? Vendar gre čas tudi z njimi, vsi so še enaki, in ko klepečeš, se ti zdi, da stojiš pred ogledalom, pred mladostjo, ki se ne more vrniti, ki pa tudi ne more utoniti v pozabo. Na mizi je stalo trideset rdečih vrtnic. Trideset let ... Toda cvetje je namenjeno mladosti, ne letom, ki so se zvrstila za njo. Kakor naši pogovori. Skraja sem mislil, da se bomo menili o svojih življenjskih poteh, koliko radosti so nam prinesle in koliko razočaranja. Besede pa so se ves čas obračale v preteklost in pesem, ki se je oglasila, je bila naša stara, partizanska. „Se še spominjaš? " „Seveda se." Kajti to je zgodba o naši mladosti. Kadar se srečajo dobri stari tovariši, ožive leta velikih pričakovanj. Vsaka mladost živi od hrepenenja in' lepih sanj. In če se kasneje izkaže, da je resničnost trša, poišči tovariše iz minulih let. Samo nekaj besed, pa so trave spet zelene, Bistrica je spet čista in gozdovi te vabijo, kakor so te nekoč. Zato smo si rekli, da bi se morali še srečati. Kmalu. Ko mine naslednjih trideset let, mnogih že ne bo več. Življenje se ne obotavlja in zdi se, da leta zmeraj hitreje minevajo. SP DAN NARODNE NOŠE POGOVOR O GLEDALIŠČU V imenu bralcev Kamniškega občana smo zaprosili direktorja Mestnega gledališča ljubljanskega, tovariša Sergeja Vošnjaka, da nam pred novo gledališko sezono odgovori na nekaj vprašanj. 1. Tovariš Vošnjak, kaj nam je Vaše gledališče pripravilo za novo sezono 1973-74? Program Mestnega gledališča ljubljanskega za to sezono obsega šest del. Mateja Bora „Raztrganci" bodo predstavljali dostojno počastitev štirih pomembnih obletnic, 500-letnice kmečkih uporov, 30-letnice II. zasedanja AVNOJ-a, 30-letnice prvega slovenskega parlamenta - zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju in 30-letnice ustanovitve Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju. S komedijo Ivana Cankarja „Za narodov blagor" bomo odprli prenovljeni oder in s tem dokončanje adaptacije Mestnega gledališča. Od domačih avtorjev smo uvrstili še satirično komedijo Igorja Torkarja „Slovenske zdrahe", ki pa jo avtor še dokončno obdeluje. Od tujih avtorjev pa bodo na programu delo mojstra komedije G. B. Shawa „Posli gospe Warrenove", Odona von Horwatha ..Pripovedke iz dunajskega gozda" in Georgesa I'eydeanja „Bolha v ušesu". Ker do druge polovice novembra Mestno gledališče še ne bo dokončano, bodo tri premiere izven domače hiše. Prav Kamnik bo gostitelj prve premiere, Feydeajeve ,,Bolhe" 2. MGL upravičeno mnogi imenujejo „potujoče gledališče". V kolikih krajih ste gostovali v sezoni 1972-73 in koliko ljubiteljev gledališča sije vaše predstave ogledalo? Res je tako, saj gostujejo naši člani domala po vsej Sloveniji. Mestno gledališče ljubljansko vzdržuje redno gledališko sezono v osmih slovenskih krajih, v pretekli sezoni pa je občasno gostovalo še v 33. krajih. V pretekli sezoni je naš skupni obisk, kije omejen s kapacitetami dvoran, znašal 79.702 gledalca. 3. Več kot dve leti je že preteklo od ustanovitve kulturnih skupnosti v Sloveniji. Ali so kulturne skupnosti poleg zboljšanih finančnih pogojev prinesle še kaj v gledališko življenje, oziroma kaj bi na tem področju morale še storiti? Kulturna skupnost kot samoupravna organizacija kulture je predvsem povezala delo vseh kulturnih dejavnikov v enotni kulturni program in začela enotno vrednotiti kulturne stvaritve. Kar zadeva gledališča, se v okviru kulturne skupnosti opravi delitev dela med posameznimi gledališči odnosno opredeljuje njihovo mesto v gledališkem življenju Ljubljane. 4. Kako sestavljate in sprejemate programe gledaliških predstav, oziroma kdo vse odloča o repertoarni politiki? Umetniško vodstvo - predvsem tovariš Lojze Filipič - pripravi predlog programa. Svet gledališča predlog oceni in oblikuje dokončen izbor, ki pomeni ponudbo kulturni skupnosti, ki ga odobri in s tem zagotovi potrebna sredstva. 5. Nam, prosim za naše bralce poveste kaj je to „gledališka komuna", kdo so člani tega združenja in kaj je glavni pomen gledališke komune? Gledališka komuna je povezovanje interesov gledališča in delovnih kolektivov. Delovni kolektivi lahko oblikujejo svoje želje pri delu gledališča, istočasno pa materialno in moralno omogočajo gledališču izvedbo programa. Gledališka komuna deluje na tem, da čimbolj zbliža interese igralcev in gledalcev in da pritegne h gledališkemu doživljanju čim širši krog delovnih ljudi. Mestno gledališče ima tako komuno že dobrih 15 let, čeprav se uradno tako ne imenuje. Mislim pa, daje kontakt med MGL in številnimi kolektivi tako pristen, da je to resnično prava komuna. Toliko najbolj na kratko in enostavno, ker je tudi vaš prostor omejen. Tovariš Vošnjak, v imenu bralcev Kamniškega občana hvala lepa. Vam in kolektivu MGL želimo mnogo uspehov in na svidenje v Kamniku, v novi sezoni 1973-74. M z Praznik dneva narodne noše 2. septembra je bil doslej najlepša in najuspešnejša prireditev tako po udeležbi narodnih noš kot po izvedbi programa. BELOKRANJCI SO NAM POKAZALI PRISTNO SEMIŠKO OHCET Ze zbiranje gostov v dopoldanskih urah na Titovem trgu je dalo slutiti, da bo letos udeležba presegla vse dosedanje. Ob zvokih godb je raslo razpoloženje in nekatere follclorne skupine so se veselo zavrtele na trgu. Predsednik skupščine občine Kamnik je sprejel zastopnike udeležencev te tradicionalne kamniške prireditve, popoldne pa se je začel razvijati sprevod po mestu. Od zbirališa pred podjetjem Kamnik je krenila povorka skozi Graben in Titov trg po Kidričevi ulici do Zapric. Goste množice gledalcev so zasedle vse pločnike in živahno pozdravljale pisane skupine udeležencev. Na čelu povorke so bih trije konjeniki z zastavo mesta Kamnika, nato pa pisan sprevod folklornih skupin in narodnih noš z godbami, ki so nenehno narodnih nošah, godba iz Nabrežine pri Trstu. Nabrežinci so samo od sebe prišli, ko so v Primorskem denvniku brali o dnevu narodnih noš v Kamniku. Med prvimi v sprevodu so bili naši vrli Rezijani, 22 po številu, nato 35 udeležencev iz Ukev v Kanalski dolini, pa 50 noš iz Trsta in okolice (iz Prošeka, Kontovelj, Trebče, Patrič, Lornjera, Pola, Velikega Repenja), med njimi tudi par, ki se je lani poročil na kmečki ohceti v Velikem Repnju. Prvič je bila v Kamniku skupina 20 noš iz Zilske doline, med katerimi jih je bilo največ iz Zahomca. Posebno živahno so gledalci vzdolž vsega mesta pozdravljali narodne noše iz zamejstva. Tudi Ribničani z visokimi krošnjami TRIJE „GLAVNI" PRI DNEVU NARODNIH NOS: DR. SVETOZAR FRANTHR, ALFONZ SKALA IN JOŽI', JUVANČIČ SO BILI VESELI DARILA ZNANE.GA IJUDSKEGA UMETNIKA ŠTEFANA NOVAKA IZ BELTINCE V Motnik je slavil Motničani so se na letošnje praznovanje 550-letnice svojega trga res dobro pripravili. Čeprav je bila osrednja slovesnost sredi vročega poletja, 22. julija, ko je precej ljudi na dopustih, so uspeli program res odlično izvesti. V soboto zvečer so zagoreli kresovi na Kropivškovem hribu, na Planinšci, na Jasovniku in na motniškem gradu. V nedeljo so odprli zanimivo razstavo starega orodja, ki so ga včasih rabili motniški obrtniki in kmetje. Ves Motnik je bil lepo okrašen, na vseh hišah, kjer so bile nekoč gostilne in obrtne delavnice, so viseli napisi. Opazili smo, da je bilo včasih v Motniku precej več gostiln, danes pa je samo ena. KROJAČ IN ČEVLJAR STA V MOTNIŠKI POVORKI VSESKOZI PRIDNO DELALA, ČEPRAV JE BILA NEDELJA Mimo tribune, ki so jo postavili sredi Motnika in številnih gledalcev je kmalu popoldan krenil dolg sprevod na čelu z godbo. V sprevodu so nazorno prikazali delo nekdanjih kovačev, mesarjev, krojačev, čevljarjev, usnjarjev, tkalcev, usnjarjev in predic. V sprevodu so šli tudi kosci in žanjice, gostilničarji in drugi. Kmetje so pokazali tudi sedanjo mehanizacijo. Tudi gasilci so predstavili razvoj gasilstva od nekdanjih dni, ko so gasili še z ročno brizgalko, do danes. Tudi na sramotilni steber, ki se je ohranil do današnjih dni, niso pozabili. Postavili so ga na vidno mesto, nanj pa privezali ,,tatu", kot so to počeli včasih. Res zanimiv je bil prikaz življenjskega utripa Motnika skozi pet stoletij. Tajnik prireditvenega odbora Jože Semprimožnik je po končani povorki prebral zanimivo motniško kroniko, katere del smo že objavili v našem listu. Motničanom je k praznovanju čestital tudi predsednik kamniške občinske skupščine. Nato pa seje razvilo veselo rajanje, kije trajalo pozno v noč. „Na svidenje leta 2023, ko bomo slavili 600 letnico," so nam ob slovesu dejali suhe robe so vzbudili veliko pozornost in odobravanje, saj so bili prvič na prireditvi v Kamniku. Popoldne so na foklornem nastopu tudi zapeli svojo znano ribniško himno. Iz Portoroža je bilo 20 udeležencev sprevoda, iz Bele krajine 87, (Vinica, I Dragatuš, Semič), potem pa 30 mladih udeležencev iz folklorne skupine iz Preddvora in še 35 narodnih noš. Tudi Mengšani so se udeležili sprevoda s folklorno skupino 24 mladih in 35 člani, 20 jih je bilo iz Kamniške Bistrice z že preizkušeno folklorno družino in šestimi planšarji s širokimi klobuki. Skupina 34 udeležencev iz i Travnika, ki so bili že poleti naši dragi gosti iz pobratenega mesta, je po-j pestrila vrste domačih udeležencev iz Radomelj, Lukovice, Stare loke, Gode-šiča, Vikerč, Sodražice, Grosuplja, Bišč, Komende, Nevelj, Domžal, Ljubljane in Kamnika. Udeleženci iz Stare Loke so se peljali na dveh kolesljih in enem parizarju, Moravčani so na lepo okrašenem vozu prikazali predenje kit na kolovratu, udeleženci iz Trzina pa so na vozu prikazali kmečka dela. Prvič so bili tudi v Kamniku vrli Prekmurci iz Beltincev in Črenšovcev s svatbenim pozvačinom. Ljudski umetnik Novak je predsedniku Turističnega društva izročil lepo darilo-izrezljano vazo z vdelanim kamnom iz Kamniških! planin. Pohvaliti moramo naša gostinska podjetja, ki so se potrudila,da so gostje j odšli zadovoljni od nas. Gasilci in miličniki so prevzeli skrbi, da se je promet odvijal hitro in brez zastoja in jim gre vse priznanje. Televizije iz Ljubljane, Zagreba in Beograda so snemale povorko in plese iz popoldanskega nastop«, folklornih skupin na lepem vzvišenem odru na Trgu prijateljstva. Slovenska TUDI SKUPINE IZ POBRATENEGA TRAVNIKA SO SE VKLJUČILE V SPORED prosvetna zveza iz Trsta je poslala naslednje pismo: „Toplo se zahvaljujem1! za prijazen sprejem in za pozornost, ki ste jo posvetili našim narodnim noj šam. Udeleženci prireditve so odnesli iz Kamnika najboljše vtise. Prosim' vas, da posredujete izraze naše hvaležnosti tudi predsedniku občine Kamnilj Talr^oa in n/ini m en Vsili urit Ai/ri +nH-i ttei />.■*■.!; i./i.>ti.. " Takega mnenja so bili gotovo tudi vsi ostali gostje.' I. Obljuba dela dolg... V prejšnji številki našega kamniškega lista smo obljubili, da bomo povedat h, kako so se ob 25-lctnici obstoja šolskih pevskih zborov pevci osnovne šoM Tomo Brejc izkazali naobisku v Beli krajini. 