AM3TERMJK Izhaja vsak četrtak. X«» }t« 25* Poltnlna pMau v gotovini. V ISubSjanl, 21. junija 1923. V organizaciji j« not, kolikor moti — toliko pravico Uredništvo In uprava: Ljubljana, šelenburgova ulica št. 6/11. Stane posamezna štev. 1 Dta, mesečno Din 3 —. celoletno 35 Din. — Za Slane izvod po 60 para. Oglasi po dogovoru. Dopisi morajo biti frankirani fn podpisani, ter opremljeni a štamp dotične organizacije. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije so poštnine proste. Glasilo Strokovne komisije za Slovenilo. (PctMimki odbor CD1J) Mezdno gibanje pri K. I. D. Osrednje društvo kovinarjev je vložilo dne 23. maja vodstvu Kranjske industrijske družbe na Jesenicah spomenico, v kateri je v glavnem zahteva po zvišanju plač, delavskih dopustov in nekaterih higienskih naprav. Treba je takoj povdariti, da izgleda zahteva po zvišanju plače za 40% le na prvi pogled precej visoka, če pa pomislimo, da je to le povišek na temeljne plače, ki so na Jesenicah precej nizke, bomo pa takoj uvideli, da je spomenica dokaj skromna. Na skupne prejemke bi ne znašal ta povišek niti 20%. Tudi zahteva po delavskih dopustih gotovo ni neupravičena, zlasti še, če to zahtevo primerjamo s tem, kar delavci v drugih državah že imajo. V naši spomenici je predlog naj dobe oni, ki so zaposleni od 1 do 5 let 6 dni letno plačanega dopusta. Oni, ki so zaposleni od 5 do 10 let, naj dobe 10 dni in oni, ki so zaposleni nad 10, naj bi pa dobili 14 dni dopusta na leto. Ta zahteva je že s tem utemeljena, ker so taki dopusti v naši državi že v marsikaterem podjetju upeljani, v inozemstvu bi pa podjetje, ki bi taki delavski zahtevi ne ugodilo, naletelo na splošen odpor vsega javnega mnenja. Glede higienskih naprav je pa treba ugotoviti, da so vkljub dobri volji g. generalnega ravnatelja, ki jo je glede higienskih naprav ob vsaki priliki pokazal, vendar posamezni podrejeni faktorji, bodisi po navodilu ali brez navodila, to delavsko željo absolutno sabotirali. Za enkrat, ko imamo še upanje, da bo cela zadeva vendarle rešena mirnim potom, ne maramo vlačiti vsega tega v javnost, čeravno je to poglavje prav temni madež na vodstvu K. I. D. Na to spomenico najprvo sploh nismo dobili nobenega odgovora. Po večkratnih urgencah, ko je razburjenje delavstva že tako narastlo, da se je bilo bati konflikta, nam je podjetje dne 13. ijunija poslalo naslednji dopis: Na Vaš cenjeni dopis z dne 10. t. m. Vani sporočamo sledeče: Kakor smo že zaupnikom delavstva natančno obrazložili, nam z ozirom na ne-povoljni poslovni položaj nikakor ni mogoče, da bi delavske mezde zvišali. Označeni nepovoljni položaj izhaja iz splošne gospodarske depresije v naši dr- Filip Uratnik. V pojasnilo I. Zadnji čas prinaša list > Naprej« cele uvodnike o razmerah v naših gospodarskih organizacijah. Čeprav se I Kivi jo ti uvodniki zelo pogosto tudi z menoj in bi izgledalo vsled tega, da je moja dolžnost, da na nje odgovarjam, sem dosedaj na vse to dosledno molčal, ker se zavedam, da je od sedanjega urednika »Napreja« pro-klamirano načelo brezpogojne javnosti za naše organizacije skrajno škodljivo, za gospodarsko pa še prav posebno. Zakaj? Naše organizacije se razvijajo v kapitalistični družbi in so obdane na desno in levo od sovražnikov. Mi se nahajamo v težki bojni fronti. V tej bojni fronti je ravno tako napačno o vsakem ukrepu naših organizacij tako pisati, da slišijo to tudi nasprotniki, kakor bi bilo napačno, alco bi se dogajalo kaj takega v strelnem jarku. Treba je ponovno povdariti, da smo dolžni dajati račune žavi in v sosednih deželah, izostaja v ekspertu, iz pritiska inozemske konkurence, ki nas izpodriva celo v naši državi, ker ji s svojimi produkcijskimi stroški ne moremo slediti, slednjič iz izostajanja naročil, povzročenega po tu navedenih vzrokih. Očividen dokaz za te okolnosti je dejstvo, da smo baš v zadnjih dneh vsled pomanjkanja naročil morali zelo omejiti obratovanje v dveh važnih obratih, v Žičami in tvornici žičnikov. Kedaj bo za delavstvo teh obratov zopet dovolj primernega dela, nam je danes sploh nemogoče predvidevati. Zaloge naših izdelkov so že tolikšne, da jih ne moremo še nadalje ponmoževati. Svojemu delavstvu smo vedno izkazovali naklonjenost in tega načela se hočemo držati tudi v bodoče. Sedanji težavni položaj nam pri najboljši volji ne dovoljuje nikake podražitve naše produkcije, kajti s tem bi svojo konkurenčno silo le še bolj oslabili. Prosimo Vas, da izveetite delavstvo o teh okolnostih, in da vplivate nanj v pomirljivem smislu. Z odličnim spoštovanjem Kranjska industrijska družba. Osrednje društvo kovinarjev ni organizacija, ki bi ne imela poguma povedati na vse strani resnice, in ki ni konfliktov in bojev samo zato iskalo, da so boji. Vendar mora z vsem povdarkom povedati, da je treba za pomirjenje tudi dejanj, ki pomirjajo, ne samo lepih besed. Treba je pomisliti, da so življenjske razmere jeseniškega delavstva res težke. Na nekaterih primerih, ki je danes samo zato ne navajamo, da ne zastrupljamo po nepotrebnem ozračja, bi se videlo v podjetju, da so nedostatki, ki delavstvo razburjajo in ki se dajo brez velikih žrtev odpraviti. Zato Osrednje društvo kovinarjev zgornjega dopisa ni moglo vzeti molče na znanje, ampak bo svojo podružnico na Jesenicah z vsemi sredstvi podprlo. Upamo, ma to ne znači nujno konflikta, in da se najde po povratku gospoda generalnega ravnatelja pot, ki bo pomirila duhove z dejanji. Če pa bi se v svojem upanju varali, potem bi moral biti boj. V tem slučaju bi morala kovinarska organizacija pokazati, da vsiljene boje sprejema in z vso odločnostjo vodi. in obrambo. pat svojemu članstvu, ne pa nevtralni ali morda celo sovražni širši javnosti. Na občnih zborih, sejah in strankinih zborih je treba govoriti o vsem odkrito in jasno, člani imajo pravico, da zado-be vpogled v vsa važnejša organizacijska vprašanja. Nečlani pa te pravice nimajo. Naše časopisje je namenjeno v prvi vrsti članom. Vendar pa ne smemo nikoli pozabiti, da ga čitajo tudi nečlani. /ato se v njem ne sme pisati vedno o vsaki stvari, kakor bi človek hotel. Le norec bi mogel zahtevati, naj se razlaga po našem časopisju podjetnikom ustroj in napredek naših strokovnih