19. junija, tik pred zaključkom lanskega šolskega leta, je 48 najmlajši! pevcev obiskalo šolarje in učitelje v Metliki. Mctličani so Kamničane izredno lepo sprejeli v novi moderni šoli. Velik( šolsko avlo, ki jim služi tudi za razne prireditve, so napolnili do zadnjeg" -kotička učenci in njihovi učitelji. Koncertu je prisostvoval tudi predsednilj SOb Metlika in ravnatelj šole tov. Žele. Ze ob prihajanju na oder so bili naši pevci in njihov pevovodja tov Mihelčič deležni prisrčnega aplavza. Ploskanje navdušenih poslušalcev pa i prenehalo pri nobeni pesmi. Pred koncem sporeda se pevci nikakor nis< mogli posloviti od poslušalcev, ob zaključku pa so morali dodati še nekaj najlepših pesmi. Tudi stik z odraslimi je bil zelo prisrčen. Učitelji so segali v roko tovarišti Viktorju, mu čestitali k uspešnemu delu z besedami: „Prav, da ste prišli. T'| je posebno doživetje za našo šolo. Zakaj ne pridete večkrat? " Po koncertu je vodstvo metliške šole gostoljubno povabilo naše pevce ni kosilo v lepo urejeno obednico. V času popoldanskega odmora se je tov. Mihelčič na ulicah rokoval i nekdanjimi svojimi pevci, sedaj že zrelimi možmi, katerim je dirigiral v moš kem pevskem zboru že kot 16-letni fant. Zaustavljali so ga z vprašanjem* zakaj „ne dajo" njegovi mladi pevci svojega koncerta še zvečer tudi za odrasle. Po ogledu Metlike in skorajšnji izpraznitvi slaščičarne so se naši pevci polni lepih vtisov, z avtobusom vračali čez dolenjske griče s počitkom i Trdinovem Novem mestu proti Kamniku. In še nekaj lepega ob tem! Koje tovariš Mihelčič s kamniškimi upokojenci pred nedavnim ob priliki 30-letnice ustanovitve XV. belokranjske brigade katere aktiven borec je bil tudi on, bil v Beli krajini, so ga šolarji iz Metlike ustavljali na ulici, pozdravljali in mu segali v roko. Na njegovo vprašanje, od kod ga poznajo, je bila večina odgovorov: „Saj ste vendar s svojimi pevci pel v naši šoli. Pa še kdaj kmalu pridite!" Tako so pevci ob letošnji 25-lctnici svojih pevskih zborov zaključili slovesne koncerte v Kamniku, Travniku v Bosni in naši sončni Metliki. - en« vrli Motničani, kajti jubilej trga praznujejo vsakih 50 let. Za uspelo organizacijo prireditve gre pohvala vsem organizacijam in občanom, še posebej pa organizacijskmu odboru, ki ga je vodil Ivan Orehovec. - F.S TUDI TERICE IN PREDICE SO POKAZALE, DA SVOJA DELA ŠE NISO POZABILE JUNAŠKA POT REVOLUCIONARJA IZ ŠMARCE Igmanski marš Zaradi močnega sovražnikovega pritiska jc brigada nadaljevala pot čez Sarajevsko polje in Igman planino. Julka je imela slabo obutev. Zmrznile so ji noge. Tudi mali Albin je začel zmrzovati in na vrhu Igmana že ni mogel več dvigniti rok. Oče mu ni mogel pomagati, ker je bil ranjen. Z nadčloveškimi napori je mali borec komaj dohajal kolono. Će ne bi bilo dr. Gojka Nikoliša, danes Albin ne bi živel v Ljubljani. Dr. Nikoliš mu je zmasiral roke, da jc kri spet začela krožiti po telesu. Januarja 1942. leta je bilo na Igmanu -40 stopinj Celzija. Ohranjeno je vojno poročilo partizanske bolnišnice o posledicah igmanskega marša: „Za posledicami igmanskega marša je v bolnišnici 150 borcev z večjimi ali manjšimi zmrzlinami na posameznih udih. Zaradi tega bo šest borcev izgubilo vseh deset prstov na nogi, en tovariš devet, en tovariš sedem, trije tovariši šest, en tovariš pet in en tovariš štiri prste. Skupno bomo morali odrezati 224 prstov, poleg tega pa bodo borci izgubili še 32 prstov do polovice. Z zmrzlinami na podplatih je v bolnišnici 27 tovarišev, poleg njih pa še 64 z zmrznjenimi petami. Do zdaj sta umrla ena tovarišica in en tovariš..." Ko berem to poročilo, razmišljam o požrtvovalnosti zdravnikov v NOB, ki so od jutra do večera, brez počitka in vse noči opravljah v izredno težavnih razmerah operacije. Razmišljam o bolnikih, ki so jim zdravniki brez narkotični h sredstev rezali ude, in o maršu slabo obutih, raztrganih in lačnih proletarcev v strupeni zimi prek Igman planine. V srcu me zaboli, ko pomislim, da so danes v svobodni domovini posamezniki, ki menijo, da so nekatera priznanja borcem družbeni privilegij. Anton Milic-Marko, udeleženec igmanskega marša, jc pohod takole opisal: „... Mraz se nam je zagrizel v kosti, grizel je vlicein oči. Od mraza so se nam prsti lepili na puškine cevi. Spremljalo nas jc silovito pokanje v gozdovih. Takrat se zanj nismo več menili. Rana na nogi me je skelela in čutil sem, da me kuha vročina. Pred odhodom s Črnega vrha mi je zdravnik poleg rane na nogi ugotovil še vnetje rebrne mrene in rekel, da ne bom prenesel pohoda. Pokazal sem mu dva zvesta tovariša in dejal, da imam poleg svoje zavesti in čvrste volje še samokres in bombo. Če bi ostal v snegu, ju bom uporabil, preden bom padel v roke sovražniku. Koliko tovarišev je bilo te noči v takšnem ali še hujšem stanju. Poleg ranjenih in bolnih sem ogledoval drobno bitje, otroka, kije stopical za nami. To je bil naš mali Albin. Mama Julka jc s težavo hodila poleg njega. Oče Albin, naš vodnik, je bil dvakrat ranjen v bitki pri Pjenovcu. Koliko drugih ranjencev je stopalo v koloni, vendar ni nihče potožil, da ne bo vzdržal... Prvi svit dneva nas je našel visoko v osrčju planine. Mraz je postajal še ostrejši. Tedaj sem zagledal dva tovariša, ki sta se sključila in se stiskala k bukovemu deblu, kakor da si grejeta roke poleg tople peči v neznani hiši. Stopil sem do njiju. Tedaj sta se nasmehnila. Ko sem ju vprašal, kaj delata, sta odgovorila, da se grejeta, ker je tu tako toplo. Stisnilo me je pri srcu, ko sem videl, da tovariša že izgubljata zavest. Čeprav sem bil sam na koncu svojih moči, sem ju začel drgniti s snegom, na pomoč sem poklical še dva tovariša in spet smo ju potegnili v kolono. Kdaj pa kdaj sem se ozrl na našega komandirja Albina Pibernika. Zapuščale so ga moči. Čeravno sem bil sam na istem kot on, sem se bal, da se bo zdaj zdaj zrušil v sneg. Neka silna moč ga je gnala naprej. Tudi naša Julka ni več čutila nog, z zadnjimi močmi se je premikala in pomagala svojemu sinu. Z veliko težavo smo se premikali in opazovali okrog nas večje in večje luknje v snegu, ki so jih napravile sovražnikove granate. Posebno so trpeli borci v zaščitni četi, ki je smela le počasi napredovati skupaj z ranjenci, bolnicami in premrzlimi borci. Tudi Julka ni mogla več na noge, tovariši so jo morali nositi. Razmišljal sem, kateri sovražnik jc za nas najhujši: fašist, mraz, lakota ali uši? Vsi ti sovražniki so pritiskali na nas. Fašisti so s svojimi svinčenkami uničevali naše borce, lakota jih je uničevala, da so nemočno omahovali, mraz je ustvarjal nove in nove invalide, ki si sami niso mogli pomagati, uši pa so nas grizle ter prenašale tifus, ki je redčil naše vrste. Naše enote pa so vseeno rastle, se utrjevale iz dneva v dan, iz meseca v mesec, iz leta v leto, tako da je iz prve proletarske brigade zrastla naša nova jugoslovanska armada." Ko je prva proletarska brigada končno konec januarja 1942. leta prispela v Fočo, jc bila Foča že osvobojena. Tu se je začelo težavno delo zdravnikov, bolničarjev in bolničark, ki so od jutra do noči obvezovali ranjene in ozeble proletarce. Med borci, ki so jim zmrznile noge, je bila tudi Julka Pibcrnik. Slovenci so v Foči dobili prostor v šolski pisarni. Tamkaj jih je obiskal Tito. Pavle Žaucer je raportiral vrhovnemu komandantu, da je slovenska četa izgubila v boju od Užic do Igman planine 54 borcev. Živih je ostalo samo še deset, med katerimi sta bila le dva zdrava. Tedaj je Tito vprašal, kje je Julka Pibernik. Borci so mu povedali, da leži s hudimi zmrzlinami v bolnišnici. Julka in Tito sta se spoznala še pred vojno v Moskvi. Srečala sta se tudi v Užicah, ker je bila Julka članica mestnega komiteja komunistične partije, pa tudi med maršem sta večkrat govorila. Z zaskrbljenim in žalostnim glasom jc Tito dejal: „Kako, da ste prav vi Slovenci tako nesrečni, da ste izgubili v tem kratkem času toliko borcev? " Nato je še povedal, da je vrhovni štab nameraval slovensko Cankarjevo četo usposobiti v prvi proletarski brigadi, nato pa jo prek Bosne in Hrvatske poslati v Slovenijo. Smrt Julke Pibernik Julka je bila v bolnišnici vsak dan slabša. Dobila je gangreno (prisadno mrtvilo) in odrezati bi ji morah obe nogi. Slutila je, da se smrt neizprosno bliža. Zadnje dni ni mogla več govoriti. S solznimi očmi je gledala sina in možal, ki sta jokala poleg njene postelje. Najprej je naš Korčagin spal poleg njene postelje. Ko pa se jc bolezen poslabšala, zdravniki tega niso več dovolili. Gangrena je prinesla zastrupitev in zdravniki so se odločili za nujno operacijo. Zaradi slabega srca Julka operacije ni prenesla inje umrla. Novica o smrti je žalostno odjeknila med borci. Istega dne je umrl tudi enajstletni Jovica iz Konjuše, najmlajši borec kragujevškega odreda. „Mama, mama," je jokal mali Albin pred mrtvaškim odrom. Vsem se je smilil. Naslednjega dne so jo pokopali, prav tako tudi malega Jovico. V pogrebni povorki so šli poleg številnih domačinov tudi člani vrhovnega štaba NOV in POJ, med njimi tovariš Tito. Pred odprtim grobom sta se od Julke poslovila Oskar Savli in Pavle Žaucer. Tito je globoko sočustvoval z družino Pibernik. Po pogrebu je vzel malega Albina s seboj in nekaj noči je najmlajši borec prve proletarske brigade spal z vrhovnim komandantom. Tito jc ukrenil vse, da bi malemu vojaku olajšal bolečine za umrlo materjo. Po njegovem nalogu so v krojaški delavnici sešili Albinu lepo novo uniformo in mu dali vojaški pas. „Partizan mora biti oborožen." jc dobrodušno dejal Tito in poklonil Albinu majhno pištolo. In ne samo to. Po Titovem ukazu so Albinu dodelili malega konja-ponija, da bi najmlajši vojak laže izdržal tegobe dolgih pohodov in bojev. Oče Albin je bil ponosen na svojega sina, a vrhovni komandant na najmlajšega proletarca, Korčagina. ,,Ko prileti prvo sovjetsko letalo, te bomo poslali v Rusijo, kjer boš lahko obiskoval šolo," je obljubil Tito Albinu. Težko pričakovanega letala pa ni bilo. Vrnitev v Slovenijo Albin Pibernik je bil v Foči imenovan za politkomisarja zaščitne čete pri vrhovnem štabu. To nalogo je opravljal vse do avgusta 1942. leta, koje Tito odločil da se osem preživelih borcev nekdanje slovenske čete vrne v Slovenijo. Med njimi sta bila tudi oba Pibernika. ALBINOV BRAT TOMAŽ PIBERNIK PRED ROJSTNO HIŠO V ŠMARCI. HIŠA JE STARA 102 LETI IN JE ENA REDKIH OHRANJENIH LESENIH HIŠ NA NAŠEM OBMOČJU „V mojem imenu pozdravite slovensko ljudstvo," je dejal Tito, ko se je poslavljal od prekaljenih borcev proletarcev. Albin Pibernik je bil dodeljen v Tomšičevo brigado. Nekega dne oktobra 1942. leta je šel s skupino borcev v mlin po hrano. Med potjo so naleteli na zasedo in Albin se ni več vrnil v brigado. Izkrvavel je na slovenski zemlji in še danes ne vemo, kje je pokopan. „Kje jc moj očka? 'je spraševal mah Albin, ker se oče ni vrnil iz patrulje. „Odšel je v drugo birgado in se bo kmalu vrnil," so ga tolažili borci. „Vem,' je odgovoril Korčagin in s solznimi očmi nadaljeval, „odšel je v tisto brigado, v kateri je tudi mama." Po vojni je .Albin obiskoval vojno letalsko akademijo in postal pilot vojnega letalstva. Pred leti so ga na njegovo željo odpustili iz jugoslovanske ljudsek armade. Zdaj živi v Ljubljani in je pilot pri Adria-avio prometu. Kot pilot je bil z letalom na vseh kontinentih sveta. Bil je na letališčih vseh evropskih držav. Zanimivo je, kako se je ohranila Pibernikova družinska kolekcija slik in nekaj perila. Osem let po vojni je Albin nepričakovano dobil od izvršnega sveta Vojvodine pismo, v katerem ga Desanka Jovanovič obvešča: „Že osem let Vas iščem po Jugoslaviji. Dolgo nisem vedela, če ste preživeli vojno. Vaši starši so pred odhodom v partizane pri nas shranili dva kovčka perila in slik." Albin je bil sporočila zelo vsele. Bil je namreč trdno prepričan, da ne bo imel nobenega spomina na mamo in očeta. Ko sva se pogovarjala, mije razkazoval slike staršev, razna pisma in spomičke, ki so mu tako dragi. Albin Pibernik, Korčagin, Jeseničan, ki zdaj živi v Ljubljani, je kot enajstletni fantek prehodil v najtežjih razmerah borbeno pot od Titovih Užic do Ljubljane. V Foči, kjer je pokopana njegova mama Julka, stoji danes lepa bolnišnica, na Jesenicah pa se po Julki imenuje vzgojno-varstveni zavod; na Javorniku nosi delavski dom ime Albina in Jullcc Pibernik. J.Vidic (KONEC) Vojvodinja Neža je bila zadnja andeška lastnica Kamnika. Po njeni smrti je postaj vojvoda Ulrik edini gospodar našega mesta in kakor vidimo iz raznih listin, se je večkrat mudil v Kamniku in Mengšu. Tako so Andechsi le dobrih 100 let vladali v naših krajih. Nikogar ni bilo od Andechsov, ki bi po Nežini smrti zahteval staro rodbinsko premoženje zase. Zadnji meranski vojvoda, Nežin brat Oton VIII., je umrl že pred 14 leti. Z našimi kraji ni bil v nobeni zvezi, saj je bila lastnica vseh andeških poseestev na Kranjskem, Koroškem in Tirolskem Neža. Pač je Oton VIII. leta 1238 izdal listino, s katero je Pooblastil svojega strica, patriarha Bertolda, da v njegovem (to je v Otonovem) imenu potrdi vse daritve, ki so jih dali Kamničani za ustanovitev samostana Velesovo. Na ustanovno listino, ki jo je napisal patriarh Bertold 11. decembra 1238, je pustil Oton pritisniti svoj pečat zraven pečata svoje sestre vojvodinje Neže, ki je izdala prav tako pooblastilo svojemu stricu Patriarhu. Vendar pa navzočnost Otona VIII. v Velesovcm ni dokazana. Oton VIII. je vodil brezglavo politiko proti bavarskemu vojvodu in zapravil vse imetje. Grofijo Burgundijo je moral za nekaj let zastaviti. V bojih z bavarskim vojvodom je izgubil rodni grad Andechsov, padel je tudi grad Wolfratshausen leta 1243. Oženil se je z Elizabeto, hčerko tirolskega grofa Alberta, vendar mu je moral zato prepustiti polovico brixenškega fevda. Umrl je 19. junija 1248, potem koje v oporoki zapustil vse svoje premoženje v Burgundiji sestri Adelheidi, ki je edina govorila burgundski(francoski)jezik. Premoženje, ki je še ostalo v nemških deželah, sta dobili sestri, ki sta bili Poročeni z nemškimi grofi. Kakor že vemo, je bila Otonova in Nežina sestra Margareta poročena s češkim kraljem Otakarjem I. Przemvslom. Po tej sorodstveni zvezi bomo kmalu srečali kralja Otakarja II. v Kamniku. Oton VIII., vojvoda Meranski in palatinski grof Burgundski, ni zapustil nobenega potomca in je bil torej zadnji meranski vojvoda. Tako je po moški liniji izumrla mogočna rodbina, ki je z naglim vzponom obetala, da bo združila v j svoji oblasti vse slovensko ozemlje. O Andeških grofih smo v naših zapisih povedali več, kot pa jc kjerkoli zapisanega v slovenskem tisku. Za to imamo polno pravico, saj je z Andechsi č> Kamnik stopil v zgodovino. Da bomo na koncu povedali vse, kar nam Prožijo razni viri, pa zabeležimo še nekaj zanimivosti. *'.S Hrvati imajo patriarha Bertolda Andeškcga v slabem spominu. Pripovedovanja o njegovih nasilstvih, ko je bil od leta 1209 do 1212 ban '"' ™ya>ske, in o grabežljivosti madžarskih velikašev in dvora je hrvatski Književnik Franjo Marković obdelal v drami „Benko Bot". Ko je patriarh I Gregor de Montelongo 20. novembra 1262 v Čedadu izdal listino, s katero jc potrdil Vetrinjskemu samostanu darilo svojega predhodnika patriarha pertolda, namreč Ljubelj in hospital na Kozjem hrbtu v Tuhinjski dolini, je •zjavil, da je Bertold poklonil oba kraja, da potolaži svojo vest. Svojčas je namreč Betold odvzel Vetrinjskemu samostanu v Antru pri Čedadu dohodke, ki jih je poklonil tem menihom še patriarh VVolfgcr. Vendar pa si Patriarh Gregor pridržuje vse pravice, ki jih ima kot škof v hospitalu v Tuhinjski dolini kakor tudi v Kamniku, v čigar župnijo sodi hospital na Kozjem hrbtu. Naj omenimo še to, da se je zraven sv. Elizabete Ogrske še njena teta Hedvika, hčerka meranskega vojvoda Bertolda IV., povzpela do božjega frona. Poročila se je s poljsko-šlezijskim vojvodom Henrikom Bradatim. papež jo je zaradi njenih dobrih del do siromakov 26. marca 1267 prištel IJed blažene in Cerkev praznuje njen god 18. oktobra. Poljaki častijo Hedviko kot sv. Jadvigo. Slovenci pod Otakarjem II. 8j| Ko je leta 1246 v bojih z Madžari padel Friderik Bojeviti, je z njim izumrla §|| rodbina Babenberžanov, ker ni zapustil moških potomcev. Za Višnjegorci in m| Andechsi je bila to že tretja mogočna plemiška rodbina, kije izumrla v naših HI krajih. Friderikova vdova Neža Andeška se je takoj poročila z Ulrikom Spanheimskim, sinom koroškega vojvoda Bernarda. Tako so prešla pod SO oblast koroških Spanheimovcev vsa kranjska babenberška in andeška Posestva s Kamnikom, Kranjem, Mengšem, Višnjo goro in vsemi fevdi. Avstrija in Štajerska pa sta ostali brez vladarja. Friderik Bojeviti je sicer spustil sestro Margareto in nečakinjo Gertrudo. Za Avstrijo in Štajersko sta =s se potegovala češki kraljevič Otakar II. in madžarski kralj Bela IV., bratranec Neže Andeške. Oba sta si z ženitvami skušala pridobiti pravice do teh dežel. Otakar II. se je poročil s Friderikovo sestro Margareto, sorodnik Bele IV. Roman iz Galicije pa z nečakinjo Gertrudo. Tudi težnje plemstva v obeh deželah so bile različne:eni so bili za Otakarja, drugi pa za Madžare. Štajersko plemstvo je poklicalo v deželo Otakarja, s čimer pa seveda kralj Bela IV. ni bil zadovoljen. V vojni, ki je potem nastala med Otakarjem in Belo, so Madžari pregnali Otakarja iz Štajerske ter prodirali proti Dunaju. Na papeževo posredovanje pa sta se oba nasprotnika pomirila in leta 1254 sklenila mir. Otakar je dobil Avstrijo, Bela pa Štajersko. Njegov sin Štefan, ki je bil že vojvoda (herceg) Hrvatske, sije izbral kot kraljevi namestnik za svoj sedež Ptuj, kamor je privabil mnogo madžarskega plemstva. Otakar je na tajno podpiral nezadovoljneže, ki so rovarili proti Madžarom in se nazadnje uprli Štefanu ter ga pregnali. Uporno štajersko plemstvo je ponudilo oblast spet Otakarju, kar pa jc sprožilo novo vojno z Madžari, ki so zbrali nad 140.000 vojakov. Otakar je že v prvem boju odločilno premagal Madžare in postal leta 1260 gospodar Štajerske. S tem je lep kos slovenske zemlje prišel pod oblast slovanskega vladarja. Videti pa je bilo, da Otakar s tem še ni bil zadovoljen. Njegov pogled je bil usmerjen še proti ostalim slovenskim pokrajinam in proti Jadranskemu morju. Gotovo je menil, da ima do njih nekaj pravice po sorodstvenih zvezah z Andechsi in Spanheimi, torej z Nežo in Ulrikom. Kakor že vemo, je bila Ulrikova mati Jutta sestra vojvode Przemysla Otakarja I. iz Moravske, (umrl leta 1739), ki je bil poročen z Margareto Andechs-Meransko, hčerko meranskega vojvoda Otona VII. in sestro Nežino. Torej sta bila Ulrik Spanheimski in Otakar II. Przemysl prava sorodnika, Neža pa je bila Otakarjeva teta. Po Nežini smrti leta 1262 jc verjetno Otakar mislil, da ima pravico do njenih posesti. Kakor smo že omenili, jc tudi madžarski kralj Bela IV., ki je bil Nežin bratranec, menil, da bo dobil nekaj gradov in posesti na Kranjskem in jih je že vnaprej podaril Tobiasu Bogudu, upravitelju in tajniku svojega sina Bele, vojvoda Slavonije. Med tem je Ulrik Spanheimski, vojvoda Koroške in gospod Kranjske in Slovenske Marke, mirno vladal v slovenskih deželah in razdeljeval samostanom in cerkvam bogata Nežina in svoja posestva. Leta 1267 je potrdil Zajčkemu kartuzijanskemu samostanu v Žicah pri Konjicah svobodno prevažanje tovorov skozi svoji mesti Kamnik in Slovenj Gradec (in civitatibus nostris Stein ac Windisch Graz); Našteli smo že posesti, ki jih jc daroval na Gozdu, v Markovem in na Sclih gornjegrajskemu samostanu, samostanu v Bistri pa posesti okrog Kamnika. Seveda je Ulrik lahko velikodušno delil svojo posest, saj je nikomur ni imel zapustiti. Edini njegov naslednik bi utegnil biti brat Filip, ki pa je postal nadškof v Solnogradu. Menda so bila med Ulrikom in Filipom tudi osebna nasprotstva. Visoka cerkvena oblast pa tudi ni bila združljiva s koroškim vojvodskim prestolom. Filip torej ni prišel v poštev za naslednika. Lahko zato verjamemo, daje bil Ulrik v velikih skrbeh za usodo svojih dežel, če bi ostale pod slabotno in nezanesljivo Filipovo vlado. Ovdoveli in ostareli Ulrik je menil, da bo prihranil po svoji smrti Koroški in Kranjski mnogo gorja, čc jih bo izročil mogočnemu češkemu kralju Otakarju. V Podjebradu na Češkem jc 4. decembra 1268 Ulrik, vojvoda Koroške in gospod Kranjske in Marke, imenoval kralja Otakarja II. Češkega za svojega naslednika na vseh svojih posestvih v primeru, če bo umrl brez zakonitih dedičev. Svojega brata Filipa, nadškofa solnograškega, ki tudi ne more imeti zakonitih naslednikov, pa je odškodoval s tem, da mu je preskrbel z Otakarjevo pomočjo, da je bil izvoljen za oglejskega patriarha. Tako je Filip v svojem duhovskem poklicu dosegel najvišjo cerkveno in svetno dostojanstvo v naših krajih, saj so bili oglejski patriarhi gospodarji velikih posesti in tudi Ljubljane, ki jo je Ulrik že prej izročil oglejski cerkvi. Češki kralj Otakar pa je zdaj stal na višku svoje moči. Po zmagi nad Belo IV., ko jc od 140.000 mož madžarske vojske obležalo na bojnem polju 18.000 mrtvih, 14.000 pa jih je utonilo na begu, so ga splošno imenovali le „železnega" ali „zlatega ' kralja. Odločitev v bitki je namreč izbojevala Otakarjeva težka konjenica s 7000 oklopniki, ki so imeli železno opravo od nog do glave. Ljudstvu se je posebno priljubil, ker je strogo krotil ropaželjne grabežljive viteze, plemstvu in cerkvenim krogom pa se jc prikupil z bogatimi darili. Ulrik III. Spanheimski, vojvoda Koroški, gospod Kranjske in Slovenske Marke, zadnji iz grofovske rodbine Spanheimske, je 27. oktobra 1269 umrl v Čedadu /Cividale). Po Ulrikovi smrti je bila zdaj spanheimska dediščina prosta in Otakar je takoj poslal svojega zastopnika, da prevzame vlado na Koroškem in Kranjskem. Toda stvar se je že takoj v začetku hudo zapletla. Zgodovinar Josip Gruden (Zgodovina slovenskega naroda, str. 203) piše: „Prvi odločni odpor je našel češki kralj prav v naši Kranjski. V Ljubljani se je 2. novembra leta 1269 v poslopju nemškega viteškega reda zavezalo pet odličnih plemičev, da bodo zvesto sluzih Filipu in z vsemi silami branih njegove pravice. Ti vitezi so bili: Rudelin iz Hrušice, poglavar ljubljanskega gradu, Herman z Vranje peči, Gerold in Oton s Turjaka in Gerloh Hertenberški. Med pričami te važne listine so brat Dietrich, predstojnik nemških vitezov in še trije bratje tega reda ter Urban Pucel, prvi znani ljubljanski sodnik. Sedaj se je tudi Filip domislil, da bi bilo mogoče poleg duhovske časti si ohraniti tudi svetno gospodstvo. Ker je našel nekaj zaslombe v deželi, se je takoj polastil vsega Koroškega in Kranjskega, zlasti ker se mu je pridružil tudi Otakarjev pooblaščenec. Filip šije pridobil tudi mogočnega zaščitnika svojih pravic, madžarksega kralja Štefana, ki je nasledil umrlega očeta Belo IV. Vendar Otakarjeva stvar s tem ni bila izgubljena. Izdatno so ga podpirali škofje, najbogatejši in najvplivnejši posestniki v deželi in tudi med plemstvom je imel mnogo pristašev. To se je pokazalo takoj prihodnje