organizacij in naj se obvešča o vsaki naši bojni akciji sproti tudi sovražnika. Čisto enako je tudi v politiki, prav posebno pa še v gospodarstvu. Jaz se tega dobro zavedam in samo tako si je razlagati, zakaj tako dolgo nisem pojasnil v časopisju stvari, ki jih je lahko pojasniti in razjasniti. Zdi pa se mi da smo prišli do tiste meje, ko pomenja daije molčati večjo škodo, in ko je postalo potrebno, da odgovorimo pred vso javnostjo zato, da nas sliši vse delavstvo. Tudi strokovno organizirano delavstvo. Zakaj povdariti moramo, da je vse delavsko gibanje nerazdružljiva enota. Marsikdo, ki to čita si bo morda mislil: Kaj nas vse to briga? Mi imamo svoje strokovne organizacije zato, da se borimo z njihovo pomočjo za boljše plače in boljše življenjske pogoje. Politiko in zlasti pa še gospodarske organizacije pa pustimo pri miru. Ta ugovor bi držal, če bi vse troje ne bilo v ozki, neraz-druiljivi zvezi. Zavedati se moramo, da se politično razbit in razdrobljen proletariat tudi za svoje plače veliko težje bori, kakor politično močan in kulturno izšolan proletariat. Politična zaslomba in izobraženost delavstva je v časi toliko, včasi pa še več vredna, kot štrajk. Gospodarske organizacije pa so za celo gibanje zopet zato velikega pomena, ker podpirajo delavske strokovne, politične in kulturne organizacije. Tiskarne, delavski domovi in podobno — so potrebna oporišča za delavski po-kret. Zato je naravno, da se morajo zanimati za usodo vseh organizacij, ki imajo v rokah ta oporišča, tudi delavske strokovne organizacije. To je razlog, da preko sobotnega uvodnika v »Napreju« ne moremo iti več mirno na dnevni red. Predsednik in tajnik Strokovne komisije, ki bi nastopala v odborih gospodarskih organizacij proti interesom delavstva in zastopala pri tem osebne koristi, — kakor jima očita to v sobotni številki urednik »Napreja«, — bi ne smela ostati niti trenutek na svojih mestih. Zato bosta izčrpno pojasnila vso zadevo Strokovni komisiji in ji stavila vprašanja zaupanja. V informacijo najširšega članstva pa naj služi sledeče. II. Piscu teh vrst se očita, da je sokriv, da so izgubile delavske organizacije odločujoč vpliv na Blasnikovo tiskarno v Ljubljani in da je spravil sedaj zajedno s p. Svetkom delavske organizacije tudi ob odločujoč vpliv v Ljudski tiskarni v Mariboru. On je baje tudi kriv, da sta obe tiskarni delniški družbi, kar baje že samo na sebi onemogoča, da bi imele naše organizacije na ti tiskarni kak vpliv. Kaj je na tem resnice? Jaz nisem delal pravil ne za eno, ne za drugo tiskamo. Ako pa bi jih bil, bi prevzel nase radevolje greh, da bi bil pravila ravnotako sestavil, kakor so. Oblika delniške družbe je za velika podjetja edino prikladna. Prazna izmišljotina je, da bi ta oblika onemogočila, da bi bili taki zavodi podrejeni delavskim organizacijam. Gre le zato, da obdrže delavske organizacije pod svojim vplivom večino delnic. Na tem pa sem jaz z veliko vztrajnostjo delal. Včasi se mi je to posrečilo, včasih pa so bile razmere silnejše, nego jaz. Zelo pogosto me je c-vinil pri mojem delu poleg drugih s svojo trmo in nesposobnostjo tudi urednik >Napreja«. Pri nakupu Blasni-kove tiskarne sva poleg mnogih drugih gotovo nekoliko sodelovala tudi s sodr. Svetkom. Jaz vsaj toliko, da sem pisaril v Ameriko pisma, v kojih sem poskušal razložiti amerikanskim sodrugom vf'-1.il' pomen lastne tiskarne zn gibanje. Sodrug Svetek pa v toliko, da je zajedno s sodr. Etb. Kristanom z a gitacijo v Ameriki odločilno pripomogel, da se je odločilo pod delavskim vplivom stoječe Republičansko združenje, nakupiti za poldrug milijon delnic pri tiskarni, ki naj bi bila oporišče za delavsko gibanje v stari domovini. S tem denarjem bi se bilo lahko dobilo odločilen vpliv na Blasnikovo tiskarno. Vendar se tega ni napravilo. Takratni predsednik malone vseh naših gospodarskih organizacij Anton Kristan je utemeljeval to s tem, da je treba zagotoviti primeren vpliv na tiskamo tudi domačim delavskim organizacijam, in da je treba nekaj dati njim na razpolago. Te delnice so prišle pozneje po dogovoru med Kristanom in Prepeluhom, v privatne roke. Jaz jima tega nisem mogel zabraniti. Ona dva sta imela položaj v rokah že od vsega početka, ker sta bila na odločilnih mestih v gospodarski organizaciji, in ker sta pri nakupu tiskarne odlično sodelovala. Strankin tajnik je imel mnogo več formalne možnosti, da bi se temu uprl, ker je zastopal vsaj ameri-kanske delnice. Še več! Smelo se lahko trdi, da je sokriv, da so se razmere tako razvijale, ker je združeval s svojimi brezumnimi napadi na vse strani, ki so prihajali vedno ob najbolj nepravem času, često najbolj nasprotujoče si interese med delničarji proti sebi, s tem pa tudi proti organizaciji, ki jo je zastopal. Vsekakor pa ne morem biti za vse to jaz niti v najmanjši meri odgovoren. Moj notranji odpor proti temu in podobnim pojavom, je bil tak, da nisem vzdržal na štirikrat bolje plačanih mestih, kakor je moje sedanje, samo zato, ker silijo odgovornosti polna mesta h kompromisom, ki so mi postali neznosni. A vse to uredniku >Napreja« ni dovolj dokaza. On me mirno uvršča med sile, ki silijo s svojim skrivnim delom proletariat v robstvo. Kar pa se »Ljudske tiskame< tiče, je vse skupaj, kar se piše po >Napreju«, neresnično. Pri tej tiskarni so imele delavske organizacije vedno večino in jo bodo tudi obdržale. Uredniku >Napreju< samo to ni po volji, da mu delavske organizacije ne puste vihteti nad tem lepim podjetjem njegovega operacijskega noža, pod katerim umrje v najkrajšem času vsak bolnik sigurne smrti. Zadnje dni so obstojale možnosti^ da izgube delavske politične in strokovne organizacije del svojega vpliva v tej tiskarni na korist našim gospodarskim organizacijam. To bi ne bila bogvekakš-na nesreča, — ker koncem koncev je naše gibanje vendarle enota. Vendar se mi zdi, da je prav, da varujejo v tem trenutku politične in strokovne organizacije skrbno svoj vpliv na tiskamo, ker so ožje združene z delavskim pokretom in ker so na vse strani bolj neodvisne, kakor so danes naše gospodarske organizacije. Zato se je za-počela in menda lahko rečemo tudi do? vršila akcija v tej smeri. Tudi predsednik in