leto, ko je prišel kralj v svoje južne dežele, da jih vzame v posest. Najprej je ukrotil Filipovega zaveznika, madžarskega kralja Štefana, potem pa se je s svojo vojsko pomikal proti jugu. Zasedel je Slovenj Gradec, ki je bil takrat v posesti Oglejske cerkve. Že tu so bih v njegovem spremstvu najznamenitejši vitezi iz Štajerske in Kranjske. V njihovem spremstvu je prodiral skozi Savinjsko dolino na Kranjsko." Verjetno je Otakar pri Zidanem mostu s svojo vojsko prekoračil Savo in se podal proti Stični, kjer je 24. novembra sprejel samostan pod svoje vodstvo. Tu je izdal tudi listino z datumom 24. novembra za samostan v Kostanjevici: Kralj Otakar Češki in gospod Kranjske in Marke podeli desetine vseh svojih dohodkov v mestu in gradu Kostanjevici tamkajšnjemu cistercijanskemu samostanu pod pogojem, da bodo menihi slovesno opravljali obletnice smrti pokojnega vojvode Bernarda in kralja Venclja Češkega ter njihovih sorodnikov. - Kakor je znano, je koroški vojvoda Bernard ustanovil cistercijanski samostan v Stični leta 1234 kot nekako obrambo proti madžarskim težnjam na Dolenjskem in v Beli Krajini. Da je cenil to svojo ustanovo, jc dokaz tudi v tem, da je dal pokopati v Kostanjevici svojo ženo Jutto in sina Bernarda. Vojvoda Bernard, ki je vladal 54 let, pa je umrl 80 let star in so ga pokopali v samostanski cerkvi v Šentpavlu na Koroškem. Iz Stične je šel Otakar proti Ljubljani, ki je bila v -oblasti Filipovih privržencev. O tem pravi zgodovinar Gruden : „Ulrik Lichtensteinski (znani pesnik, ki se je kot Venera boril na viteških turnirjih na Koroškem že leta 1227), ki ga je bil Otakar imenoval za maršala, je bil medtem s sprednjo stražo že dospel pred mestno obzidje in preskrbel potrebna živila za vojsko. Ko je prišel tudi glavni oddelek vojske, je kralj dal najprej vojakom dva dni za oddih, tretji dan zgodaj zjutraj pa je ukazal napad na mesto, ki ga je zavzel v prvem naskoku. Tudi posadka na gradu, ki ni imela niti dovolj streliva niti živeža, se mu je radovoljno vdala. Otakar ji je podaril življenje in dovolil, da je smela prostovoljno oditi, ko je odložila orožje. Še nekaterih drugih gradov se je Otakar polastil, med njimi Kamnika in Kostanjevice, potem pa je izročil upravo novemu deželnemu poglavarju Ulriku Habspaškemu, imenoval za deželnega pisarja loškega župnika Henrika in jo udaril preko Gorenjske čez Trbiž na Koroško. Tu ni našel nikakega odpora. Filipovi privrženci so se mu vdali brez odpora. Skoraj gotovo je bil Otakar tedaj tudi po starem slovenskem običaju umeščen kot koroški vojvoda na vojvodskem prestolu na Gosposvetskem polju. Iz Koroške je krenil Otakar na Štajersko, da bi čez Semmering prišel v Avstrijo. Zvedel pa je, da ga za prelazom čakajo Madžari. Spretno je po drugi poti po debelem snegu obšel sovražnikovo past. V kratki vojni je ukrotil Madžare in kralj Štefan se je v pogodbi moral odpo/edati vsem pravicam, ki si jih je lastil do Štajerske, Koroške, Kranjske in Slovenske Krajine. Tako je Otakar postal neomejeni vladar vsega ozemlja od Krkonošev do Jadranskega morja, saj je tudi pristanišče Portusnahonis (današnji Pordenone) sodilo pod njegovo oblast. Po Samovi državi so bih zdaj vnovič vsi Slovenci združeni pod slovenskim vladarjem." (nadaljevanje prihodnjič) OBISK V KAMNIŠKEM OTROŠKEM VRTCU Zakaj ugibanje o zasedenosti vrtca? „Iz Dnevnika smo pred kratkim izvedeli, kako si odborniki občinske skupščine niso bili enotni v oceni, VSAKODNEVNI VRTCU ŽIVŽAV ali je naš otroški vrtec zaseden ali ni. To nas je rahlo presenetilo, saj nas ni nihče nič vprašal ali iskal kakšnih podatkov od nas," nam je ob obisku v otroškem vrtcu A. Medveda povedal njegov ravnatelj Anton Mihelj. „Želimo, da so občani pravilno obveščeni o položaju v otroškem vrtcu, saj, kot vemo vanj niso bila vložena majhna sredstva," je nadaljeval ravnatelj in nam postregel z vsemi podatki o zmogljivosti in zasedenosti vrtca. „V vrtcu je 13 sodobno opremljenih igralnic. Glede na velikost oddelka je po veljavnih normativih v oddelku lahko 12 do 24 otrok. Tistim, ki govorijo o nezasedenosti, lahko povem, da smo zaradi velikih potreb po varstvu morali te predpise celo kršiti, saj smo imeli med letom 254 predšolskih otrok, torej 40 več kot bi smeli po predpisih. Poleg tega pa smo imeli še 50 šolskih otrok na kosilu. Najti smo morali prostor še za 170 otrok, ki so 3 mesece obiskovali malo šolo." „Kaj pa oddelek za dojenčke? " „S tem oddelkom je bilo zaradi kasnega začetka obratovanja res malo težav. Odprli smo ga šele 8. januarja. Starši so lani vpisali kar 44 dojenčkov, čeprav je zmogljivost le 36. Prizadevamo si, da bi naše prostore še bolje izkoristili. Z ureditvijo jedilnice bi pridobili še eno igralnico, tudi z adaptacijo sedaj neizkoriš-' čene lope bi pridobili lep prostor, če bomo spravili skupaj toliko sredstev." „Starše gotovo zanima, kakšne bodo nove cene v vrtcu? " „ Izdelali smo že dva predloga in jih poslali pristojnim organom. Po tem predlogu naj bi znašalo najvišje plačilo 300 din mesečno za predšolskega otroka in 500 din za dojenčka. Starši z manjšimi osebnimi dohodki od 900 din na družinskega člana bi plačevali glede na njihov dohodek tudi do polovice manj. Dokler naše cene ne bodo potrjene, smo se odločili za predplačilo, ki ga bomo kasneje poračunali. Ne vem, zakaj nekateri nočejo razumeti, da je oskrba dojenčka precej dražja od predšolskega otroka. Tu je potrebno več osebja, nabava in vzdrževanje drage opreme in oblačil itd. Večina staršev nima pripomb k novim cenam, čeprav je treba reči, da smo imeii doslej v oskrbi predvsem otroke tistih staršev, ki nimajo ravno najmanjših osebnih dohodkov. Komisija za sprejem otrok, ki bo sprejemala otroke po veljavnem pravilniku, žal še ni začela delati, ker manjkajo še zunanji člani. V bodoče bomo morali poskrbeti zlasti za otroke iz slabše materialno in socialno urejenih družin. S tem ni rečeno, da otroci boljše situiranih družin niso potrebni vzgoje. Mi smo pa predvsem vzgojna in ne samo varstvena ustanova. Ta problem lahko učinkovito rešimo le s hitrejšo gradnjo novih vrtcev v naši občini." U Zakaj in kolikšne davčne akontacije V junijski številki Občana smo dali pojasnilo občanom, ki so zavezani plačilu davka od skupnega dohodka in dodatnega davka, ki je uveden na dohodek za leto 1973. Tokrat samo pojasnilo o predpisanih akontacijah na davek iz skupnega dohodka in dodatnega davka. V smislu 195. člena zakona o davkih občanov (Ur. list SRS št. 7/72) se davki, ki se odmerjajo od letnih osnov ali v letnem pavšalnem znesku, plačujejo v enakih trimesečnih obrokih, ki zapadejo v plačilo vsakega prvega v trimesečju, plačani pa morajo biti v 45 dneh po zapadlosti. Ne glede na to določilo pa zavezanci, katerih odmerjeni davek v enem letu ne presega 200 din, plačujejo odmerjeni davek v dveh enakih obrokih, ki zapadeta v plačilo vsakega prvega v polletju, plačana pa morata biti v 45 dneh po zapadlosti. Davek iz skupnega dohodka je odmerjen za preteklo leto, akontacije pa se plačuje za tekoče leto. Prejšnja leta smo predpisovali akontacije samo za zavezance, ki so imeli visoke obveznosti. Z letošnjo odmero davka iz skupnega dohodka občanov pa smo pristopili k avtomatski obdelavi, in smo morali predpisati trimesečne akontacije, kot so to predpisale vse ostale občine. Glede na obveznosti iz skupnega dohodka in spričo uvedbe dodatnega davka smo letos zavezancem poslali v I. polletju položnico s I. in II. akontacijo dodatnega davka, I. in II. akontacijo davka iz skupnega dohodka in zaostanek iz skupnega dohodka za leto 1972. V II. polletju pa smo zavezancem iz skupnega dohodka in dodatnega davka poslali položnice za plačilo III. in IV. akontacije iz skupnega dohodka in III. ter IV. akontacijo dodatnega davka. Ta način plačevanja družbenih dajatev ni nobena novost v sistemu obdavčevanja, novost pa je samo za nove zavezance davka iz skupnega dohodka in dodatnega davka, ki letos prvič plačujejo tovrstne dajatve. PODATKI O OSEBNIH DOHODKIH V LETU 1972 Za leto 1972 je prijavilo skupni dohodek 2.700 oseb. Od tega števila je obdavčenih z davkom iz skupnega dohodka 1.150 zavezancev in z dodatnim davkom 2.060 občanov. Ker so v smislu 27. člena zakona o davkih občanov podatki o celotnem dohodku in davčni osnovi v višini, ki jo je napovedal zavezanec, in v višini, ki je bila ugotovljena v odmernem postopku ter podatki o davku javni, davčna uprava občine objavlja seznam občanov, ki so lani prijavili skupni dohodek nad 50.000 din, in seznam samostojnih obrtnikov, ki so prijavili nad 50.000 din čistega dohodka: Adrinek Jože - Kamnik Ahlin Ciril - Kamnik Amon Boris - Kamnik Arko Franc - Šmarca Artiček Daniel - Kamnik Aupič Stane - Kamnik Bajželj Uroš, dipl. inž. - Kamnik Belšak Danilo, dipl. inž. - Kamnik Benkovič Karel - Kamnik Berlec Tone - Kamnik Blatnik Drago - Kamnik Boltar Alfonz, dipl. inž. - Kamnik Borin Nežka - Volčji potok Bračič Branko - Kamnik Briški Matija - Kamnik Brumen dr. Mirko - Kamnik Bukovec Milena - Kamnik Burger lvica - Kamnik Carić Ivo - Kamnik Cerkvenik Danilo - Kamnik Cvetko Ferdo - Kamnik Darian dr. Tomaž - Kamnik Dobrovoljc Roman - Vrhpolje Dolinšek Franc - Kamnik Doplihar dr. Aleksander - Kamnik Drobnič Franc - Kamnik Drobnič Silva - Kamnik Frbežar Vekoslav - Kamnik Gobec Vinko - Kamnik Gradišek Janez - Stahovica Gregi Boris - Kamnik Gregorčič Simon - Kamnik Grčar Ivanka - Kamnik Grzinčič Oskar - Kamnik Hlade Alojz - Križ Hočevar Milan - Duplica Hribar Franc - Kamnik Humar Janez - Šmarca Ivanko dr. Štefan- Kamnik Ivanetič Jurij.dipl.inž. - Kamnik Janša Franjo - Kamnik Jenko Matija - Kamnik 53.688 58.445 54.473 53.745 52.965 50.091 55.697 61.746 53.125 54.613 52.075 62.744 59.503 52.197 61.580 56.129 74.119 50.881 55.283 62.711 57.217 68.195 52.047 51.015 73.463 52.753 52.584 52.785 62.076 53.700 59.393 69.000 59.253 58.998 61.479 75.673 57.685 50.760 59.208 55.350 79.759 54.200 Jeras Franc - Zg.Stranje 53.845 Jerman Miha - Duplicaa 65.181 Jesenko Bogdan - Kamnik 51.201 Justinek Ivan - Kamnik 69.057 Juteršek dr. Albert - Kamnik 65.907 Kališnik Vojko - Šmarca 56.788 Keber dr. Janez - Kamnik 64.073 Kern Ivan - Duplica 78.418 Keržič Kazimir - Kamnik 82.766 Kirn dr. Milan - Kamnik 77.187 Kiš Janoš - Kamnik 57.355 Kleindienst Alojz - Kamnik 58.427 Klembas Ferdinand - Kamnik "S 65.439 Kobav Mirko - Kamnik 50.264 Kobol Bogdan - Kamnik 52.877 Kocijančič Franjo - Kamnik 56.537 Kodra Janez - Kamnik 54.266 Kolarič Branko - Kamnik 61.727 Kolovič Anton - Duplica 59.966 Koncilja Cvetko - Kamnik 57.052 Konda Alojz - Kamnik 57.938 Korat Alojz - Kamnik 69.299 Kordašdr. Boštjan 51.155 Kosec Ivan - Križ 58.855 Kosirnik Jože - Kamnik 51.207 Kosovel Radoslav - Kamnik 66.412 Kozole Miha - Vrhpolje 51.667 Kralj dr. Milan - Kamnik 68.409. Kramar Fani - Vrhpolje 51.862* Kranjc Franc - Kamnik 71.393. Kraševec Franc - Kamnik 56.368 Kratochwill Božo - Kamnik 52.050 Krstić Drago - Kamnik 63.753 Kržin Vladimir - Kamnik 50.362 Kušar Janez - Kamnik 55.979 Lah Miha - Podgorje 86.210 Lah Anka - Kamnik 58.250 Lap Janez - Vrhpolje 51.911 Lavrinc Maks - Kamnik 65.494 Leben Dušan - Kambnik 55.013 Lemič Zvonimir - Kamnik 73.286 Ljubetič Tilka - Kamnik 50.845 Logar Alojz - Kamnik 65.154 Majcenovič Janez - Kamnik 63.120 Majcenovič Marjeta - Kamnik 50.241 Malic Jože - Kamnik (umrl julija 73) 72.816 Marcijan Stane - Kamnik 59.718 Marčič Jože - Kamnik 56.715 Matičič Božidar - Kamnik 51.647 Matjašič dr. Janez - Kamnik 59.987 Maver prof. Fcrdo - Kamnik 66.979 Miklič Francka - Kamnik 53.710 Mikuš Peter - Podgorje 71.319 Mišic Viljem - Kamnik 50.317 Mrak Janez - Kamnik 51.415 Mrhar Franc - Kamnik 57.362 Nahtigal Ančka - Kamnik 53.857 Novak Franc - Kamnik 56.537 Oblak Franc - Kamnik 63.560 Orel Dušan - Kamnik 53.875 Orešnik Alojz - Duplica 50.071 Osredkar Dušan - Kamnik 56.502 Ozimek Alojz - Šmarca 52.254 Pečnik Ivan - Kamnik 56.252 Perne Edvard - Sp. Stranje 53.277 Petere Mirko - Kamnik 52.757 Peterlin Peter - Križ 58.008 Petrič dr. Marija - Kamnik 52.901 Piki Ferdinand - Kregarjevo 2 50.490 Pire Jožica - Kamnik 64.676 Pirš Tone - Kamnik 54.156 Plešnar Vilko, dipl.inž. - Kamnik 82.264 Plevel Peter - Kamnik 59.110 Pogačar France - Kamnik 82.628 Potnik Bogdan - Kamnik 53.668 Potočnik Ivan - Kamnik 60.246 Požck Jože - Kamnik 52.473 Prezelj Franc - Križ 50.436 Pucelj dr. France - Kamnik 63.723 Radež Peter - Kamnik 51.5 29 Radšel Kazimir- Suhadole 60.003 Rcpič Marjan - Kamnik 50.682 Romih Alojz - Kamnik 51.739 Rot Srečko - Kamnik 60.733 Rotar Vinko - Kamnik 50.679 Sadnikar Demeter - Kamnik 51.087 Semprimožnik Jože - Motnik 65.796 Simšič Stanislav - Kamnik 68.008 Sitar Benedikt - Kamnik 50.228 Skalar Maksimiljan - Kamnik 53.976 Stare dr. Dušan - Kamnik 74.083 Steklasa Vladimir - Kamnik 57.835 Stražar Janez - Kamnik 50.647 Stražar Viljem - Kamnik 81.584 Sušnik Franc - Studenca 69.510 Svetck Rajko - Kamnik 54.917 Svetelj Franc - Kamnik 59.610 Šapek Stanko - Kamnik 57.857 Šavelj Jože - Kamnik 61.349 Šek Avgust - Kamnik 64.228 Škrinjarič Zvonko - Duplica 51.959 Skerlec dr. Vojko - Kamnik 65.090 Šlegl Bojan - Ka.mnik 69.507 Sinit Ivan - Kamnik 57.753 Štefula inž. Dušan - Kamnik 59.915 Šuštar Milan - Duplica 61.369 Šuštar Julijana - Duplica 53.285 Šuštar Tone - Kamnik 51.442 Tomoć Zivorad - Kamnik 52.808 Topolovec Danilo - Duplica 52.735 Torkar Florijan - Kamnik 51.517 Trobevšek Janez - Križ 51.555 Tupy Otmar - Kamnik 52.493 Učakar Silvo - Kamnik 51.502 Urh Božidar - Kamnik 52.953 Urh Marjan - Kamnik 63.367 Uršič Mihael - Kamnik 51.547 Uršič Branko - Kamnik 52.763 Vadnav Marjan - Kamnik Vavpetič Konrad - Šmarca Vehar inž. Ivo - Kamnik Vengust Franc st. - Kamnik Verlič Vid - Kamnik Verlič-Homar Ivanka - Kamnik Verstovšek Zvone - Kamnik Vizovišek Vinko - Kamnik Vogrinec Franc - Kamnik Wahl Ludvik - Kamnik Zakrajšek Janez - Kamnik Zarniic Stanko - Suhadole Zorman Milan - Kamnik Zrnec Stanislava - Kamnik Zule Mirko - Kamnik Žagar Slavko - Kamnik Železnik dr. Mira - Kamnik Krčar Adolf - Kamnik Čebulj dr.ing. Albert - Kamnik Cebulj Mila Vidervol Franc 55.110 52.494 58.859' 52.800, 70.138 63.301 57.461 72.S031 76.30L 51.488 56.699 58.154 83.644 53.934 58.083 60.223 59.059 58.540 132.276 68.626 75.227, POJASNILA DAVČNE UPRAVE Davek na posest stavb - 1 »v • hisnina Davek od stavb so vsa leta do sprejetja ustavnih amandmajev urejevali zvezni in republiški zakoni o prispevkih in davkih občanov ter vsakokratni občinski odloki. Zvezni in republiški predpisi kakor tudi občinski odloki so vsebovali tudi določbe o oprostitvah plačevanja davka na dohodek od stavb, kot na primer 25-letni oprostilni roki oprostitev prvega lastnika, oprostitev lastnikov kmečkih hiš v III. in IV. skupini katastrskih občin ipd. V novem republiškem zakonu o davkin občanov, sprejetem v začetku leta 1972 (Ur 1. SRS, št. 7/72), je bila Z manjšimi spremembami povzeta dotedanja zakonska ureditev tega davka. Pomembno spremembo je predstavljala le! določba o skrajšanju začasne oprostitve za nove hiše s 25 na 10 let ter spremembe te oprostitve iz stvarne v osebno! oprostitev prvega lastnika. Navedena sprememba je pričela učinkovati z uveljavitvijo zakona. Z novelo zakona o davkih občanov iz leta 1973 (Ur. 1. SRS, št. 3/73) je bila uveljavljena sprememba, po kateri je bil uveden davek na posest stavb kot davek od premoženja, ki ga plačujejo vsi lastniki stavb. Dohodki, doseženi z oddajanjem stavb, se obdavčujejo posebej t davkom na dohodek od premoženja, ki ga plačujejo tisti občani, ki take dohodke dejansko tudi dosegajo. Kljub temu da predstavlja odprava davka na dohodek od stavb in istočasno uvedba davka od premoženja na posest! stavb vsebinsko pomembno spremembo v sistemu obdavčevanja, pa ta sprememba za občane, ki stavbe sami uporabljajo, praviloma ne predstavlja nobene spremembe v višini obdavčitve. Ti občani še vedno plačujejo samo en davek, enaka je opredelitev zavezanca, davčna osnova temelji na enakem izhodišču kot doslej, oprostitve pa so bile' delno celo razširjene. V nekaterih primerih se pojavlja napačno povezovanje ugotovitve vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj z davčno osnovo za odmero davka inje zato potrebno pojasniti naslednje: 1. Na podlagi zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Ur. 1. SRS, št. 50/72) ter občinskih odlokov, poteka v SR Sloveniji ugotavljanje vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj. Skupščina občine Kamnik je s svojim odlokom (Uradni vestnik Gorenjske št. 7/73) sprejela potrebna merila za ugotovitev nove vrednosti in določila tudi vrednost točke, ki znaša 23,00 din (Ljubljanske občine 26,00 din, občina Domžale 24.00 din, gorenjske občine 23,00 din). Po 5. členu navedenega odloka se vrednost izračuna tako, da se število kvadratnih metrov uporabne tlorisne površine stanovanja pomnoži s seštevkom točk, ki ustreza temu stanovanju in t vrednostjo ene točke. Poudariti je, da ima ta vrednost stanovanja le popisni značaj, saj je splošno znano, da so stanarine zamrznjene oziroma pod družbeno kontrolo cen. Na podlagi zakona o stanarinah (Ur. 1. SRS, št. 50/72) pa bo stanarina' odvisna od vrednosti stanovanja in bodo njeno višino določale občinske skupščine. Glede na nekatera mnenja o! primernosti meril za ugotavljanje vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj je potrebno pojasniti, da so to ustaljena: merila, ki se bistveno ne spreminjajo. Dosedanji predpisi so bili: Pravilnije o ugotovitvi vrednosti stanovanja - Ur.j 1. SFRJ, št. 48/59, odlok o določitvi elementov za izračunavanje stanarine v občini Kamnik - Glasnik OLO Ljubljana, št. 8/60 in odlok o določitvi nove vrednosti stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov -j Uradni vestnik občine Kamnik, št. 13/65. Na osnovi teh predpisov so bila opravljena dosedanja točkovanja in ugotovljena vrednost je bila tudi osnova za davčne obveznosti vseh dosedanjih davčnih zavezancev. 2. Ko je bila leta 1965 uveljavljena stanovanjska reforma, so bile stanarine oblikovane tako, da bi dosegle ekonomsko ceno s postopnim povečanjem šele leta 1970. Določeno je bilo, da se bodo ustrezno gibale tudi davčne obveznosti. Upoštevajoč gibanje stanarin, ki so bile v letu 1969 zamrznjene, so bile tudi davčne obveznosti od stavb za leto 1970 in 1971 zadržane na ravni leta 1969. Davčna odmera za leto 1972 in 1973 še ni opravljena, ker glede na nove stanovanjske predpise davčne osnove niso znane. Tudi v bodoče davčna politika ne bo mogla zajemati osnov, ugotovljenih z upoštevanjem vrednosti točke 23,00 dinarjev, ampak se bo morala prilagoditi gibanju stanarin. _ , . , , ,.. S sklepom o določitvi višine stanarin za leto 1973 - Ur. vestnik Gorenjske, št. 14/73, ki ga je sprejela skupščina občine Kamnik, je od 1.7.1973 dalje povečana stanarina za 12,55 %, in sicer je s tem v bistvu realizirana tista ekonomska stanarina, kije bila z reformskimi ukrepi v letu 1965 predvidena za leto 1970. Davčna služba SO Kamnik bo na osnovi popisa, ki bo opravljen v teku tega leta, izračunala stanarinsko vrednost, ki bo osnova za odmero davka od stavb po določilih zgoraj citiranega sklepa o določitvi in plačevanju stanarine po ugotovljeni vrednosti na dan 31. 12. 1965. Za odmero davka bo ta stanarina za leto 1972 in prvo polovico leta 1973 znižana za 12,5 %, to je za zvišanje, ki velja šele od 1. 7. 1973 dalje. Količnik oziroma vrednost točke za izračun stanarine je po navedenem sklepu 0,027, preračunana vrednost za leto 1972 in prvo polovico leta 1973 pa je o,o24 din. Na podlagi gornjih podatkov je izračun stanarine in davka naslednji: a) mesečna stanarina = m x število točk x vrednost točke b) letni davek = mesečna stanarina x 12 x 10 % davek Vzročni izračun stanarine in davka je po gornjih podatkih in formulah za stanovanje s 100 m 2 površine in 100 točkami za leto 1973 naslednji: 100 m 2x 100 točk x 0,027 din točka = 270,00 din mesečno stanarina 270,00 x 12 mesecev od tega 10 % davka = 324,00 din letno davka 3. Pretežni del lastnikov stanovanjskih hiš in stanovanj plačuje davek od stavb po opisanih merilih in osnovah že vsa leta tako, da to ni nobena nova davčna obveznost. Za leto 1972 in 1973 pa so v obdavčitvi še tisti lastniki, katerim potečejo davčne oprostitve zaradi skrajšanja oprostitvene dobe od 25 na 10 let, spremembe lastništva in ukinitve olajšav za hiše v III. in IV. okolišu katastrskih občin (za IV. okoliš pa so obdavčeni samo lastniki stavb, ki jim kmetijstvo ni glavni in osnovni poklic). Davčna služba SO Kamnik je glede na skrajšanje oprostitvene dobe od 25 na 10 let poslala vsem lastnikom hiš, ki1 jim je potekel 10-letni rok, akontacije za leto 1972 in 1973 po 500,00 din za vsako leto, kar znaša skupaj 1.000,00 din. Ker je glede na gornje izračune spremenjena tudi stopnja za davek od stavb od 14 % na 10 %, je tukajšnja davčna uprava poslane akontacije novim zavezancem tudi ustrezno stornirala od 500 na 300 din, kar predstavlja zmanjšanje za 40 %. V naslednjih letih pa bodo v obdavčitev zajeti lastniki stavb tako, kot se jim bo. iztekla oprostitvena doba. 4. Podrobnejše podatke, izračune in pojasnila lahko dobe zainteresirani občani na davčni upravi in oddelku za gospodarstvo in finance. OGLASI Enosobno komfortno stanovanje v Ljubljani zamenjam za enako ali večje v Kamniku. Lahko brez centralne. ŠIFRA: ZAMENJAVA Strojni tehnik, 24, miren, išče opremljeno sobo na področju Kam-nik-Duphca. Naslov: Crnoja, Titan, UOS. Prodamo sledeče rabljene predmete: Bojler „Tiki" 80 1 - ležeči Bojler „AEG" 10 1 - pokončni Gorilec na nafto za v kamin - italF janski Komplet okno - dvodelno, večje,'zj roleto (macesen) Naslov: Kamnik, Rozmanova U tel. 831-485 KAMNIŠKI MODELARJI ZA OBČINSKI PRAZNIK Člani modelarskega kluba Kamnik so se odločili, da počaste letošnji občinski praznik z medklubskim tekmovanjem na Križu pri Kamniku. Povabili so modelarje Modelarskega kluba Ljubljana, Aerokluba Kranj, ki imajo radijsko vodene jadralne modele s pomožnim motorjem. Tako se je zbrala na Križu v nedeljo, 29. julija, skupina enajstih modelarjev, da izmeri znanja in spretnosti v vodenju jadralnih modelov. Vsak model jc moral poleteti trikrat, dva najboljša poleta sta se seštela za uvrstitev. Polet modela je potekal najprej z delujočim motorjem do 1,8 ccm. Delovanje motorja je bilo določeno do 90 sekund, vsaka sekunda več jc prinesla modelarju dve kazenski točki. Natančno 90 sekund je zelo težko doseči, ker dolžina delovanja motorja ni odvisna le od motorja in goriva, pač pa tudi od vetra in gostote zračnih plasti. Po izključitvi motorja je jadral model dve minuti, eno minuto pa je imel modelar časa za pristanek. Če je trajal celotni polet modela od starta do pristanka več kot sedem minut, je bil model diskvalificiran. Za pristanek je.bil določen kvakrat 10 krat 10 metrov in model, ki je pristal v kvadratu, kar je zelo težko in le redkim modelom je to uspelo, je bil nagrajen s 100 točk. Ko so bili vsi poleti opravljeni, nekaj modelov je bilo poškodovanih, je pokazal vrstni red naslednje: 1. Peter Kovačič, MK Ljubljana, 2. Otokar Hluchy, MK Ljubljana, 3. Miha Kač, MK Kamnik, 4. Janez Smole, MK Ljubljana, 5. Franci Kaučič, MK Ljubljana, 6. Peter Petrin, MK Ljubljana, 7. Milan Omejc, MK Ljubljana, 7. Karel Gnidica, MK Ljubljana. Razveseljivo je bilo, da se je zbralo tudi precej gledalcev, kar kaže, da se tudi v Kamniku kaže zanimanje za tehnični šport. Žal nismo mogli urediti ozvočenja, da bi mogli gledalce sproti obveščati o poteku in načinu tekmovanja. Upamo, da bo v prihodnosti kdaj to mogoče doseči in zadovoljiti tudi gledalce. SEZNAM OBRTNIKOV, KI IMAJO ODMERNO OSNOVO NAD 50.000 DIN OD OPRAVLJANJA OBRTNE DEJAVNOSTI ZA LETO 1972 Prapor društva upokojencev Priimek in ime Sedež delavnic Poklic Brutto promet Čisti doh. 6 7 . , , Skupaj Davek od davčne dohodka ohveznosti Sedušak Janez Lah Alojz Ajtnik Lado Hribar Viktor Krmavner Srečko Majhen Franc Nemec Vinko Peklar Jože Plevel Peter Repič B.