tajnik Pokrajinskega odbora sta bila o njej pravočasno obveščena in povabljena, da sodelujeta. Pokrajinski tajnik je akciji nasprotoval — ker ni maral priznati dejstva, s katerim se danes mora računati, — dejstva, da obstojajo jako široki. krogi socialističnega delavstva, ki jih je odbil Pokrajinski odbor popolnoma od sebe, s kojimi pa mora danes vsaka realna delavska politika tudi računati. Zato je prevzela vodstvo tozadevnih prizadevanj Strokovna komisija, ki bo skušala rešiti to težko vprašanje tako, kakor bo to interesom socialističnega delavstva v Sloveniji naj- bolje odgovarjalo. Predsednik in tajnik komisije se bosta ravnala natanko po sklepih najmočnejšega delavskega predstavništva v Sloveniji. Upam, da lahko pričakuje naše delavstvo pri vsem tem mirno nadaljnega razvoja dogodkov. V kratkem se vrši občni zbor Ljudske tiskarne, o kojem bomo izčrpno poročali. Povedati pa moramo, da nas takih podpor, kakor nam jih nudi v težkih položajih zadnji čas naše glavno glasilo — Bog obvaruj. — Nek i opazk k mezdni politiki. V vsakem boju moramo čim najnatančneje poznati bojno polje, na katerem se morajo čete gibati. To je silno važen pogoj za uspeh vsake akcije. Kakor za vse boje, tako velja to pravilo tudi za mezdne boje med delavci in podjetji. Delavske organizacije so tozadevno vse premalo pripravljene. — Tako prihajamo često k mezdnim gibanjem, ne da bi imeli pravi pregled črez sile vseh nasprotnikov, — in smo v tem oziru gotovo vedno na slabšem, nego nasprotniki. Najlažje bi bilo zavzeti povsod pravo stališče, ako bi imeli popolen pregled črez vse gospodarstvo v podjetjih, pri kojih delamo. S tem bi se morali posamezni obratni odbori zelo intenzivno baviti. Pri podjetjih, ki polagajo javne račune in kjer si je mogoče dobiti računske zaključke (delniške družbe), hi si moral dobiti odbor za vsa leta take računske zaključke v roke. En izvod naj se pošilja Strokovni komisiji, ki bo znala najti iz teh zaključkov marsikako sodbo o stanju in gospodarstvu posameznih podjetij. Važno je, če je mogoče ugotoviti, kakšno blago in v kakšnih množinah se v posameznih tovarnah proizvaja, kakšne surovine se za izdelovanje tega blaga rabijo in v kakšnih množinah, ali dela podjetje z lastnim kapitalom ali s krediti iu s kakšnimi, koliko se izda za plače delavstva in urad-ništva itd. Skratka: ako bi mogla stopiti mezdna organizacija k pogajanjem s pravilnim in točnim proračunom za gospodarstvo v obratu, bi imela v rokah silno močno orožje za obrambo svojih pravic. Vemo, da je do tega orožja strokovnim organizacijam težko priti. Podjetja prikrivajo pravo stanje, kjer le morejo, pod plašč takozvane trgovske tajnosti. In še tam, kjer se do gradiva pride, ga naši strokovni odbori ne znajo prav uporabiti, ker se z gospodarstvom niso vajeni pečati in ne znajo številk prav Citati. Kljub temu velja, da poskusimo! —■ Kakor slabi smo sami, tako močni smo v organizaciji, ki se mora s časom tako razviti, da bo tudi kar se gospodarskega pogleda in vpogleda tiče, kapitalistu enakovreden nasprotnik. Podlistek. Dragisa Lapčevič: Edlnstvo In solidarnost delavskega razreda. (Konec.) 5. Zakon o 7.aSfiti države bo odpravil le ujedinjeui proletariat /. naporno borbo, ki jo bo vodil cel delavski pokret. Zakon je naperjen proti proletariatu, ki stoji na skrajni levici, služi pa kapitalistom v boju proti vsemu delavstvu. Pravijo, da je ta del proletariata proti državi. V Rusiji se bori proletariat za osamosvojitev te velike države. Zakon si je napravila buržuazija zato, da razbije delavske organizacije in onemogoči delavski boj. Danes je bolj kol kedaj ta zakon naperjen proti vsemu delavstvu, saj vidimo, da so mnogi bivši ekstremisti in levičarji bili odlikovani z raznimi redovi in medaljami. Zakon je namenjen vsem onim, ki so za odpravo krivičnega družabnega reda in so proti zasebni lastnini. Tisti, ki se upirajo kapitalističnemu izkoriščanju delavskega razreda so po zakonu o zaščiti države protidržavni elementi in spadajo po ideologiji buržuazije pred sodišče. Takih zakonov je proletariat imel že zelo mnogo. Glasoviti »Sozialisteugesetz« v Nemčiji je nekaj zelo »ličnega. Buržuazija se poslužuje tega orožja, odkar ji je proletariat odrekel udano pokorščino. Te zakone more uničiti le proletariat, ki bo ujedinjen v enotni in močni organizaciji. Strokovni odbori, ki se bodo na tako delo vrgli, bodo vršili koristno nalogo, bodo širili svoje obzorje iu silno ojačili našo moč. Tako bo dobil proletariat v svojih zaupnikih dobro vodstvo, kar je predpogoj za vsak uspeh. In za prepire bo ostalo manj časa- ker se nam bodo naenkrat oči odprle, da bomo videli, — koliko je v naših organizacijah dela, kako široko je polje za vsakega, ki hoče delati in dokazati, da zna kaj druzega, kakor zaletavati se v svojega soseda. K Izrednemu občnemu zboru Konzumnega društva. V nedeljo, dne 17. junija t. 1. se je vršil v Ljubljani izredni občni zbor naše največje gospodarske organizacije: »Konzumnega društva za Slovenijo«. Na tem občnem zboru se je napravil za uadaljni razvoj zadruge silno važen sklep o povišanju zadružnega deleža. Iz vse Slovenije zbrani delegati so sklenili soglasno, da se poviša zadružni delež na 300 Din. S tem je dobila zadruga v deležih iu enkratnem jamstvu kreditno podlago nad 1.0 milijonov dinarjev, kar bo skupaj z rezervami sigurna in trdna podloga za uadaljni razvoj, in napredek zadruge. Povišanje deležnega kapitala bo takoj povečalo njen kredit. Vendar bo prišel včerajšnji sklep do polne veljave šele tal; ra t, ko se bodo povišani deleži tudi polnovplačali. šele to bo oprostilo zadrugo končno-veljavno tujih, zlasti dragih bančnih kredito\, kar je v največ jem interesu vsega članstva, posredno pa tudi vsega delavstva. Zato naj vse delavstvo težko delo za čim popolnejšo izvršitev nedeljskega sklepa z vsem povdarkom podpre. Zlasti je to dolžnost vseh tistih, ki važnost iu pomen tega sklepa uvideva-jo, in ki vedo, da tvorijo vse panoge delavskih organizacij uerazdružljivo enoto. Pričakujemo, da bo storilo vodstvo zadruge vse, da Izkoristi za zgradbo te lepe organizacije vse idealne sile delavskega pokreta. Kakor pri vsaki organizaciji, tako je tudi tukaj težko graditi. Zadružna trgovina je sama le člen v vrsti kapitalističnega gospodarstva. Zveze na desni in levi ji določajo smer, trg ji določa z nepobitno silo dnevne cene. Pri tem položaju se na neposredni materialni interes posameznih zadružnikov ne sme vsega zidati. To so sile, ki lahko rušijo in razdirajo, ker se prenapetih pričakovanj v tej smeri ne da zadovoljiti in ker razdirajo, zaostajajo dejstva često tudi za najskromnejšimi obljubami. Zadružniki morajo imeti pred očmi samo eno, in to mora biti dovolj, da jih združi okrog zadruge. Delavsko gibauje se je cepilo na dve poli takrat, ko je bil en del proletariata mnenja, da je že prišel čas, cla prevzame politično oblast v svoje roke, drugi del pa je mislil, Pristopni izjavi«. Istotako bomo zavrnili pristop onih članov, ki ne bodo vstopili v tisti razred, v katerega po svojem zaslužku glasom pravilnika spadajo. — Tajništvo Osrednjega društva kovinarjev. Izredni občni zbor Hekcije strugarjev se vrši dne 24. t. m. ob 9. dopoldne v društvenih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo funkcionarjev. 2. Sprememba pravil. 3. Zadružno gibanje. 4. Volitev odbora. 5. Razno. — K občnemu zboru vabimo tudi one strugarje, ki še niso v sekciji. Izredni občni zbor podružnice kovinarjev v Celju se bo vršil v nedeljo, dne 24. junija ob 8. uri dopoldne v gostilni pri »Janžeku«. — t)dbor. Majska zbirka r Celju. Na prvomajski slavnosti so celjski sodrugi kovinarji z nabiralnimi polami nabrali znesek 955 dinarjev. Odbor kovinarjev je ta denar razdelil sledeče: celjskemu pevskemu društvu »Naprej« je daroval 400 dinarjev; 200 dinarjev je podaril brezposelnim kovinarjem v Litiji, 355 dinarjev pa je odbor naložil v Hranilni oddelek Konzumnega društva. Zadnji znesek bo kot podlaga služil stavkovnemu skladu kovinarske podružniee. V slovo! Zgubili smo ga zopet. Odšel je iz naših vrst zopet en bojevnik. Zapustil nas je naš sobojevnik in sodr. Emerik Stalzer. Njegovo marljivo in požrtvovalno delo za boljšo bodočnost delavstva in to posebno v Kamniku bo rodilo obilo sadu. Odšel si pač od nas, Tvoje utrujeno in izmozgano telo smo položili v hladno zemljico, ali Tvoj duh bo ostal med nami, dokler se ne bomo vsi ponižani in razžaljeni greli v žarkih resnične svobode in boljše bodočnosti. Kamniški kovinarji Ti bodo ohranili dotlej trajen in zvest spomin! Kemična stroka. V Hrastniku in Zagorju se je rešil dne 6. junija t. 1. po intervenciji tajništva delavske zbornice spor, ki je nastal radi izplačevanja diferenc med mezdami in naraščajočo draginjo. Dosegel se je sporazum in to v korist delavstva. V kemični tovarni v Libojah se je rešilo sporno stanje, ki je nastalo radi zahtev delavstva za izboljšanje gmotnega stanja. Dne 15. junija se je vršila mezdna intervencija tajništva delavske zbornice. Rezultat razprave je bil povo-ljen, čeravno je bil g. obratovodja mnenja, da se brez delavske organizacije lahko stori marsikaj. V tovarni za klej v Ljubljani se je zaposleno delavstvo strokovno organiziralo in priključilo našemu Osrednjemu društvu. Organiziralo se je 126 delavcev. Delavstvo tega podjetja se je prostovoljno, brez vsake agitacije organiziralo z namenom, da v bodoče izboljša svoj stanovski položaj, ter nudi pomoč ostalemu delavstvu s svojo solidarnostjo. Prevalje. Podružnica papirniških delavcev je imela dne 10. t. m. članski sestanek, na katerem so se prečitali sklepi skupščine Osr. društva kem. del. z dne 3. t. m. Sprejel se je predlog, da se priČno tedenske diskusije. Diskusije se bodo vršile vsako nedeljo popoldne na domu predsednika. Želimo, da delavstvo tudi dejansko pokaže veselje do izobraževalnega dela. Predlog Osr. društva glede povišanja prispevkov je bil sprejet na sestanku pred skupščino in sicer najširši; ker pa se je na skupščini Osr. društva sprejel le srednji predlog, zato je delavstvo na sestanku dne 10. t. m. ponovno sklenilo, da se ravnamo po najširšem predlogu in po sklepu podružnice. R tem je delavstvo dokazalo, da brez setve ni žetve. Prečitan je bil tudi list »Delavec«, o katerem pa se nismo mogli natančno baviti, ker je bila ura že zelo pozna. V mezdnem gibanju sp nahaja delavstvo tovarne za dušik v Rušah in cementne tovarne v Mojstrani. Delavstvo naj ne išče dela v teh dveh tovarnah, dokler ne objavimo, da je mezdno stanje zaposlenega delavstva povoljno rešeno. Usnjarska str&ka. Letni občili zbor ljubljanske podružnice čevljarskih pomočnikov se je vršil dne 10. junija t. 1. v restavraciji »Zlatorog1'. Na občnem zboru so odborniki poročali o poslovanju podružnice. Vsa podana poročila je vzelo članstvo na znanje. Odboru se je izrekla soglasna zaupnica. Nato se je izvolil nov odbor, (v katerem sodrug Kutnjak ni sprejel iz zdravstvenih ozirov nobene funkcije) v katerega so bili voljeni: za predsednika: Lovro Jakomin, namest. preds.: Ivan Klaužar; za tajnika: Ivan Aliiančič; za blagajnika: Matevž Vivoda, za namestnika blag.: Ludvik Po-nutti; za preglednika: Franc Prijol in Anton Jager; v odbor: Andrej Zupančič, Maks fikrl, Anton Suban in Jože Kramar. — Delovanje podružnice: podružnica je imela od zadnjega občnega zbora 1. 1922. do junija 1923 26 odbo-rovili sej, 15 zaupniških sestankov', 9 mesečnih shodov in 12 članskih zborovanj. — Pi i zaključku občnega zbora je s. Jakomin pozval navzoče člane, naj izpolnjujejo svoje članske dolžnosti. Ne pustimo, da nas bodoči boji ne prebite in dobe nepripravljenih. Došli obračuni. Osrednje društvo je sprejelo v mesecu maju sledeče obračune: Podr. usnj. Maribor za marec Din 968.70; podr. usnj. Šoštanj za mesec marec Din 962.06; podr. usnj. Slo-venjigradec za mesec april Din 213.75; podr. usnj. Ptuj za mesec april Din 1187.94; podr. usnj. Radeče za mesec april Din 185.65, Nabiralna polu št. 18 čevlj. Ljubljana, Din 94.— Zveza industrijcer v Ljubljani je na zahteve usnjarskega delavstva z dne 10. maja in na urgenco z dne 2. junija t. 1. odgovorila, da se mezdna pogajanja ne morejo razpisati, lo pa iz razlogov, ker se nahaja usnjarska industrija pred hudo krizo. Poleg teh intervencij so urgirali pri posameznih podjetjih tudi zaupniki. Podjetniki so odgovorili, da je predvidevati zboljšanje valute, dobro letino, kar bo imelo za posledico znižanje cen. Res je, da se naša valuta dviga, a delavstvo radi tega prav nič ne občuti padanja cen. Tako torej varajo organizirani industrijci delavstvo, ki radi svoje nezavednosti, razcepljenosti in indiferentnosti nima moči, da bi odbijalo vse napade kapitalistov. Rudarska stroka. Velenje. V nedeljo, dne 17. t. m. je imela neodv. strok. org. shod, katerega so se udeležili tudi nekateri člani »Unije«. Nastopil je neki Zorga. ki je strašno smešen človek. Natančno je vedel, koliko kapitalistov in bivših ministrov ima amsterdamska internacionala. Rekel je, da se mu čudno zdi, da imajo klerikalci več članov kakor »Unija*, čeprav niso razredna stranka. Ludno je, kdo ga tako natančno informira. Najbrž kaki višji dušni pastirji, ker so nekateri člani neodv. org. stvorih nekakšno zvezo ž njimi pri ljubljanskih občinskih volitvah. Žalostno je to, da člani neodv. org. hujskajo naše člane. češ »Unija« bo zopet prispevke zvišala. Ker jih smatramo za poštene, delajo to najbrž po nalogu Žorge. Ce boste hoteli delavstvo pridobiti, ga boste morali prepričati, kajti z lažmi in obrekovanjem ne bo šlo. Zorga je govoril tudi o ujed in,jen ju, ni pa povedal kako naj se ujedinjenje izvrši. ___ Imel je tudi nekaj sto izvodov lista »Strok, borba*, katerega mislijo kolportirati med tukajšnjim delavstvom. V tem listu je razen nekaj stvarnih člankov tudi nekaj prav grdih napadov na »Unijo*. Piše med drugim n nekem shodu, kjer je bilo komaj 6 ljudi. < e že hočete, da blatimo drug drugega, Vam povemo sledeče: Pred par tedni bi se imel vršiti tukaj občni zbor podr. neodv. org. Kot govornik je nastopil Kolšek iz Trbovelj, ki je poživljal, naj gredo člani v posebno sobo. Gostilniška soba je bila polna, članov pa ni bilo skoro nič. Kolšek je seveda moral priznati, da je navzočih komaj nekaj članov. Kolkor pa jih je bilo. ti so se začeli med seboj prepirati vadi nekega svojega člana, ker so ga dolžili, da je pri volitvah agitiral za radikale. Ali je bila to resnica, to nas ne briga. Lahko bi napadali na deraagoški na- čiu, pa lega nismo storili, ker vemo, da to škoduje le pokretu. Govoril je tudi o ujedi-ujeuju. Prav je imel neki delavec, ki mu je rekel: Kako naj se ujedinimo, ko se pa vi sami med seboj prepirate. Prepir je trajal tako dolgo, da se je Kolšek odpeljal z vlakom. Ta članek nismo napisali mogoče radi odbornikov podi', neodv. organizacije, ampak za kričeč vzgled, kake se delati ne sme. Če bomo v listih drug drugega blatili, bomo šli rakovo pot; to velja za vse delavske organizacije. — če ne bomo delavstva prepričali, da je vsak trajen uspeh mogoč le potom discipliniranih razrednih organizacij, jih tudi ne bomo, če bomo razpečevali med našim delavstvom sto in sto listov. Be nekaj! /torga je omenil, da je stranka za nič, kjer odločujejo ravnatelji. Če misli s tem »Unijo«., mu povemo sledeče: Mi imamo člane, ki so že osiveli v delavskem gibanju in dosegli tudi precejšnje uspehe. Če prav kdo izmed njih ni delal tako, da bi bili vsi zadovoljni, moramo priznati, da so tisti, ki imajo svoje članske knjige že desetletja v redu, res poštenjaki. Ko bi vsi delavci tako delali, bi bili razni Žorgi v Sloveniji emogoči. — Zavedni rudarji. Vestnik „Svobode‘. Občni zbor ljubljanske podružnice »{Svobode« se bo vršil v torek 10. julija t. 1. (ne kakor smo zadnjič javili) v mestni posvetovalnici na magistratu v Ljubljani. Vsi sodrugi iz Ljubljane so dolžni, da se zbora udeleže. Člane ljubljanske podružnice »{Svobode« opozarjamo, da čimpreje poravnajo zaostalo članarino. Članarina so pobira vsak večer od 6.—V<>7. ure zvečer v centralnem tajništvu »Svobode«, v Zidovski ulici 1. 1. Vsi oni, ki do občnega zboru ne poravnajo članarine, se po § 13, točka c) podružničnih pravil črtajo iz seznama članov. Vsi pevski odseki »Svobode« in delavska pevska društva, ki mislijo sodelovati na II. vsedelavskem zletu v Mariboru pri sprejemu gostov na kolodvoru s pesmima »Socialistična koračnica« (ne »Vzbujenje duhov«, kakor je bilo zadnjič objavljeno) in »Naprej«, naj se takoj obrnejo na podružnico »Svobode« v Mariboru, da jim pošlje partiture za ti dve pesmi. Zadnji čas je, da se pripravite za II. vsedelavski zlet v Mariboru. Prijave sprejema centralno tajništvo »Svobode«, Ljubljana, Židovska ul. 1 1. nadstropje do 25. t. m. Na poznejše prijave se ne bomo ozirali. Udeleženci naj zahtevajo poleg zletnih izkaznic tudi izkaznice za obed. One, ki reflektira-jo na skupni obed, naj do 25. t. m. na-zuanijo, koliko želijo izkaznic za obed. En obed stane 15 Din. Denar je poslati naprej. Na prijave brez denarja se ne oziramo, kakor tudi ne na poznejše prijave. Zletua izkaznica stane 6 Din in velja za vse prireditve v Maribora. — Vstopnico za vožnjo je treba posebej kupiti. Naznanjamo, da bomo lahko preskrbeli posebni vlak, če se do 25. t. m. prijavi zadostno število udeležencev. V ugodnost prijavljencev je, da se takoj prijavijo. Olede odhoda vlakov, hrane in stanovanja še pravočasno objavimo. Vsedelavski zlet. Vse, ki se nameravajo udeležiti zleta opozarjamo, da je zadnji čas za prijavo do 25. t. m. Sprejema jih centralno tajništvo »Svobode« v Ljubljani. Izkaznica za polovično vožnjo po južni železnici stane 6 Din in velja obenem za vse prireditve za časa zleta v Mariboru. Obenem z zietno izkaznico naj vsak naroči tudi izkaznico za obed. Ta stane 15 Din. Denar je vpo-slati za obed naprej. Vsak udeleženec kupi pri vstopni postaji pri blagajni celo enosmerno vozno karto, in da tam zietno izkaznico in vozno karto žigosati z mokrim postajnim dnevnim žigom. Tako žigosana karta velja v zvezi z izkaznico tudi za povratno vožnjo. Vozno karto je plačati na kolodvoru pri blagajni posebej. Prekinjenje vožnje ni dopustno. Vstopnica velja od 30. junija do 2. julija t. 1. --- Obenem poživljamo vse pevce, da se najkasneje javijo do sobote 23. t. m. Vsi telovadni odseki »Svobode« naj takoj prijavijo število telovadcev in vrste orodja, na katerem bodo nastopili. Tudi naj javijo centrali »Svobode« imena dveh delegatov in pošljejo predloge glede telovadbe. — Zborovanje se vrši 30. junija ob 2. pop. v Ljudskem domu, Maribor, Ruška cesta št. 5. Delavske telovadne enote »Svobode«. Po zgledu čeških del. tel. enot. so se tudi pri »Svobodi« ustanovili telovadni odseki, ki naj skrbe za telesno vzgojo delavstva, posebno pa delavske mladino. In opaziti je, da naše delo ni ostalo brez sadu. Pri mnogih podružnicah iinamo danes že močne telovadne odseke. ki lahko tekmujejo že z drugimi telovadnimi društvi. Lep uspeh našega dola iu naše moči iii zavesti nam je pokazal prvi delavski telovadni nastop 25. junija 1922. na Jesenicah. Telovadni nastop je bil tudi ob priliki vsedelav-skegn zleta v Celju. Pa tudi ostali telovadni odseki so v svojih krajih priredili skromne telovadne nastope, da so pokazali uspehe svojega dela. Kaj pa premorejo naši tel. odseki danes, bomo videli na II. vsedelavskem zletu 1. jul. 1923 v Mariboru. Tedaj bodo vsi telovadni odseki nastopili skupno in vrše se že predpriprave za ta veliki dan. Na slednji zlet smo povabili tudi bratska telovadna društva iz drugih dr/av. U. f». R. Službene glasilo. Da se more člane U. D. R. stalno in točno obveščati, je sklenil upravni odbor, da velja »Delavec« za službeno glasilo UDR. Vsi člani, ki niso strokovno organizirani in naročeni na list Delavec«, bodo prejemali istega potom U. D. R. Mesečno velja 3 Din ter se plačuje skupno s članarino. Popoldanski pešizlet. X nedeljo 24. junija 1923 se bo vršil obvezen pešizlet za vse člane U. D. R. Zbirališče točno ob 2. uri popoldne pred šolo na Vrtači. Kdor se tega izleta ne bo udeležil, se tudi Vsedelavskega zleta v Mariboru ne more udeležiti v kroju U. D. R. Udeležba 1J. D. R. na Vsedelavskem zletu v Mariboru. Glasom sklepa upravnega odbora se udeleži Vsedelavskega zleta deputacija, kateri se pridružijo člani, ki bodo imeli do konca meseca junija že gotove kroje. — Upravni odbor U. D. R. Razgled po svetu. Tadenskl pregled. Ljubljana, 19. junija 1928. Lozanska konferenca se vrši, vrši in vrši. Uspeh pa morejo beležiti samo lo-zanski hotelirji in pa — Amerika, ki je kot tihi opazovalec uporabila ugodno priliko in vskočila, ko so bili Grki tepeni od Turkov. Turkom se je posrečilo očuvati svoja rudninska bogastva v Mali Aziji, zato hočejo Zedinjene države ž njo stopiti v razmerje dobrega tovariša; v ta namen se v kratkem prične pogajanja za sklep trgovinske pogodbe med obema državama. Ko tarnajo ljudje po kavarnah, gostilnah in promenadah, da ni nič novega, se ozrimo mi nekoliko proti iztoku: proti Rusiji, ki je imela zadnje dni dva državna krča. Prvi je bil spor z .Japonsko, drugi trgovinski zapleti ja ji z Angleško. Obe nepriliki se rešujeta povoljno. Znani Joffe, ki je svojčas podpisal brest-litovsko pogodbo, m ki sedaj vodi rusko poslaništvo na Japonskem, je prejel do japonske vlade »poročilo, da je pripravljena pogajati se z Rusi. Obenem mu je izročila pogoje za sporazum. — Kar se tiče spora z Anglijo, bo to rešeno na ta način, da je službeni sovjetski Rusiji uspelo, da ne bo Angleška več podpirala ruskih izseljencev, ki delujejo proti sovjetom, Rusija pa je s svoje strani pristala na pogoje, ki jih je stavila Angleška glede ruske revolucionarne propagande v inozemstvu. Ko živimo v dobi revolucij, naj omenimo še, da se vrši na Kitajskem že nekaj let krvava revolucija. Ko je padel zid omejenosti, takozvani kitajski zid, ie zadela Kitajce nova šiba božja. Dobili so revolucije in generale. Menda ta hip nikjer na svetu ni toliko generalov kot na Kitajskem. In vsi ti generali se neusmiljeno koljejo. Vsak pa ima namen polastiti se prestola. To razdiralno akcijo seveda podpira Japonska, ki preži na plodne kitajske ravani kot ris na srno. STKAN 4. »DELAVEC« Kako se pripravil na Vsedelavski zleti Prijavi udeležbo tajništvu ,,Svobode", Ljubljana, Židovska ulica St. 1. — Pošlji na ta naslov 5 »in za izkaznico, ki ti bo služila za vse mariborske prireditve, 15 Din pa za kosilo. Vse druga natančnejše podatke poišči v,Vestniku Svobode* In na lepakih I Revolucija na Bolgarskem je stopila v drugo stanje. Meščanski krogi so, podpirani od inozemskih držav, ki jim je na tem, da se ojačijo Koburžani, ujeli Stambolijskega, ga ubili, zatrli začasno uporno gibanje in se polastili vse moči v državi. Omenjamo, da se nam zdi ta uspeh le prehoden, ker se 90 odstotkov seljakov ne bo dalo vladati manjšini »eščanov iz Sofije ali Plavdine. Sicer je nova vlada, ki ji načeluje profesor Can-kov, zvišala število vojaštva in se zavarovala zlasti proti Jugoslaviji, vendar me stoji prav trdno, ker se z druge strani pripravljajo kmetski upori. Pri tem se je naša vlada v našo srečo zopet nesmrtno blamirala. Ropotala je z orožjem, premikala čete in posadke, pa so v Parizu grdo pogledali — in vse je obstalo. Do vojne tako ne pride. Pri tej priliki menijo Madžari, da bi bilo umestno pomagati Jugoslaviji. Madžarski fašisti, znani pod imenom »pro-bujajočih se Madžarov« so organizirali napade na naši severni meji. Stvar seveda ni nevarna, saj imamo dovolj vojaštva. V Bratislavi na Češkoslovaškem je bila prošli teden otvorjena podonavska konlerenca. Zakaj jo omenjamo? Donava je za vse države srednje Evrope silno važna kot prometno občilo, ker so vodna pota mnogo urnejša od železnic. Dejstvo, da se je ravno ob rekah razvila prva kultura, je dalo mnogo misliti. Donava je služila že od nekdaj za občilo med državami srednje Evrope. Med vojno je izgubila svoj pomen, ker so jo posamezne države razkosale, sedaj pa prihaja njena pomembnost zopet v poštev. Da uredi vprašanje, kako naj se Donava pripravi za mednarodno trgovsko pot, zboruje omenjena komisija v Bratislavi. * Seje naše narodne skupščine se nadaljujejo, prav tako delo v posameznih parlamentarnnih odborih in odsekih. Pozitivnih uspehov ni, ker jih ne more biti. Pouk In razvedrilo. * V Ameriki obujajo mrtvet Meki clevelandski zdraraik je nedavno odkril način obujanja mrličev. Posrečilo se je oživeti mrtveca, ki je umrl, ker je zav-žil preveliko množino kloroforma (strupa). Kako se je to posrečilo? Mrliču se je vbrizgalo v srce tekočino, ki se imenuje adrenalin.. Ta tekočina se nahaja v žlezeh nad ledvicami in nadzoruje zalogo krvi v telesu ter delovanje srca. Ko pride adrenalin v srce, ga prisili, da prične delovati znova, prične biti; istočasno pa se mora z umetnim dihanjem spraviti v pljuča zrak. — Metoda obuje-nja je zelo verjetna. Velja pa le za one, ki so se zadušili, utopili ali pa so bili usmrčeni od električnega toka in niso predolgo mrtvi. Ne obnese se metoda obujenja pri onih mrličih, ki so podlegli kaki bolezni. — Glavno pri načinu obujanja mrličev je pač to, da se spravi srce v gibanje. Adrenalin vsekakor učinkuje toliko, da prične srce biti. — Kakšne posledice pa bo imel ta uspeh, moderne medicine? Spremeniti se bo moralo obsojanje in usmrčenje zločincev z električnim tokom (kar je posebno v navadi v Ameriki1). Če je mrlič že dalje časa nedotaknjen, potem je ta metoda brezuspešna; tudi pri bolezni, ki uniči ta ali oni ud ali organ telesa, je ta metoda neporabna. * Zdravniški Judeži. Med najbolj težke operacije lahko brez dvoma prištevamo operacijo krvnega obtoka, ki se je posrečila v Ameriki meseca aprila nekemu zdravniku, ko je dal oče svojo kri svoji en dan stari hčeri. To dete se je rodilo prezgodaj, radi česar je bilo tako slabotno, da je moralo na operacijo. — Majhne množine očetove krvi so zdravniki prelili v žile malega deteta. Posrečilo se je to z aparatom za pretakanje krvi. Njegov iznajditelj je Lester Unger, ki je imenovano operacijo vodil. — Malemu otroku so odprli žilico na desni roki. Rana je bila tako majhna, da je bilo težko vtakniti vanjo drobne in otle iglice. Odprtine so potem zašili z enim samim šivom. Naivefji sovražnik naereeG-a jo nevednost. — PrS?.$i luc In širi svetlobo 1 * Mravlje oblegaj« mesto. Ameriško mesto Merrill je doživelo izreden dogodek. Njegovi prebivalci so morali zabarikadirati vrata in okna pred ogromnimi množicami črnih mravelj, ki štejejo milijone in milijone in so napadle omenjeno mesto. Ogromne mase teh mravelj spadajo med mravlje-krilatice. Vnela se je med mravljami in prebivalci pravcata bitka. V bitki, ki je trajala cel dan, so se mravlje pričele grizti med seboj. Hodniki, ulice in ceste so polne poklanega mrčesa. — Med roji teh mravelj in med Človeškimi roji ni veliko razlike. Leta 1914. so se organizirali roji človeških bitij, ki so poplavili polja in dežele, ter jih uničili. Ko so izvršili organizirano delo, so se po živalskem vzgledu pričeli v veliki zmešnjavi trgati med seboj. Do danes se niso utrudili. Vsi mrčesi skupaj niso napravili toliko škode, kakor človeška »kultura« in »civilizacija« v devetih letih. Napredoval je človek in si zboljšal orožje proti mrčesu in se zavaroval, ali pa vsaj zmanjšal uničevanje svojih lastnih sadov? * Kaj napravijo čebele? Ljubitelj čebel je izračunal, da obišče čebela skoraj 12 milijonov cvetov, predno pridela en kilogram medu. Pri tem računu je vpošteval samo one cvetove, ki nudijo čebelam največ sladkornega soka, ki služi izdelovanju medu. Kako obiskuje čebela cvetove: rdečo deteljico šest mi-lijonkrat, rumene cvetove regrata 125 tisočkrat, grahorico 4 milijonkrat, akacijo poldrug milijonkrat, fuksija stoti-sočkrat, grahov cvet osemdesettisočkrat. — Zelo važno je to, da prenašajo čebele cvetni prali ob cvetu in jih na ta način oplodijo. Računajo, da je korist, ki jo s tem prinaša čebela v rastlinstvu in poljedelstvu sploh še vedno večja od koristi čebelinega medu in voska. * Kako občutijo barve živali? 0 tem vprašanju so se učenjaki že precej prepirali. Nemški profesor Hess je s svojim znamenitim poizkusom dokazal, da ribe, raki, žuželke, gosenice, muhe itd. občutijo razne barve tako, kakor jih občuti človek, ki je izgubil vid. Imenovane živali je dejal v svetlo stekleno posodo (za ribe in rake je rabil vodo) in napravil v posodi mavrične barve s pomočjo aparatov. Jasno je, da bodo te živali šle na prostor, ki je najsvetljejši. Za človeka je najsvetljejša barva pri mavrici rumena. Omenjene živalice pa so se vse zbrale na polju, ki je bilo razsvetljeno z zeleno barvo, ki je torej za te živali najsvetlejša. Važno je sedaj to, da je tudi za človeka, ki je izgubil vid, zelena barva najsvetlejša. Ribe, raki, muhe in gosenice so torej za barve popolnoma slepe in ne razlikujejo rdeče, rumene zelene, modre ali še kake druge barve, temveč obstoja zanje samo svetloslva in temnosiva barva. * Kakšen apetit imajo kače? Velike kače v vročih pokrajinah imaje čudovito ugodnost, da si lahko usta zelo razširijo. Ne samo usta, temveč tudi cel požiralnik in ostale organe, ki služijo prebavljanju. Zgodi se, da ulove ogromen plen, ki ga popolnoma prebavijo. Posledica tega je, da postanejo lene in da po cele mesece ne potrebujejo po taki pojedini nobene hrane. Neko muzejsko vodstvo, ki je dobilo iz Indije več takih kač, ki so bile nekaj izrednega. Kača Piton so jo n. pr. dobili, je merila sedem metrov. V notranjosti telesa so tekom enega leta dobili 100 kokoši, 14 manjših živali, henguruja in celega psa. Druga kača, ki je bila dolga 5 metrov, je požrla 24 kokoši, 2 psa, 2 morska prašička in več vrečarjev (so živali, ki imajo posebne vreče, v katerih nosijo svoje mladiče). Kača Kobra, ki jo je sprejelo imenovano vodstvo muzeja, je bila dolga poldrug meter. V njej so našli 55 podgan in 50 žab. * Največji zvon na svetu. Kakor je mogočna umetnost vlivanja velikih zvonov, tako je tudi doživela neprijeten dogodek v zgodovini. Največji zvon na svetu, ki ga je izdelala spretna roka livarja, ni nikdar zazvonil živemu in mrtvemu človeku. — V Kremlju (Moskva), stoji pred bogato okrašeno cerkvijo carja Ivana. Ko so v zvonik te cerkve vlekli leta 1735 največji zvon, kar jih je kedaj videlo človeško oko, se je udrlo leseno ogrodje in oder in v zemlji si je pri padcu izkopal <5 metrov globok grob. Ta grozna masa in učinek njenega pad- ca je bila mogoča ravno radi velike teže, ki ni znašala nič manj nego 200.000 kilogramov. En sam majhen kos, ki se je odločil od zvona, je tehtal 11.000 kilogramov. Celo stoletje je ležal v grobu, ki si ga je sam izkopal ta kolos. Na povelje carja Nikolaja I. so ga izkopali in ga postavili na zidan podstavek. — Zvon je 8 metrov visok in ima v najširšem obsegu 20 metrov širine. V notranjosti zvona ima dovolj prostora 25 ljudi. Razno. — Kako vodijo delavei tovarno. Ernest Wright, ki je lastnik ameriške tovarne za izdelovanje tekočine, ki ohrani svežost slanine in šunke ter je tudi nje iznajditelj, je poleti leta 1918. zapustil mesto za mesec dni, ne da bi komu povedal, kam je odšel. Delavcem v tovarni ni postavil nobenih pojasnil; rekel jim je le, naj sami vodijo tovarno, kakor pač znajo. In delavci so tovarno upravljali sami tako, da je vladal pri povratku podjetnika popolen red in produkcija se je znatno dvignila in izboljšala. — L. 1921 je odpotoval imenovani podjetnik na Japonsko. Med njegovo odsotnostjo so napravili delavci lep dobiček, poleg tega, da so si izplačali višje plače. Pri povratku je tovarnar izjavil: iZdaj sem prepričan, da so delavci dobri upravitelji in lahko obratujejo tovarno po moji smrti. Zato sem napravil v moji oporoki, da so delavci edini dediči tovarne in njenega imetja.< — Dohodki te tovarne znašajo danes pol milijona dolarjev. — Kinematografi nadomeste šolske knjige, tako meni slavni angleški izumitelj neštetih aparatov Edison. Otroci današnjih šolskih otrok bodo vzgojevani v šolah, kjer bo nadomestilo kinemato-gralsko platno in predstavljanje slik današnje šolske deske (table). Kinematografske slike bodo izpodrinile šolske knjige in deske. Edison ne meni pri tem hitrega migotanja slik, pač pa slike, ki se bodo vrstile počasi druga za drugo in ne tako kakor danes, ko pomeni kinematograf veliko narodno škodo (koliko mladih ljudi izgubi že prav zgodaj vid). — Marsikaj, kar nam je danes nekaj vsakdanjega, se je zdelo našim prednikom nemogoče. Ali napredek gre vedno svojo pot naprej! To mnenje se bo brez dvoma uresničilo, če drugje ne, pa v Ameriki. Vsaj razvoj kinematografa in kinematografskih gledališč nam to potrjuje. — Umori in atentati. V zadnjih devetih letih smo imeli celo vrsto političnih umorov. Prvi v Sarajevu, drugi v Parizu, prvi radi tega, ker je bil umorjeni militarist in imperialist, drugi Jau-rčs, je padel, ker je propagiral bratstvo med narodi. Padel je tudi čudoviti Ra-sputin, ruski car, avstrijski ministerski predsednik, predsednik poljske republike, precej nemških ministrov, jugoslovanski minister v pokoju. Zadnja sta padla Vorovskij in Stambolinski. Toda atentati še niso sedaj pri koncu. Lista »grešnikov« še ni izčrpana. Na Ogrskem je padlo na tisoče in tisoče socialistov in komunistov; isto na Bavarskem, v Italiji, v Nemčiji itd. Boj med mravljami v Ameriki je le primer in slika človeške dražbe. — Ali so ali niso potrebni? Namreč kralji! V Evropi je sedaj precej republik, ki jih pa obkroža precej kraljevin na vseh štirih straneh. Svetovna vojna, je pahnila s prestola cesarja Nemčije, zamenjala pa ga je nezadovoljna Bolgarska; nič več ne vodijo državne ladje in njenega krmila, ker jadra ladja tudi brez njih prav lepo naprej. Na škrlatnem prestolu pa jih je še vendarle precej, ki pa igrajo le figuro šahovskega kralja. Tako so te lutke na Angleškem, Švedskem, Danskem, Španskem, Belgiji itd. In sedeli bodo na prestolih le tako dolgo, dokler bodo služili udano in koristno svojim prvim slugam. Koristni pravijo, da so kralji, a vendar bi ljudstvo tudi brez njih izhajalo. — Kaj pravi egipčanski kralj Tut? Staremu egipčanskemu kralju Tutu naj-brže sedanji sret nič kaj ne ugaja. Vsaj iz razgovorov, ki jih prinašajo mnogi časopisi, je to razvidno. Na vprašanje, kaj menf o sedanjem svetu, je odgovoril kralj Tut: >Čudne reči se gode danes po svetu, ali vendar nič novega ne najdem. Iznašli so ljudje čudno stvar, ki jo imenujejo demokracijo. Txik ubogih vladarjev je to. Tako-le menda napravijo: razpišejo volitve, postavijo kandidate. V škatlje mečejo volilci papir v nadi, da si izbero najboljše zlo, izbero pa si navadno najslabše. — In apostol nove svobode: Wilson! Kakšna svoboda je to? Prisilna vojaška služba, kakoršno sem jaz že pred 3500 leti natovoril mojim sužnjem. Pravite, da smo bili mi zapravljivci in da je vaša demokracija boljša in cenejša. Koliko sedaj pome-čete za ladje, za letala, za topove in podobne ropotije? Ali je razlika in napredek med nami. Ali ni vseeno, če zakopljem bogastvo in zlato v luknjo, kakor je grobnica ali pa vtaknem v korito, iz katerega žro vaši državniki in poslanci. — Potem vaše vojne! Ali je danes kaj, drugače? Samo ta razlika je, da smo mi klali bolj poceni, medtem ko stane razne vlade vsak, ki je padel za »svobodno domovino« 25 tisoč dolarjev. — In stavke? Samo ena stavka je bila v času mojega vladanja. Sužnji so zahtevali več platna, da bi se oblekli. Ali jaz sem jim odtegnil hrano, zgubili so polovico na teži svojih teles in tudi platna so rabili polovico manj. In danes? Vaši vladarji izstradajo svoje mezdne sužnje tako nesramno, da poginejo od lakote. — In cerkve? Mnogo jih je bilo v mojih časih. Le imenovale so se drugače. Prisilili so ljudi, da so bili dobri in pokorni. Sedaj imajo ti hinavci že večjo prakso. Mislil sem, da bo moji duhovni največji sleparji z raznimi svetimi mačkami in biki ter podobnimi zverinami. Danes vidim, da so bili pravi anglejčki napram vašim verskim sleparjem.« Kaj se je torej spremenilo tekom 3500 let? Demokracija, svoboda, civilizacija, kultura so le krinke vladajočega razreda. Iskre, Najvažnejša revolucija, ki vodi do resničnega napredka, se širi v glavah ljudi. Tej je pripisovati resnični napredek. * Žumalisti, ki morajo pisati tako, kakor jim njih gospodarji ukazujejo, trdijo, da je socializem skrahiral. Gotovo je, da so v zmoti! Socializem ne more skrahirati, dokler ga ni. Čas za praktično presojanje socializma pride tedaj, kadar bo socializem kje v normalnih razmerah upravljal družbo. Take prilike še nikjer ni imel in je tudi sedaj nima. Zato tudi ni prilike za sodbo o socializmu. V imenu Strok. kom. (P. odb. GDSJ.) Izdajatelj: Franc Svetek. Odgovorni urednik: Jože Berdajs. Tiska tiskarna Makso Hrovatin. Čevlji domačih tovaren Peter Kozina & Ko i. znamko »Peko« so naj-boliši in najcenejši. Zahtevajte jih povsod. Glavna zaloga na drobno in debelo: Ljubljana, Breg št. 20 in Aleksandrova cesta št. 1. Priporoča se velika izbira barvastega in navadnega bombaža, perila i. t. d. KARL PKIiLOG, Ljubljana, Stari trg štev. 12. PETER CAPUDER LJUBLJANA, VIDOVDANSKA C. 2. Ima v zalogi vse telovadne potrebščine. Ima v zalogi kroje za U. D. R. Ima v zalogi blago in vse potrebščine za kroje U. D. R.