-Karnar M. Škrabanja Stanislav Vrtač ič Tone Avrelio Pavla Crnkovič Milka Dernič Veronika Švajger Francka Dolenc Ivan Dolenc Franc Pšeničny Ivo Bsenčič Franc Pavlinič Anton Zorman Stana Cevc Edvard in Ivanka Berlec Franc Cibašek Jože Jeraj Rudi Koritnik Franc Kos Ciril Lukanc Franc Kadunc Stane Čadež Vinko Lap Franc in Marija Pečevnik Peter in Olga Vavpetič Karel in Ljud. Koritnik Ludvik Perne Franc Belec Anica Bevc Marinka Cibašek Zdenko Dolčič Anica in Ivo Glišič Marija Vavpetič Alojz in Vladimira Molek Janko Čibej Božidar Bricelj Ciril Ravnikar Peter Glavač Ivan Grkman Alojz Juhant Jože Sedmak Franc Uranič Franc Lap Alojz Plevel Vilko Štebe Franc Stebe Lado , Vidervol Sonja Aridrejaš Franc Balantič Janez Bizjak Ivan Bošnak Milan Cibašek Ivan Kladnik Janez Korbar Ferdinand Kos Jože Lukič Zdravko Mali Anton Novak Leopold Pire Anton Poličnik Gregor Potočnik Anton Uršič Jože Zadnik Franc Zavasnik Slavko Zavasnik Jože Potočnik Ivanka Grkman Milka Kure t Franc Podgoršek Blaž Molek Janko Stahovica 16 Klane 13 Šmarca 119 Križ 37 Komenda 19 K. Toma Brejca 10 K. Šutna 12 K. Ogrinčeva 6 Zg. Stranje 20 K. Kovinarska 11 K. Kidričeva 64 K. F. Berganta 3 Špitalič 42 Vrhpolje 5/13 Šmarca 57 Duplica 23 i Šmarca 64 Šmarca 47 K. Kovinarska 26 K. Molkova pot 3 K. Kranjska 4 c Gora 20 Srednja vas 5 Laze 13 Moste 87 Gora 28 Klanec 51 Klanec 35 Gmajnica 17 Zg. Tuhinj 7 K. Aškerčeva 5 Moste 83 K. Neveljska 19 Šmarca 110 Moste 88 K. Medvedova 10 K. Mlakarjeva 4 K. Vegova 20 Moste 87 Moste 60 Suhadole 22 Podgorje 50 Zagorica 7 K. Cankarjeva 34 K. Šutna 2 Mlaka 10 K.M. Blejca 13 Suhadole 21 Moste 93 K. Streliška 14 Žeje 3 Moste 26 i Moste 77 Žeje 12 Moste 2 K. Zaprice 2 K. Medvedova 16 K.C. treh talcev 17 Podgorje 83 Komenda 29 Moste 56 a K. F. Pirca 3 Moste 18 Moste 8 K. Streliška 14 K. Titov trg 18 K. Nevlje 16 K. Novi trg 29 Vrhpolje 5 K. Levstikova 19 Kregarjevo 8 Suhadole 11 Markovo 15 Vrhpolje 67 Križ 53 Črna 9 Kamnik Kamnik Kamnik žganje apna kovač ključavničar ključavničar ključavničar ključavničar ključavničar ključavničar ključavničar ključavničar ključavničar klepar kov. galant. kov. galant. kov. galant. kov. galant. avtomehanik avtomehanik orodjar kovino pasarstvo elektromehanik elektroinstalacije lesna galant. mizarstvo mizarstvo mizarstvo mizarstvo mizarstvo mizarstvo predelava lesa veziljstvo pletiljstvo veziljstvo tiskanje tkanin izdelovanje copat pekarna izdel. predmet, iz plastike predelava plast.m. predelava plast.m. predelava plast.m. predelava plast.m. predelava plast.m. predelava plast.m. predelava plast.m. vodovod, instalat. vodovod, instalat. zidar zidar zidar zidar zidar tesar tesar tesar tesar kemična čistilnica avtoprevoznik avtoprevoznik avtoprevoznik avtoprevoznik avtoprevoznik avtoprevoznik avtoprevoznik avtoprevoznik avtoprevoznik avtoprevoznik avtoprevoznik avtoprevoznik avtoprevoznik avtoprevoznik avtoprevoznik avtoprevoznik avtoprevoznik avtoprevoznik gostilna gostilna ključavničar mesar kovin, galant. 141.036 280.935 266.804 247.583 126.141 309.049 363.449 354.363 127.810 127.044 415.860 371.114 103.247 104.323 99.050 135.590 600.222 645.654 229.820 836.554 107.924 272.460 273.022 547.755 261.982 546.250 410.856 415.657 413.620 863.267 94.738 120.823 135.571 665.560 453.357 927.791 315.628 171.378 144.270 372.005 387.486 385.218 265.027 824.762 122.316 640.199 284.300 200.520 337.326 163.650 105.000 199.263 466.945 596.597 192.563 248.006 144.822 153.019 113.32'' 121.793 104.748 217.758 89.150 111.984 176.391 113.913 103.290 201.087 109.645 123.848 108.435 153.762 136.766 120.018 488.043 386.659 680.801 3,50.000 260.000 52.680 55.825 103.005 89.740 77.340 106.990 85.370 171.450 53.410 67.215 89.525 104.061 53.850 64.380 60.155 71.220 128.107 132.143 53.309 247.743 60.211 65.186 104.700 170.990 57.579 84.220 73.435 101.400 61.565 185.765 50.599 72.250 162.790 51.151 125.840 78.680 94.890 5.282 14.749 24.742 15.631 33.137 42.232 47.422 34.999 36.704 29.389 32.610 43.866 47.242 33.293 53.690 77.153 80.411 14.955 15.970 9.913 25.532 34.915 44.347 42.664 49.521 15.078 16.102 25.999 21.821 16.963 18.106 23.681 25.453 5.085 66.383 58.143 63.893 12.546 45.508 111.484 151.887 15.355 21.149 20.859 53.910 29.316 31.623 76.945 80.924 16.122 46.771 32.013 42.284 26.007 55.827 41.574 51.623 18.443 56.094 83.594 88.957 12.630 13.591 13.863 15.236 16.918 18.675 63.489 79.603 13.208 57.706 54.111 60.435 28.324 29.819 38.907 40.710 15.479 25.762 139.732 44.714 51.908 105.513 43.260 53.470 121.738 38.956 49.050 80.150 28.958 30.481 158.037 71.117 74.119 59.570 10.980 17.673 105.717 43.343 51.740 81.040 23.432 32.447 50.175 9.765 27.016 67.686 17.090 28.244 53.081 11.811 13.993 59.313 14.332 16.202 54.425 15.239 25.387 90.022 35.123 46.283 94.607 37.788 74.203 55.000 14.400 17.050 69.811 22.340 26.291 70.932 24.777 26.124 69.968 22.389 23.719 52.121 14.227 15.217 69.791 12.911 14.237 56.813 15.907 17.546 72.506 23.247 25.408 53.500 14.980 15.996 59.491 16.657 17.787 104.529 42.856 44.842 59.784 16.739 18.606 61.691 15.351 19.702 62.144 19.051 20.231 52.179 12.741 13.732 51.986 14.085 15.073 61.788 18.677 19.851 69.193 17.472 37.937 73.614 26.195 27.593 56.763 15.891 16.970 54.773 12.882 32.240 57.518 15.803 49.125 169.700davek še ni odmerjen 124.374davek še ni odmerjen 80.150davek še ni odmerjen Kolona št. 4 - brutto promet / Kolona št. 5 - čisti dohodek (odmerna osnova) Kolona št. 6 - občinski in republiški davek od čistega dohodka Kolona št. 7 - skupne davčne obveznosti in to: (obč. in rep. davek od dejavnosti, davek na tujo delovno silo, zvezni, republiški in občinski prometni davek, krajevni samoprispevek in članarina gospodarski zbornici). FRANCU KURETU V SLOVO FRANC KURET Na pokopališču v Kamniku smo se 28. avgusta 1973 za vedno poslovili od našega zvestega člana Franca Kure-ta. Rojen je bil 28. 10. 1901 v Žirjah, Sežana. V rojstnem kraju je živel vse do leta 1929, ko je zaradi naprednega mišljenja moral pobegniti pred italijanskim fašizmom. Prišel je na Duplico pri Kamniku, se leta 1930 zaposlil v tovarni pohištva Remec Duplica in kot strojni mizar delal pri tem podjetju vse do leta 1963, ko se je upokojil. Franc KURET je bil pri podjetju, kjer je delal, ves čas prizadeven član naprednih sindikatov. Stalno je tudi sodeloval v prosvetnih sekcijah, ki jih je ustanovil sindikat, tako je bil tudi ustanovni član pevskega zbora „PLANIKA" Duplica. V pevskem zboru, čigar pe-vovodja je bil znani komunist iz Kamnika Franc Vidmar, so sodelovali le napredni delavci Remčeve tovarne. V času okupacije se je Franc Kuret že ob začetku vključil v OF, spomladi leta 1944 pa odšel v NOV in se kot partizan vrnil v kraje, ki jih je, preganjan od fašistov, moral zapustiti. Po končani vojni se je vrnil na Duplico k svoji družini, ki si jo je ustvaril kmalu po prihodu v Kamnik. Začel je delati na delovnem mestu, ki ga je zapustil ob odhodu v NO V. Delal je zelo prizadevno ter bil večkratni udarnik. Marljivo pa je tudi sodeloval v sindikatu in organih samoupravljanja. Ves čas je vidno delal v političnih organizacijah v kraju bivanja. Bil je odbornik KO SZDL, KO ZB ali imel naloge v KO ZKS. Bil je komunist, kije svojo pripadnost kazal vse svoje življenje. Med prebivalci kakor tudi med sodelavci je bil nadvse cenjen in zaradi tovariškega odnosa tudi zelo priljubljen. Zveza borcev je s pokojnikom izgubila dobrega in požrtvovalnega člana. SLA V A MU! B. K. Društvo upokojencev v Kamniku je 12. avgusta v svojih prostorih v Kolodvorski ulici razvilo društveni prapor. Dolgo so si kamniški upokojenci želeli, da bi na prireditvah in svečanostih nastopali pod okriljem lastnega prapora, ki bi jih združeval kot simbol enotnosti, solidarnosti in Novemu praporu je botrovala občinska konferenca SZDL. Predsednik društva Jože Vrhovec je v navzočnosti številnih članov in gostov sosednjih društev upokojencev izrekel pozdravni govor, v katerem se je spomnil tudi umrlega častnega predsednika Jožeta Vrankarja in PO USPEŠNEM DELU - ZASLUŽEN POČITEK, PIŠE NA PRAPORU KAMNIŠKIH UPOKOJENCEV aktivnosti. Društvo upokojencev ima s podružnicama v Komendi in Motniku 1600 članov in predstavlja močno in pomembno organizacijo v naši občini, ki dela že 23 let. odbornika Lojzeta Beštra. Zahvalil se je delovnim organizacijam in sindikalnim podružnicam ter občinskemu sindikalnemu svetu za podporo, da so lahko razvili prapdr. Povabil je še ostale upokojence, ki stojijo ob strani, da se vključijo v društvo, ki si prizadeva povsod uveljavljati pravice svojih članov in razvija družabnost in tovarištvo. Ko je zastopnik občinske konference SZDL razvil prapor, gaje sprejel v varstvo praporščak Janko Koželj, ki se je s toplimi besedami zahvalil za zaupanje in obljubil, da bo čuval društveni prapor in ga častno nosil kot simbol tako številne in močne organizacije. Prisrčno sta pozdravila kamniške upokojence tudi predsednik republiškega odbora DU iz Ljubljane in predsednik domžalskega društva, ki je poudaril, da si želijo tudi člani v Domžalah, da bi imeli svojo streho nad glavo in si zgradili dom za svoje ostarele člane, kakor ga zdaj gradijo v Kamniku. Za kulturni del programa razvitja prapora je poskrbel pevski zbor društva upokojencev iz Domžal pod vodstvom tov. Habeta. Na sliki: Prapori treh sosednjih društev so se po razvitju strnili v znak enotnih stremljenj s pomembnim geslom, ki je vtkano na prapor: Po uspešnem delu zaslužen počitek. Člani društva upokojencev so že prej sklenili, da bodo s praporom spremili na zadnji poti vsakega umrlega člana. Že teden po razvitju so se prvič s praporom poslovili od umrle članice vdove Ane Vindšnu-rer. NAJBOLJŠI JE BIL FRANCI POGAČNIK IZ VOLČJEGA POTOKA Na minulem tekmovanju traktoristov in poklicnih kmetijskih strojnikov v Vodicah nad Ljubljano se je pomerilo skoraj 50 tekmovalcev. To so bili kmetje-traktoristi, pionirji -traktoristi in poklicni strojniki družbenih posestev s področja Ljubljane. Toda, na letošnjem, III. Področnem tekmovanju traktoristov v Vodicah je bil najboljši FRANCI POGAČNIK IZ VOLČJEGA POTOKA! Za ta svoj uspeh je prejel pismeno priznanje, pokal in nagrado. Letos je bil Franci že drugič na tekmovanju v Vodicah. To pot je imel srečno roko in osvojil prvo mesto med odraslimi. Vsakdanje trdo delo na domači kmetiji in tudi šolska izobrazba na Kmetijski šoli v Šentjurju, katere absolvent je Franci, so pogoji in vzroki njegovim uspehom! Letošnji nabor pa bo odločil, kdaj bo moral Franci v vojaško suknjo. Pogrešala ga bosta oče in mati, ki skrbita za številno čredo in njive ter pašnike. Saj je treba nahraniti in usmeriti v življenje še kar pet sestric Francija! „Da, Franci je priden in res nam veliko pomaga," je dejal oče, kateremu je pritrdila mati. Kot prvak na področnem tekmovanju v Vodicah se je udeležil Franci Pogačnik tudi Republiškega tekmovanja traktoristov v Dragatušu pri Črnomlju, 9. septembra letos. Tedaj je oral s tujim traktorjem, katerega volan je prijel prvič šele NA TEKMOVALNI PROGI! Francijeva nesebična narava je tudi na tem tekmovanju prišla do izraza! So-tekmovalcu, kateremu se je pokvaril traktor, je pomagal, ter zato potrošil dragoceni čas, ki je bil namenjen preizkušanju traktorjev. Seveda okolje, med mlade kmetijske proizvajalce in jih navdušuje za delo na kmetiji. Z veseljem poprime, kjerkoli potekajo prireditve, razstave ali tekmovanja s področja kmetijstva. Zatorej: FRANCI JU POGAČNI- FRANCI POGAČNIK NA SVOJEM TRAKTORJU Franci tudi na domačem področju ne drži križem rok. Tod potekajo že priprave za skorajšnjo ustanovitev organizacije „mladih zadružnikov". Franci je deloven, mlad kmetovalec, ki svoje znanje prenaša na svoje KU ISKRENO ČESTITAMO K USPEHU, hkrati pa tudi na vseh področjih, kjer je zastavil z nesebičnim in vztrajnim delom. B. Novšak _ŽIVINOREJSKA RAZSTAVA V KOMENDI_ V nedeljo, 16. septembra, so v Komendi pripravili živinorejsko razstavo. Zadnja podobna razstava je bila v Komendi leta 195. Razstavo govedi in konj so pripravili svet za kmetijstvo in gozdarstvo pri skupščini občine Kamnik, Kooperacija Emona Ljubljana, kmetijski zavod Ljubljana in Konjeniški klub Komenda. Organizatorji so ob tej priložnosti izdali Učen katajog razstavljene plemenske goveje živine in konj. V njem so tudi zanimivi podatki o kmetijstvu, še posebej pa o živinoreji, v kamniški občini. Govedoreja prinaša kamniškemu kmetijstvu blizu 60 % vseh dohodkov iz kmetijstva. Čeprav se število govedi ne povečuje več, vendar lahko ugotovimo močan porast kakovosti goveje živine. Od gorenjske cikaste pasme so rejci v hribovitih predelih občine prešli na rjavo pasmo, zapadni del občine pa prehaja s pretapljanjem cike v čisto svetlolisasto govedo. Razstavo je odprl Ivan Pintar, predsednik sveta za kmetijstvo in gozdarstvo občine Kamnik. O rezultatih pospeševanja živinoreje pa je spregovoril predsednik pripravljalnega odbora za razstavo ing. Janez Hren. Med drugim je dejal: „Tu med nami je osem fantov in deklet, ki jih je občina štipendirala v kmetijskih šolah in sedaj svoje znanje uspešno koristijo na svojih kmetijah. Ni še dolgo tega, ko ni bilo vrsto let zgrajenega ali popravljenega nobenega hleva, ali kupljenega novega stroja v zasebnem kmetijstvu. V nekaj več kot dveh letih pa je zgrajenih ah še v gradnji blizu 100 hlevov z 20-40 stojišči. Prav tako je kupljenih nad 300 novih strojev za spravilo krme in obdelavo zemlje. Zgrajenih je skoraj 40 stolpnih silosov z nad 2000 m prostornine. Da je v tako kratkem času dosežen tak napredek je poleg prizadevnosti kmetovalcev tudi znatno pripomogla občina Kamnik, ki daje iz leta v leto večja denarna sredstva in olajšave zasebnim kmetijskim proizvajalcem. Zelo važno vlogo pa ima pri razvoju HKS Emona, saj je v dveh letih posredovala kmetovalcem v občini več kot 400 milijonov dinarjev kreditov. Ta sredstva so zbrana od občine Kamnik, ZB podružnica Kamnik, gozdni obrat Kamnik, Emona, Zavarovalnica Sava, republike in denarnih vlog kmetov. Za leto 1974 je planirano, da bo na razpolago tudi blizu 400 milijonov kreditov." Na razstavi so rejci pokazali 37 krav lisaste pasme, v glavnem z območja Komende, Klanca, Most in Suhadol, 32 glav rjave pasme, pretežno z območja Motnika, Lok in Tunjic. Med kravami rjave pasme je komisija prisodila najboljšo oceno kravi Filipa Grabnarja iz Zgornjega Motnika. Med lisasto pasmo pa je bila najbolje ocenjena krava Rudolfa Ravnikarja s Klanca. Posebno zanimanje med obiskovalci razstave so želi tudi konji, zlasti žrebca Diamant in Vulkan, kijih je občinski sklad za kmetijstvo zaupal v oskrbo Ivanu Kosirniku s Komendske Dobrave. Pri Kosirnikovih že nad 100 let gojijo plemenske žrebce. Za vzorno nego in oskrbo je ing. Pcpca Perovšek, direktorica kmetijskega zavoda, izročila Ivanu Kosirniku oglavnik in diplomo veterinarskega zavoda Slovenije. Treba je poudariti, da so se kamniška podjetja v celoti odzvala in podprla organizacijo razstave, ki si jo je ogledalo veliko ljudi iz bližnje in daljne okolice. Prišli so celo kmetje iz Tuzle v Bosni. Nagrade v obliki prve pomoči je prispevala tudi zavarovalnica Sava. Nagrade je živinorejcem izročil dipl. veterinar Peter Gubane, direktor kmetijskega oddelka zavarovalnice Save PE Ljubljana. Tako razstavljalci kot obiskovalci razstave so bih s celotno organizacijo zelo zadovoljni. Niso .bile redke želje kmetov, da bi talce razstave v bodoče pogosteje organizirah. Konjeniški klub je popoldan pripravil konjske dirke, ki se jih je udeležilo tudi več tekmovalcev iz Komende. F. S. MALE ŽIVALI NA RAZSTAVI Društvo rejcev malih živali je letos od 1. do 3. septembra že šestič organiziralo razstavo, za katero je vladalo veliko zanimanje med razstavljalci in obiskovalci. V parku za gasilskim domom so razporedili kletke, v katerih so razstavili blizu sto zajcev, 40 kokoši, race, pave, golobe, fazane, ljubke siamske mačke, mladega srnjačka in morske prašičke. Seveda je vladalo največje zanimanje za zajce od velikih belgijskih orjakov, kijih gojijo za meso, do činčil, ki dajejo najlepše krzno. Perutninarski obrat Emone je razstavil izredno lepe primerke kokoši nesnic, ki so dokazale svojo visoko vrednost kar na kraju samem, saj so vsak dan znesle. Tudi kokoši zasebnih razstavljalcev v tej tekmi niso prav nič zaostajale. Otroci so najbolj občudovali srnjačka in nenavadne mucke, ki so se ljubko igrale v kletki. Golobi pa so bili dragoceni primerki redkih pasem. Take razstave so zelo pomembne, saj si rejci na njih izmenjavajo izkušnje, spoznavajo uspehe drugih gojiteljev malih živali in laho kupijo iskane živali za pleme. Reja malih živali je važna panoga narodnega gospodarstva, ki posebno ob sedanjem pomanjkanju mesa razbremenjuje trg in zlasti malemu človeku prinaša skromne koristi. Društvo rejcev malih živali zasluži za svoio vnemo in prizadevanja vso pohvalo in priznanje! • I. Z. LES COURTES Sele v taboru sva si oddahnila. Toda tega, da sva preplezala severno steno Les Courtes, še nisva doumela. In še nekaj dni ne. Danes se mi zdi, kot bi se to dogajalo šele včeraj. Vtisi se zlivajo v celoto, kije tako čudovito obarvana, da se mi zdi že kar neverjetna. Ko smo v mraku prišli na ledenik Argentiere, mi je vzelo sapo, tak je bil pogled na gore nad njim. Le na zadnjem skalnem obelisku Mt. Dolentu, ki Čaka na koncu doline, je še gostovalo sonce. Njegovo zahodno pobočje je rdeče žarelo, severna stena pa je bila grozeče temna. Pa Triolet. Kot bi se postavila pokonci skladovnica ledu, pa vendar so tudi to goro ljudje že preplezali. Nato Les Courtes, lepa gora pravilnih oblik, ki ima na vsaki strani širok ozebnik, sredi ledenih strmin pa k vrhu silijo trije stebri. Vse se mi je zdelo kot na črno beli fotografiji, zakaj svetlobe je bilo vedno manj in barv nisem več ločil. Nad menoj je kipel Les Droites, strašno strm, pa vendar nekoliko bolj prijazen vrh. Prijazen mogoče zato, ker nisem imel namena spoznati ga bližje. Za njim Aiguille Vevte ali Zelena Igla po naše. Nič zelenega ni bilo na njej, vsaj jaz nisem opazil. Delovala je veličastno in umirjeno. Gotovo je najbolj obiskan vrh s te strani. Na drugi strani teh lepotcev je kraljevala izzivalna Chardounetka. Samo vrh se ji je kot krona še svetil v soncu. Poiskali smo prostor za udoben bivak in pospali. Ob pol treh sva s Tanco vstala in odšla proti steni. Spotikala sva se po kamenju in končno le prekoračila stransko moreno. Na ledeniku sva se navezala. Pred nama sta bila že dva Poljaka in dva Ljubljančana, za nama pa še dva Ljubljančana. In vsi smo bili namenjeni v Les Courtes. Pod steno sva se ustavila. Vreme ni kazalo najbolje. Pojedla sva nekaj sliv, rozin in glukoze. Potem sva šla naprej, kljub temu da so oblaki vedno bolj napolnjevali nebo. Prekoračila sva kak meter široko krojno poč in začelo se je zares. Sneg je bil spodaj še toliko mehak, da sem lahko z udarci nog delal udobne stopinje. To je trajalo kako uro in dvignila sva se že kakih 250 m, ko nama je pot zaprl strm skok, visok tri raztežaje. Tuje Tanca dokazal, da se še kako lahko meri z mlajšimi. Končno jc bito tudi to za nama. Medtem se je vreme popravilo, posijalo je sonce in postalo je vroče. Premočena obleka se je počasi sušila, ko sva kot dva pajka napredovala po snežni vesini, visoki kakih pet raztežajev. Nato seje stena odloČila, da nama LES COURTES - severna stena, švicarska smer (prva plezala Cornar in Mathey leta 1932): višina 850 m, ocena V, čas plezanja 10 ur, naklon čez 55 , plezala Tone Trobevšek in Janez Volkar 1. avgusta 1973. ponudi strm skok. Za spremembo od spodnjega, ki je bil. skalnat in pokrit s snegom, je bil ta leden. Na srečo pa je bil krajši. Priplezala sva na drugo vesino, dolgo 8 raztežajev. Bila je ledena, pokrivalo pa jo je par prstov snega. Plezala sva tako, da sva na stojiščih zavila v led vijak in nato po sprednjih konicah derez splezala do konca vrvi. Vmes sva zavila še en vijak. Tako plezanje pije moči in na koncu vesine sva bila že kar precej utrujena. S planiranim počitkom ni bilo nič, kajti glavno besedo je prevzelo vreme. Iz doline so se pripodile megle, za Vertom je nekajkrat udarila strela, mrzel veter jc prinesel drobne kose snega in v eni uri ga je padlo četrt metra. Na srečo ni bilo več ledu, tako da sva napredovala drug za drugim kar brez varovanja. Bala sva se le, da se bo celo pobočje z nama vred odpeljalo v dohno. Pa sva imela srečo. Malo pod vrhom, ko seje udiralo že čez kolena, sva morala še raztezaj na levo, da sva se ognila snežni opasti na grebenu. Tako sva okoli pol štirih stopila na rob severne stene Les Courtes. Poljaka sta izplezala pred nama, dva Ljubljančana sta ostala daleč spodaj, dva pa sta ravno vpila, če imata še daleč do vrha. Bila sva torej prva Jugoslovana, ki sta prišla čez to steno. Pa tudi med redkimi na svetu. Tako jc pač: v ledenih stenah prvopristopnik za seboj ne pusti nobenih sledi, samo to vedo ponavljalci, kje približno se da priti čez steno. Zato je v težkih ledenih stenah tako malo plezalcev. Nekaj časa sva se neumno gledala, nato sva kljub mrazu, vetru, snegu, treskanju in premočeni obleki planila v smeh. Še vedno nisva doumela, da sva uspela. Napravila sva nekaj fotografij, nato pa sva jo pobrisala po grebenu v sedlo med Courtes in Droites. Tu sva se obrnila proti levi. Začelo se je udirati do pasu, vendar sva hitela, ker je bila nevarnost plazu velika. Šele po 3 urah sva se ustavila na ravnem ledeniku Talefre, na drugi strani gore. Zdaj sva že vedela, da prideva živa v tabor. Bila sva vesela. Premočena sva pospravljala opremo in gledala vrhove okoli sebe. Deževalo je. Po dveh urah teka po ledeniku sva prišla v tabor. Bilo je že temno in le med redkimi presledki med oblaki so mežikale zvezde. Nahrbtnika sva vrgla s sebe in nekaj minut nepremično gledala. Zdaj bova jedla, pila in spala, sva si mislila. Zaslužila sva. J. V. NOGOMET DEBELI : SUHI 3:1 .J Na preurejenem športnem stadionu v Mekinjah je bila v spboto, 15. septembra 1973, nogometna tekma med debelimi in suhimi, nad 40 let starimi nogometaši. Gole za debele so dali Mirko Semeja 2 in Drago Krstić enega, za suhe pa Vinko Gobec. Tekma, ki jo je sodil mednarodni sodnik Jaicše, se je končala s prepričljivo zmago debelih, čeprav je treba priznati, da je bilo med njimi več nekdanjih dolgoletnih nogometašev kot med suhimi. Konjske dirke v Komendi Prizadevni člani Konjeniškega kluba Komenda so letošnje poletje pripravili kar dvoje konjskih tekmovanj, 5. avgusta in pred dnevi, 16. septembra, ob živinorejski razstavi. Na avgustovskem tekmovanju je nastopilo 17 konj in še posebej v preskakovanju zaprek 7 tekmovalcev. Tekmovalci iz Ljubljane, Kranja, Veržeja, Cvena, Ljutomera in iz Komende so se pomerili v sedmih dirkali. Največ nagrad sta. pobrala že stara znanca komenskega hipodroma Fistina z vozačem Antonom Slavičem iz Banovcev, ki je bila dvakrat prva (1600 m in dvovprega 2200 m) in enkrat druga (1600 m), ter Lason na vajetih Janija Pogačarja iz Ljubljane, enkrat prvi in enkrat drugi. Pri kmečki dvovpregi so nastopili samo domačini. Prvi je bil par Nazir -Branka z voznikom Francem Dimiccm iz Križa pred Bebo in Liso z voznikom Juhantom iz Komende. V zanimivi kmečki galopski dirki je zmagal Sokol z Janezom Kalanom iz Šenčurja pred Astro z Ivanom Koscem iz Križa. Tudi na drugem tekmovanju, 16. septembra, je bil Lason spet med najboljšimi. Zasedel jc prvo mesto na dirki na 1600 m (v dveh tekih) skupaj z Romijem lastnika Marka Slaviča iz Ljubljane. V prvi dirki na 1800 m je zmagala Tonka (Bruno Oražem, Ljubljana) pred Listrom (Ivan Krnšič, Ljubljana). V 3. dirki na 1800 m je zmagala Lindina (Omahen Jani, Ljubljana). V kmečkih dvovpregah je bil najboljši par Zebra - Mišo, na vajetih Janka Juhanta, mlajšega, iz Komende, pred Astro in Ričo (Ivan Kosec, Križ). Člani celjskega konjeniškega kluba so nastopili v preponski galopski dirki na progi 1400 m. V dvovprežni dirki na 2200 m je zmagal par Dinson - Finlord z voznikom Matevžem Krušičem iz Ljubljane. Dirke si je ogledalo veliko število ljudi, ki so bili z dobro pripravljeno prireditvijo zelo zadovoljni. F. S. URŠKA PONOVNO DRŽAVNA PRVAKINJA Letošnjega državnega prvenstva z malokalibrsko puško za pionirje in mladince, ki je bilo tokrat 14. in 15. julija v Novem Sadu, so se udeležili tudi Kamničani, ki so predhodno dosegli na republiškem prvenstvu Slovenije določene norme. Najboljša je bila tudi tokrat Kamničanka Urška Kozjck, ki- si je v disciplini 3x10 strelov v položajih stoje, kleče in leže priborila I. mesto - državni rekord z 245 krogi. Nastopila je tudi v disciplini olimpijski math in bila šesta z 253 doseženimi krogi. (Olimpijski math za pionirje je 3 x 10 krogov v ležečem položaju). Urška si je v letošnjem letu priborila kar lepo število rekordov, postala je republiška prvakinja Slovenije z zračno puško, republiška prvakinja z malokaiibrsko puško - olimpijski math, republiška prvakinja z malokalibrsko puško 3 x 10 v treh položajih, državna prvakinja z zračno puško (Beograd), o čemer smo že pisali v zadnji številki Kamniškega občana, in nazadnje še državna prvakinja z MK puško v Novem Sadu. Tudi pionir Janko Podgornik je dosegel na tem državnem prvenstvu zadovoljiv uspeh 8. do 10. mesto v disciplini olimpijski math, Vojko Kalan pa jc z doseženimi 246 krogi tudi v ospredju. Naši udeleženci so tokrat pohvalili organizatorje državnega prvenstva SD „NOVI SAD" za dobro organizacijo tekmovanja in za pozornost do oddaljenih tekmovalcev iz naše republike. Naše tekmovalce je tudi na to prvenstvo vodil veteran kamniškega strelstva tov. Ivan Podgornik, ki ima glavne zasluge za zadnje uspehe naših pionirjev z zračno in M K puško. Za take uspehe je vsem izreči čestitke in pohvale. J. Tajč r .j Industriiski kombinat SVIT - KAMNIK Priporoča svoje izdelke za široko potrošnjo: purol, neostlk, mebloton, lesk, motogril kot tudi tehnično keramiko, elektro-izolacijski material, modne gumbe. PLAVANJE V vsakoletnem plavalnem dvoboju med Kamnikom in Radovljico so v skupnem seštevku zmagali Kamničani z najtesnejšim izidom 202 : 201. V Kamniku zmaga gostov 96 : 93, v Radovljici presenetljiva zmaga Kamniča-nov, ki so nastopali v oslabljeni postavi, s 109 : 105. Tekmovali so pionirji, pionirke, mladinci in člani v 17 disciphnah. Zmagovalci tekmovanja v Kamniku: 50 m delfin p. 50 m delfin čl. 50 m hrbtno p. 50 m hrbtno ml. 50 m hrbtno čl. 50 in 100 m prsno p. 100 m prsno ml. 50 m prsno p. 50 in 100 m kravi p. 50 m kravi p. 100 m kravi ml. 100 m kravi čl. 4 x 50 m prosto p. 4 x 50 m prosto Čl. 4 x 50 m prosto mi. MANDELJC Radovljica JENSTERLE Radovljica PRAPROTNIK Radovljica ŠNABL 1. Kamnik PODVERŠCEK Kamnik MANDELJC Radovljica RUCMAN Kamnik URŠlC Radovljica ŠNABL I. Kamnik VILFAN Radovljica RUCMAN Kamnik PERNUŠ Radovljica Kamnik Radovljica Radovljica D. S. Velik napredek vaterpola v Kamniki V poletnih mesecih, ko so vsi športniki odšli na zaslužen počitek, ] kamniški vaterpolisti niso mirovali. Trenirali so vsak dan pod vodstvom Po verščka iz Kranja. Pomagali so mu še S. Šnabl, L. Švarc in Smrekar. Ker v letošnjisezonizaradi uvrstitve KOPRA v II. zvezno ligo, slovensl vaterpolska liga ni bila razdeljena v dve skupini, so Kamničani odigrali juliju kar 14 tekem (10 izgubili, 2 remizirali in 2 zmagali). Zasedli so uradni konkurenci 5. mesto in bodo tudi v naslednji sezoni igrah v I. SVL. Mladinci so se udeležili slovenskega mladinskega prvenstva v Kopru ( mesto), pionirji pa so presenetili. Premagali so vse nasprotnike, razen Trigl va I. in se tako na pionirskem prvenstvu SRS kot tudi na pionirskem poka SRS v Kranju uvrstili na odlično drugo mesto. V avgustu pa so vaterpolisti odigrali več prijateljskih tekem. Premagali Radovljico, Rudar iz Trbovelj, z Neptunom pa igrah neodločeno. Na turnir v Celju so zasedli dobro 3. mesto. Najzanimivejša pa je bila „tekma seozni med P.K. Kamnik in Vrhpoljem (pionirji Kamnika). Zmagali so Vrhpoljča z 10 : 8 (2 : 2, 1 : 2, 3 : 1, 4 : 3). Strelci: Reisner 3, I. Šnabl, Ručman, Homar po 2 in Kropivšek 1 za zmagovalce. Zule in Stare 2, S. Šnabl, Osenar, Juntez in Verstovšek po 1 za Kamni D. Sta Komenda: DSG Sela 1:1(1:0) V nedeljo, 5. avgusta, sta na nogometnem igrišču v Komendi odigr; prijateljsko nogometno tekmo moštvi Komende in Sel iz avstrijske Korošk Tekmo si je ogledalo blizu 500 gledalcev. Namen takih srečanj je predvsem sodelovati in utrjevati stike s Slovenci zamejstvu. To srečanje pa je bilo tudi trden temelj in obenem obveza za tesnejše sodelovanje v prihodnje, ljubiteljem tega športa v Komendi pa di kaz, da je ustanovitev nogometnega kluba upravičena in potrebna. Za upajo, da bodo našli razumevanje in dobili za svoje delovanje vso moralno tudi finančno pomoč. Pobudniki te športne dejavnosti se zavedajo, da jih čaka težko in odg vorno delo. Treba bo zgraditi novo nogometno igrišče z ustreznimi naprav mi. Kupiti drese. Dobiti primernega trenerja. In ne nazadnje poskrbeti i organizacijsko plat. Pritegniti k sodelovanju res sposobne in delovne ljuc Računajo tudi na pomoč delovnih kolektivov in družbenopolitičnih organ zacij, predvsem pa krajevnih skupnosti Komenda in Moste, saj štejeta prek 3000 prebivalcev. Če se bodo pobude mnogih uresničile, upamo, da se špo tu v Komendi obetajo boljši časi, kar se za tako velik kraj tudi spodobi. J. Ke Kamniška kronika JULIJ 1973 ROJSTVA: Ema Bodlaj iz Zakala Zlatka Žagar iz Velike Lasne POROKE: Jernej Dacar z Velikega hriba, delavec, star 25 let, in Cecilija Zabret iz Most, šivilja, stara 23 let; Janez Dolinšek iz Kamnika, avtoklepar, star 23 let, in Milena Bič iz Kamnika, uslužbenka, stara i 8 let; Anton Hribar iz Kamnika, pohištveni mizar, star 21 let, in Sonja Vidmar iz Kamnika, uslužbenka, stara 18 let; Stanislav Kotnik iz Tiroseka, šofer, star 22 let, in Dragica Adamič iz Kamnika, komercialni tehnik, stara 20 let; Ivan Lanišek s Krivčevega, kemijski tehnik, star 25 let, in Urška Koželj z Županjih njiv, delavka, stara 22 let; Rudolf Osolnik z Gozda, delavec, star 28 let, in Slavka Trobevšek iz Bistričice, delavka, stara 22 let; Ivan Žagar iz Godiča, ključavničar, star 29 let, in Marija Koncilija s Pirševega, delavka, stara 20 let. SMRTI: Eva Grbec iz Kamnika, uslužbenka, stara 35 let; Anton Jagodic iz Kamnika, os. upokojenec, star 73 let; Blaže Jelić iz Pečeneg Ilova, Prnjavor, gradbeni delavec, star 21 let; Jože Kodra iz Spodnjih Stranj, strojni tehnik, star 23 let; Katarina Kodra iz Cirkus, gospodinja, stara 64 let; Avguštin Mejač iz Kamnika, osebni upokojenec, star 78 let; Franc Poljanšek iz Srednje vasi, upokojenec, star 65 let; Jernej Resnik s Sel, upokojenec, star 77 let; Marija Resnik iz Trobelnega, prevžitkarica, stara 82 let; Janez Slapnik iz Špitaliča, km. delavec, star 67 let; Franc Šenica iz Kamnika, invalidski upokojenec, star 46 let; Mihael Vrankar iz Sidola, delavec, star 31 let; Rozalija Zamik z Brega, upokojenka, stara 72 let; Avgust Zupančič iz Motnika, upokojenec, star 62 let. AVGUST 1973 POROKE: Zlatko Čeme, zidar iz Martinuči 7, delavka iz Mlake št. 29, stara 19 let; star 23 let, in Kristina Hacin, Mihael Martinjak, strojni ključavničar s Križa št. 72, star 24 let, in Anica Pušavec, delavka iz Suhadol št. 24, stara 20 let; Anton Otoničar, kmet iz Podslivnice, star 37 let, in Marija Resnik, delavka z Županjih njiv, stara 43 let. SMRTI: Martin Burja, kmetovalec z Vasena št. 3, star 76 let; Anton Jerin, os. upokojenec iz Podgorja, star 81 let; Janez Klemen, kmetovalec iz Sidola št. 5, star 77 let; Marija Plevel, kmečka delavka s Klanca št. 9, stara 66 let; Marijana Slevec, km. delavka z Okroglega, stara 56 let; Janez Šuštar, zidar z Markovega 5, star 49 let; Janez Tomazin, duhovnik, iz Preske pri Medvodah, star 53 let; Zoran Turina, sin delavca z Duplice, star 5 let; Janez Vidmar, os. upokojenec iz Podgorja, star 84 let.. E Pote Uvo Pred Ocer C melj jo i nov Pri neh. I prav soci: tičn treb kraji S akti ših i peše skii| Splošno gradbeno podjetje »GRADITELJ« Kamnik, Maistrova 7 # Priporoča svoja kvalitetna gradbena dela, ki jih opravlja hitro, solidno in poceni! KAMNIŠKI OBČAN, glasilo SZDL občine Kamnik - Ureja uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik Franc Svetelj - Tehnični urednik Jana Lazar - Izhaja enkrat mesečno - Uredništvo in uprava: Občinska konferenca SZDL Kamnik, Ljubljanska 1 (zdravstveni dom), telefon 831-315 - tekoči račun 50140-678-57156 - Tiska tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani.