C. kr. pošt;! Nedobavljene številke je posiati }m!nistracljl „EisenbahnerH Dunaj V Brauh; 'js-^sse 84. ^ W T rt i x£ df 'i /% Ste v, ; m iSl II K. it raizeiaireiuion Pras. —• 191" um _x£_. Uhr i£L mltfc. G1RSIM SLOVENSKIH ZILEZMI5KIH MASTAVUSHCIV Slovanska ..zeleznižarskl koledar sa a. 1S>17“ šsšele v xac@tikM 6n@s©€a okt©" teg*a, ^@8’@cSi® ieteznilarskp 4ai:K§stvo, L£tgbi£ana» Šetenbursova žilica S;lL ¥ Ljubljani. 0 miru. 4 1 oiiL^migigua-ma. i7irnvariaU v^miU-ia-bs- sfmfcksr se nam ie zdel njen poinen tako daiffi/Jf&V6 IM ■■n.e izPlaia Kovoriti o pičth. Danes te kratke"'besede vse hg^uKačojCj^a^Tys>«Y^io,^Atoto»'V' njej stopljeni vsi bla^^veMiO^feitR^M^^^nenje posa-nieznikove^*^*^'' ihtenja -4*arodov. Ka- , dar- postane hayd^ fttafrfflre&aVft življenjgj,, takrat zadiha'vsakdo zopet ^fcfcf^iejše. Kdaj pride mlp? To vprašanje nas preganja noč in dan. Gq*tfvega ne ve nihče, zato je pa ugibanja tem .mif j^sakdo sluti, da pridejo prvi znaki mirti ali iz Nemčije, ali iz Angleškega, ker je med tema državama najglobokejše nasprotstvo. Zato so ve-leznačilne besede, ki jih je pred kratkim prinesel napol oiidiozni angleški tednik »The Nation«. Ni bila doslej navada, da bi bili zabeleževali v »Železničarju« vsak glas, ki je prihajal od te alt one strani za mir. Članek v prej omenjenem angleškem listu se nam pa zdi tako značilen, da podajamo v naslednjem njegovo vsebino. »The Nation« prinaša članek z naslovom »Začetek konca« in pravi, da mir ni več daleč. V uvodu pravi: »Zakaj naj traja vojna še dlje? Evropa želi mir; nevtralci žele mir, vojskujoči se narodi žele mir, armade žele mir in vesele bi Izha t • .»!• e$:.a 1. " me UREDNIC VO se nahaja v Ljubljani, Šelenbur- g .va utica 6 1. | Ncf/ajikirana V'.Siiin sc n« tJi‘R • 'UŠ VO Dunri V. — Bliiub.iusg.isst' M. | Ro N ,'U'Jf rii.. . r Zr, C. lo . . . 4-40 K z:i po! kt;<.................................2*U0 K z:i če: rt • ;................................'10 K Po -.tsvilk.! 18 v in. V Ljubljani, t. oktobra 1916. Leto XX. LISTEK Konjunktura . . . Ogrsko spisal Franc B a n. Vriskanje je utihnilo, prej bleščeči pogledi so otemneli, kri se je leno pretakala po žilah in ljudje so hodil# okolo s povešenimi glavami. Kaj bo? To vprašanje se je raztezalo po nebesnem svodu kakor velikanski transport in doma, med molčečo opravo, sta se obupno borila upanje in obup. Kaj bo? Kaj bo?... Strah, kakršnega še ni doživel še nikdar nihče, je omotfil ljudi. Srca so utripala tišje, tople misli so zledenele v možganih. Noge iti roke so odpovedale. Kakor presenečeni od strašne nevihte so stali ljudje, oči so bile orosene s solzami in volja je padala mrtva k nogam negotovega in inorda strahotnega jutra. Poletne noči so bile brez življenja. Ljudje so postopali brez dela po cestah enaki hišam, •in tudi hiše, ti nedelavni kamniti velikani, so se približevale vsak večer... in tedaj so pričele bile, ko bi se vrnile lehko domov.« Po tem uvodu razvija list program mirovnih pogojev. Iz znanega govora nemškega kancelarja sklepa list, da bo Belgija razdeljena. »Nation pravi, da je tak pogoj nespremenljiv. Zahteva zopetno upostavi-tev Srbije in Črne gore in zadoščenje-ža Francijo. Dobesedno pravi nato: »Ako pa nam podstavljajo misel, da hočemo na mesto nemške nadvlade, nadvlado entente, tedaj je to popolnoma napačno. Prav tako napačna je pa domneva — pravi list — da se hoče zateči Angleška k teoriji v evropskem ravnovesju, ki je edina alternativa, če nočemo nevpoučno nadvlado etie evropskih skupin. V resnici želimo le slečene: Predvsem dosežemo trajen mri le s pogajanji. Aok želi pristopiti Nemčija h katerisibodi zvezi, jej moramo dati prilko za to: ako pa neče tega, tedaj ma Evropa pravico, da upostavi mirovno zvezv brez Nemčije. Popolnoma na napačni poti so tudi oni, ki menijo, da se sme povečati vsak čIču: eistcnle ca račun ct-;u:ataib tftžav. 4uglešfcw državniki so sc izjavili že prav odločno proti taki politiki. Tudi če bi lehako opravičevali take načrte z vojaškega položaja, bi pomenjali ob 11-resničenju sicer materielno zmago, o nravstveni poraz. Zo naziranju lista »The Nation« bodo igrala ob sklepanju miru glavno vlogo vprašanja o mednarodnem pravu, nikakor pa ne teritorialna vprašanja. Ob sklepu tega pomembnega članka so ti stavki: »Ako se nadaljuje velikansko prelivanje krvi v tem obsegu kakor doslej, torej do zadnjega moža in do zadnjega groša, tedaj po-menja to pogin sveta. Edino,, kar lehko pomaga, je umetnost državnikov. Evropska diplomacija pa doslej še, ni dokazala, da je kos takim nalogam« in treba bo močnejše Sile, da jej pomore na to pot. Ta močnejša sila ie javno mnenje. Javno mnenje pa je bilo speljano doslej na napačna pota in učinkuje zato zmedeno: ali lehko pripelje- begati med hišami črne postave kakor pokopališka mrčes med trdimi grobovi Ko je snažil zjutraj Adolf Barna čevlje, mu je kanila v možgane velikanska ideja. Ne izda besedice o tem, kar gori v njem lin kar preveva vse njegovo bivstvo,’ je zgrabil ne posebno veliko dragocenosti svoje družine, tudi poročne prstane, 'dvignil 'iz poštne hranilnice svoj 'denar, Ifttl o3 svojega šefa kar mogoče najvišji predujem in šej celo k nekemu oderuhu — sploh izčrpal svoj kredit do zadnjega vinarja. Pripravljal se je na odločilno bitko z življenjem. Regina, njegova žena, ki je hodila po enkrat na teden v kavarno, Renč, njegova hči, ki sc ie opajala iz slabih romanov z vzduhorn elegantnega sveta in tudi mali Adolf, vsi so ga silno nadlegovali z vprašanji, skoraj boječe so hodili okolo njega, meneč, da je ob pamet; toda Adolf Barna ni odgovarjal, temveč tekal, da divjal je od jutra do večera okolo. Svoji družini je odmerjal še bolj skopo krompir za večerjo in hodil po večerji v kavarno, česar ni prej stori! nikdar. V kavarni je debatiral v nekem kotu z dvomljivimi 1110 ja.vuo mnenje na pravo pot in potem bo po-sredpvalee med onimi, ik so nas gnali v vojno in onimi, kS trpe vsled vojne. Ce pa hujskamo javno mnenje še naprej, tedaj ne dobimo dobrega miru. Najhujše zapeljano javno mnenje je v ententnih deželah s tem, da je treba uničiti centralni državi najprej vojaško In nato naj se izključijo še iz evropske gospodarske skupnosti. Ce bi bilo to res mogoče z vojaškega stališča, seveda z velikanskim1! izgubami, je vendar ta pot najmanj plodna. Ako gremo po tej poti dalje, pridemo do uboštva in smrtnega trpljenja, a ne do časti ali svetovne varnosti, niti do varnosti Angleške ne. Naš ideal je, da dosežemo mir z dobro voljo in razumom in z razumno umerjenostjo angleške diplomacije.« Isti list prinaša še drug članek. Ta članek, naslovljen »Resnično poraženje pruskega militarizma« ima mestoma tako značaj, kakor da hoče izvedeti, kako mislijo v Nemčiji o mirovnih po-V^t«t»..čla!d-.!i aruvi vladj>...na oheh straneh neomajana vojna odločnost in da mislite obe strani, da se doseže mir lehko le na ta način, ako eden alti drugi narekuje mir. Ali še druga pot je. Cista vojaška zmaga na tej ali oni strani, ki samovoljno uredi novo Evropo, ne daje nobenega poroštva za trajen mir, temveč treba je potom mednarodnega sporazuma urediti Evropo. Tako radikalna naziranja, kakor jih je izrazila pariška gospodarska konferenca ali Beth-mann-Holhveg, ko je govoril »o miru na podlagi vojnega zemljevida«, ne pripeljeta nikdar do sporazuma. Dobesedno nadaljuje potem list: »Mogoče je, da izraža naša vlada — kakor tudi nemška — do gotove stopnje splošna naziranja, ali popolnoma neresnično je, da ve-rujejo možje, ki imajo vrokah vodstvo naše bodoče zunanje politike, na uničenje nemške trgovine, na preprečitev oboroženja Nemčije ali na Evropo, ki bi bi- Ijudmi. Tako je potekalo življenje ves teden. U-mazano stanovanje v ttbožni ulici je postalo še temnejše vsled obrazov, na katerih je nemo strmelo vprašanje: Zakaj, zakaj počne vse to? Toda nekega večera se je izpretnettilo vse: Adolf Barna je prišel domov in ostal po večerji doma. vprvič zopet po dolgih tednih. Vsakdo je čutil, da se zgodi sedaj nekaj pomembnega, stisnili so se tesno in prežali na njegove besede. Toda je dejal le: Kupičiti. Kupičiti! Osem črk. Nič, prazna beseda; tin vendar je brnela bolj mračno kakor grmenje tisočih topov. Kupičiti! Teh osem črk še ni trtč, ali le nekaj noči še in beseda bo silno narasla. Razvije; se v strahotnega poISpa, gnusno žival, ki raztegne svoje prste v vsak dom širom dežele in nagrabi živila, ukrade svetlobo, raztrga obleko, preluknja črevlje in pogoltne požrešno vse, kar je biio namenjeno doslej razvedrilu. Nič drugega ni dejal. Beseda je zafrfotala preko mize, žena, hči, celo mali deček so bulili v to besedo shlastnim poželjenjem. z iskrečimi pogledi, a brez besed. Kupičiti! Kupičiti! so po- la razdeljena az vse večne čase na vojskujoče se stranke. Nasprotno! S popolno gotovostjo vemo, da spoznava čimdlje več državnikov, da je najboljše upanje za dobro bodočnost v smeri, ki se trudi za ustanovitev zveze narodov, sloneče na medsebojnih garancijah in pogodbah. Amerika, edina velesila, ki ni zapletena v vojno, ima »Zvezo za mir«. Njen program je odobril Grey.. Grey in Asciuith sta se že posvetila delu, da se uresničijo mednardone pogodbe po vojni. Sedanji po-lčični sistem Evrope je ubravnan le na vojno. Ali tega sitema bo konec, kakor hitro izjavi Nemčija, da nasprotuje uredbi mednarodnih .vprašanj potom mirovnega razsodišča ali potom pogajanj okolo zelene mize. Ce Nemčija izreče jasno, da ni nasprotna takemu evropskemu sistemu, tedaj je dosežen prvi temelj za pogajanja. Bodoči vladaVji. Imperialisti vseh evropskih držav menijo, da se odloči usoda o bodočem vladarfsvu na svetovnem trgu edinole na evropskih bojiščih in zato so nastavili devizo: Do zadnjega moža. Ali med tem, ko besni na evropskih poljanah bratomorni boj, se dogajajo onstran morja veliki preobrati, ki pomenjajo resnično izpremembo v svetovni trgovini. Zedinjene države žanjejo stotere sadove in si osvajajo nadvlado na svetovnem trgu. Tako trden temelj so si ustvarile, da zavladajo edinole one na svetovnem trgu, ko mine vojna. Sicer ni povzročila zgolj vojna tega razvoja, temveč ga je le prav zelo pospešila. Trgovina Zedinjenih držav ne zadene sedaj že tretje leto nikjer več na nobeno konkurenco in atko si osvaja v kratki dobi trg za trgom. Gotovo je, da so Zedinjene države že dolgo vrsto let prva industrijska država na svetu. Ze leta 1913 so producirale Zedinjene države le za 50 miljonov manj ton premoga manj kakor Angleška in Nemčija skupaj. Kar se niče pridobivanja železne rude in tudi drugih kovin pa ttad-kriljujejo Zedinjene države prav močno najmočnejši evropski industrijski državi, namreč Nemčijo in Anglijo. Ali Zedinjene države niso le močan producent, temveč tudi silen konsument. V dobi 1912/13 so porabile Zedinjene države 5.55 miljonov bal bombaža, medtem ko je porabila Anglija le 3.28 in Nemčija celo le 1.26 miljonov bal bombaža. Seveda producirajo Zedinjene države največ zase. Ali od leta do leta nastopajo na svetovnem trgu kot nevarnejši konkurent lin so že nadkrilile v nekaerih strokah Anglijo in Nemčijo. Tako eksportirajo več izdelkov iz železa in jekla, kakor Nemčija. Strojev in elektrotehničnih izdelokv izvažajo približno toliko, kakor Nemčija, a mnogo več kakor Angleška. V tem oziru pa silno utrjuje vojna ameriške pozicije. Industrijsko delovanje evropskih dežel bo oslabljeno mnogo let po vojni in Zedinjene države zavzemajo njihovo mesto. Izvoz Amerike narašča od leta do leta, zlasti v Azijo, Afriko in Avstralijo. Še važnejše ko pa izkremembe, ki se izvršujejo v zidnjih letih na denarnem trgu. Zedinje- navljali v mislih in žena je stopla k soprogu, ga poljubila na čelo in dejala: »Adolf! Vedela sem vedno, da si moder mož!« Oblegali so ga z vprašanji. Regina, izsušena žena in Rene, poželjiva hči. Prosili so ga, naj vendar pove, kje je hodil, s kom je občeval in glavno, kar je glavno: Kam je skril... Adolf Barna se je le smehljal in molčal. Stvar si je začrtal tako: Ta večer izreče le to eno besedo: Kupičiti. Potem bo molčal in kadar bo vse urejeno, kadar bodo izbrana skladišča napolnjena do vrha, takrat, da takrat govori dalje... Domisli si, da je izgubil nekoč nakopičeno blago le vsled tega, ker je izgovoril eno besedo: Riziko! Njegove sive oči zaiskre. Ne, sedaj bo močan, ne vda se in ne beži pred prošnjami, kajti tudi sam sebi mora dokazati, da je močan. Družina je obmolknila. Sredi izbe je gorela svetilka in v rumenkasti svetlobi petroleja so izglodali podolgasti obrabi kakor poželjivi jastrebi. Oči so bile povešene in sostrmele pred se in v brneči molk so stopile podobe iz sanj, smehljajoče se, mlade vile, hčerke upanja. Mali Adolf je risal ne države so najbogatejša dežela na svetu. Leta 1912 je znašalo njihovo narodno premoženje 187.74 miljard dolarjev, medtem ko se ceni narodno premoženje Anglije na 90 in Nemčije na 75 miljard dolarjev. Amerika ima mnogo izposojenega denarja iz Evrope in sicer cenijo evropski dolg Amerike na približno šest miljard dolarjev. Sedaj so pa odplačale Zedinjene države večino tega dolga. Zadnje leto je imela Amerika 'izredno dobro žetev. Ker so se raztega še zelo dvigale cene živine in žita, so kmetovalci zelo obogateli. Vrednost živa, živine in drugih kmetiških pridelkov je dosegla lansko leto vsoto 1(1 in pol miljard. Amerika je imela v zadnjem letu velikanski izvozni prebitek, in sicer 1.77 miljard dolarjev, ravno toliko kakor v letih 1912, 1913 in 1914 skupaj. V tem velikanskem izvozu se zrcalijo naročila entente. Znano je tudi, kako plačuje ententa ta naročiia: Ententa prodaja Ameriki zopet ameriške vrednostne papirje nazaj in najame posojila v Ameriki. Anglija je oddala tekom vojne za 950 mljonov dolarjev ameriških vrednostnih papirjev, Nemčija za 300, Francoska za 150, Holandska za 100 in Švica za 50 miljonov dolarjev. Razen tega je dolžna Evropa Ameriki skoraj eno milardo dolarjev. Južna Amerika si je pa izposodila v Ameriki 70 miljonov. S tem denarnim procesom se pa utrjuje vlada ameriškjih trustov. Banka trustov, Morgan 6; Ko., razdeljuje ententina naročila med podjetnike in s tern se pritegnejo v krog trustov doslej še neodvisna podjetja. Ta podjetja, ki sos tala do vojne izven trustov, so dobivala denarno oporo iz Evrope, a sedaj prevzemajo banke trustov akcije in obligacije teh podjetij in njihova neodvisnost je pokopana za vselej. Še več! Trusti poizkušajo pridobiti vire surovin po drugih svetovnih delih. Tako zahtevajo od Rusije različne koncesije, drugače jej ne posodijo denarja. Tudi v Južni Ameriki si prilaščajo zemeljske zaklade. Po vojni ostane Amerika dolgo let edina izposojevalka denarja in zato preti nevarnost, da si prilaste trusti najvažnejše vire surovin po vsem svetu in ves svet jim postane podložen. Ameriški trusti zavladajo po končani vojni nad svetom in pričela se bo šele prava velekapitalistfčna doba. Za vojno gospodarsko oskrbo železničarjev. Državni poslanec sodrug Tomschik je izročil »železniškemu ministru spomenico glede preskrbe železničarjev s krompirjem, za državne železnice in privatne železnice. Glavne točke spo-lerfice so: I. Železniško ministrstvo naj zagotovi z nakupom ali z rekviriranjem potrebno množino ' krompirja za bližajočo se ziimo in naj izroči vsakemu uslužbencu in delavcu tolik okrompirja, kolikor ga rabi in sicer, če je mogoče, za nižjo ceno kakor je določena najvGšja cena. Odplačevanje od strani prejemnikov krompirja naj se določi v nizkih mesečnih obrokih. čirečare na papir, ni še vedel, kaj naj zahteva od življenja. Ali Rene si je pogumno zgradila palačo, vodila avto in pozimi se je sankala po Ta-tri. vsa rdeča v lice. Uvenela mati, že leta in leta ponižana v svojih željah,* se je boječe umek-nila pred vstajajočo lepo bodočnostjo, vse kar 1c- tHStfeUate, Je'bilo belo iir črno oblečena hišnica, ki prinaša vsako jutro osnažene črevlje v sobo. Le Adolf Barna ni sanjal. Ko je motril s pogledom svojih sivih oči sklonjene glave svoje družine, je vstajala pred njim vsaka ura Iz zgodovine zadnjih dni. Posmehljiv nasmel mu je zaokrožil ustne in mislil na veletrgovce, ki imajo velika skladišča brez koristi; z nekaj tisoči kronami je zagospodaril nad vsem. S širokim zamahom je vzel iz žepa beležnico in začel pisati s cenim svinčnikom dolge vrste številk. Družina je opazovala tako pobožno svinčnik, kakor opazuje zbor vernikov v cerkvi duhovnika... Tedni so potekali in mesto je poslušalo še vedno na glasove z daljnih poljan. Premišljevanje pa so oklepala poročila časopisov; proti onim poljanam so odhajali pevajoči, s cvetjem okrm- 2. Obenem prosimo, da se pospeši dovolitev dvojne draginjske doklade. Železniško ministrstvo je odredilo v sporazumu s finančnim ministrstvo^, da se izplača enkratna podpora vsem vpokojenim državnim u-službencem in njihovim vdovam in sirotam. Podpora se ozplača upokojenim železniškim uslužbencem v dvanajstih obrokih, počenši s L jaiu-arjem 1916. * Po nalogu organizacije je izročil državni poslanec sodrug Tomschik železniškemu ministru spomenico ,v kateri prosi, da ser azdele emd one uslužbence, ki se pečajo z živinorejo, primerna krmila za živino. * C. kr. železniško ministrstvo je odredilo, da sc naj nastavljajo v železniški službi tudi taki vojni invalidi, ki doslej niso bili v železnški službi. >!< G. kr. direkcija državne železnice v Inomo-stu je odredila, da se sme prodajati star les kot kurivo tudi onim delavcem in delavkam, ki sploh nimajo pravice do kuriva. To odredbo bi lehko posnemale tudi druge direkcije. Sodrug Tomschik je interveniral pri železniškem ministrstvu tudi v zadevi kuriva. Nekatere direkcije so namreč silno podražile stari les, ki ga oddajajo uslužbencem kot kurivo. Osobje se tudi pritožuje, da se izvršuje razdelitev lesa krivično. Železniško ministrstvo naj uredi to stvar. * Železniško ministrstvo je oderedilo z odlokom z dne 17. avgusta 1916 sledeče: Stalni in nestalni delavci, ki prejemajo trajno prehranino ali enako pristojbino, zlasti delavci, plačani po službenem predpisu S-19, kakor tudi evakuirani in zopet v delo sprejeti delavci, dobetpiezdne doklade s 1. julijem 1916. , ' . Vprašanje akordnega dela po delavnicah državne železnice. Po delavnealt, avstrijskih državnih železnic je odpravljeno'akordno delo od leta 1895 dalje in uvedena dnevna mezda, oziroma letna plača. 20 let je poteklo na ta način. Ali inti delavstvo niti uprava nista bila zadovoljna s tem sistemom in delavstvo je zahtevalo zato vedno izboljšav. Uprava je želela, da se izdeluje po njenih delavnicah več, a delavstvo, primorano vsled draginje, je zahtevalo višje mezde. Ali niti uprava ni dosegla v teh 20. letih svojega cilja, niti delavstvo ni prišlo do boljših mezd. Oba dela sta iskala zato podi, po kateri bi prišla iz tega nevzdržnega položaja. Iskanje je bilo do izbruha svetovne vojne zamanj. Svetovna vojna je prinesla rešitev. Zc pred vono so govorili v zopetni uvedbi akordnega dela in po nekaterih delavnicah so tudi že poizkušali s tem načinom dela. A ostalo je le pri poizkusu. Svetovna vojna z vsemi svojimi posledicami ie pa učinkovalo tako, da so uvedli pred letom zopet akordno delo po delavnicah. šeni vojaki, s poljan so se vračali v avtomobilih, ranjeni in poraženi od bolesti. Budimpeštanski vzhodni kolodvor sc je izprcmenil v pošast z dvema gobcema: V enem so izginjali ovenčani, vepajoči vojaki, v drugem so se drenjati kruljevi in slepi obvezane glave in nosilnice v umazanih, molčečih valovih. Vsakdo je prežal na življenje, na življenje ragih svojcev, če so še živi; mnogim bi bilo ljubše, da jih uzro v reki ranjencev, ka- kor da so tam zunaj v negotovosti. Samo teleša so bila doma, diiše so bile tam zunaj, sredi vriskanja in obupa. To je bila pobožna množica, klečeča pred temno usodo, uničena v žalosti in dvigajoča se v prošnjah, in tatovi, ki so se vsiljevali med to pobžono onemoglost, so delali lehko nemoteno ... ' ■/ Ko se je končno zavedla dežela, ie bilo že prepozno. Ro deset in dvajset črnih postav so zajeli naenkrat, a biti so to nerodni in neznatni ljudje, ki niso poznali varnih skrivališč po Budimpešti. Lov je trajal dolgo 'in tudi Adolf Barna je marsikdaj trepetal; če ga vendarle... Ni še končal svojega dela. Rrva skladišča so bila Ce ostane vedno tako, to je še vprašanje časa. Poleg akordnega dela je uvedeno tudi čezurno delo in sicer ne le zvečer, temveč tudi ob sobotah popoldne in ob nedeljah in praznikih. Vodstva delavnic slave to čezurno delo kakor največjo dobroto za delavstvo, ker ?im je omogočen s tem višji zaslužek. Ali kakor so že delavci nehvaležni, nočejo priznati teh dobrot. Kdor pozna razmere, gotovo brezpogojno pritrdi delavcem, kajti zaslužek na podlagi večjega dela in napenjanja moči do skrajnosti, kakor pri akordu, ni prav nobenea dobrota. Beseda »akord« je pa pri delavstvu na tako slabem glasu, da so iznašli namesto nje novo besedo, namreč, »delo po naročilu«. Po delavrticah hi uveden enoten akordni sistem, nit v eni in isti delavnici ne. Izgovori vodstev so različni, veSinoma pa tako naivni, da se človek kar čudi. Ndvadno trdijo vodstva, da izvrše delavci po delavnicah vse premalo, torej da so leni in zato dajejo nekaterim posebno »pridnim« delavcem nagrade. Ako hočejo, da se izvrši po delavnicah državnih železnic res enaka množina dela kakor po privatnih podjetjih, tedaj je treba predvesm tole: Delavnice tehnično izpopolniti in ustvariti za delavstvo enake možnosti za zaslužek kakor vmodernih, resnično socialno urejenih obratih. Že pred leti je ustano-vlo železniško ministrstvo posebno komisjo, ki so jo poslali v Nemčijo in celo v Ameriko, da prouči akordno delo. Uradniki so si belili glave, a sedaj smo dobili kot plod vseh teh študij »delo po naročilu«. Najlepše na vsej stvari pa je to. da delavec, ki dela v akordu, nikdar ne ve, koliko dobi ob koncu meseca in da je obračunavanje velikanska tajnost. Zato tudi nima delavstvo pravega zaupanja do uprave. Delavstvo po delavnicah pa naj bo solidarno 'in naj išče opore pri organizaciji, ker drugače dela lehko še leta in leta v tem negotovem sistemu. Novi davki po § 14. Novi davčni zakoni, ki jih je izdala.vlada po § 14., stopfjo takoj po razglasitvi v veljavo. Direktni davki se zvišajo z Vojnimi dokladami. Zvišanje se izvrši po posebnem odstotnem ključu. Vojna doklada znaša pri zemljiškem davku 80 odstotkov, pri pridobniskem davku prvega in drugega razreda 100 odstotkov, tretjega in četrtega razreda pa 60 odstotkov. Za ono pridobnino, ki ni uvrščena v razrede, če se plačuje mani nego 300 K davka, 60 odstotkov, če znaša davek več nego 300 K, 100 odstotkov. Družbe, kH morajo polagati javno račune (delniške družbe, delniška društva, pridobitne in gospodarske družbe, družbe z omejenim jamstvom), bodo plačevale rentabilitetno doklado, ki se takole stopnjuje: če nosijo 6 odstotkov, se plača 30 odstotkov več, če nosijo 10 odstotkov 40 odstotkov, do 12 odstotkov 50 odstotkbv, do 14 odstotkov 70 dstotkov, še več pa 80 odstotkov. Rentne doklade znašajo 100 odstotkov. 'Doklade k dohodninskemu davku znašajo ob prejemkih v kronah sicer že napolnjena, a iztaknil je še vedno kako skrivališče in omedlel bi, ako bi ga ne mogel napolniti. Zopet so se vrnili stari dnevi. Od jutra do večera je tekal okolo in po večerji je odhajal v temne kavarne. Včasih je zafriotala usoda tudfi tik mimo njega, eden njegovih ljudi se je vjel v past iu družina je trepetajoče čitaja vsak večer časopise. Polagoam so- pričeli že udobnejše živeti, ali Adolf Barna, ki je zdaj na svojth potih govoril mnogo sam s seboj, je upeljal zopet stari red. Vse je moralo biti kakor prej: Petrolejka, ponošene obleke, slabi črevlji in celo krompir za večerjo.• Mesto se je pozneje naveličalo lova in verjelo samo sebi. da so vjeti že vsi. l udi mir je zavladal: pred trgovinarrfi z živili ni bilo treba več čakati v dolgih vrstah iu premišljevati, če še kaj ostane, le cene so strašno poskočile. Ljudje so škripali z zobmi, ali plačevali so zahtevane cene; pozneje so sc že tako privadili novemu položaju, da so res verjeli, da ni draginje, temveč da je le padla vrednost denarja. Nekaj časa je bilo zopet vse dobro, a naenkrat je nastalo zo- 3000 '5200 15 5200 7200 20 . 7200 ■ , 10000 . 25 10000 • 14000 '30 14000 ' 20000 35 20000 26000 ; 40 26000 32000 45 32000 40000 50 40000 48000 55 48000 56000 60 56000 64000 65 64000 75000 70 76000 100000 80 100000 140000 90 140000 200000 100 nad 200000 120 rednih davkov. Doklada k tantiemam znaša 100 odstotkov. Vone doklade se bodo morale plačevati, če se je' odmera rednega davka že izvršila, brez posebnega poziva tudi že za leto 1916. Vojna do-plada k osebni dohodnirti doteče dne 1. decembra 1916. Za leto 1916. morajo službodavci vojno doklado odtegniti od plače v šestih mesečnh obrokih pričenši s 1. oktobrom. Druga naredba po S 14 uvaja davek na netiva 'in kresila. Ta znaša: a) za žveplene užigalice 2 vinarja za zavojček, v katerem e več nego 90 kosov; za zavojčke, ki štejejo več kosov pa za vsakih 90 kosov po 2 vinarja: b) za druge užigalice 2 vinarja do 60 kosov: za zavojčke, ki štejejo več kosov pa za vsakih 60 in ostanek 2 vinarja; c) za užigalne svečke 10 vinarjev za vsak zavojček, ki nima več nego 60 kosov; za večje zav.ojčke za vsakih 60 in ostanek po 10 vinarjev. Užigalice 'in užigalne svečke, ki se užigajo na obeh konceh ali po večkrat, se obdavčijo po po svoi užigljivosti. Žepna kresila, ki rtiso težja nego 25 gramov, 50 vinarjev. Težja žepna užigala 1 krono. Namizna in stenska svetila 3 krone pri kosu. Užigalice In kresila, ki so se nahajala pred 18. septembrom v trgovini (od tega dne velja namreč obdavčenje), se obdavčijo naknadno. Le če davek ne bi znašal več nego 10 kron, se opusti obdavčenje. Od 1. do 18. septembra se kre- sila ne sinejo prodajati. Nove tovarne za užiga-lice se brez dovoljenja vlade u» smejo ustanavljati. Vlada sme določiti za užigalice, kadar hoče, najvšje cene. Zvišane so s tretjo naredbo tudi pristojbine na totilazator, 'igre in dirke. Za račune velja kolek do 20 kron 2 vinarja, od 20 do 100 kron 10 vinarjev, od 1 U() do 1000 kron 26 vinarjev, za večje zneske 50 vinarjev. Kolek za železniške vozne liste velja 1.20 K nad 5000 teže (ali za cel železniški voz); sficer 30 vinarjev za vsak vozni list. pet pomanjkanje, a pomanjkanje je hitro izginilo, pa prišle so zato zopet višje cene, blago, zvesti služabnik, ki sc je včasih prilagodil tako hitro vsem željam, je postalo trmoglavo in vihalo nos. kakor djjkle z desetimi snubci. Adolf Barna je sklepal vedno udobnejše kupčije: veletrgovci so prihajali k njemu in odkupovali za drag denar svoje blago. Tisočaki so vreli k njemu, nič več se ni bal. oblačil se je elegantno, njegova družina je bila preobložena z dragocenostmi, vsi so uživali v polnih požirkih življenje. Družina Barna je prestopila v popolnoma nov svet, v tuje ozračje, kjer so bile običajne drugačne besede in navade. V začetku .ie bilo to strašno, zlasfi za Regino, ki si ni upala niti govoriti ni ki je kazala v novem mljeju le svoje diamante. Tudi Adolf Barna je zelo pazil nase, nosil je lepo obleko in večinoma se mu je še posrečilo, da je ustavil prst, k’ ni zbor z dnevnim redom: 1. Poročilo društvenih funkcionarjev. 2. Volitev novega odbora. 3. Poročilo o započeti akciji za draginjsko doklado. — Na mnogoštevilno udeležbo vabi a a a odbor. Razne stvari. Podružabljenje rodovine. Z razvojem družbe se razvija in izpreininja tudi oblika rodovine. Jako bogata zgodovina o razvoju rodovinskega življenja nam opisuje izpremembe, ki jih je tekom razvoja preživela rodovina od pradavrfih časov pa do danes, ko se spričo sedanjih svetovnih dogodkov vrši pravcati prevrat v rodo-vinskem življenju. — Prvotna rodovina mi imela naloge kot življensko skupnost, skrbeti za porod otrok, za naraščaj, morala je marveč tudi delati skupno za rodovino: posamezni člani rodovine so odpravljali odkazana dela za prehrano rodovine in za 'izboljšanje posesti. Ko je nastopila nova doba, doba doba stroja, je ta jela posamezne člane rodovine boljinbolj odtezati skupnemu domačemu delu, tako da je rodovina postala le nekaka gostaška skupnost, ki v svojem stanovanju u-živa to, kar se nje posamezni člani daleč od svojega doma prislužili. V tistem trenutku, ko je hitrejše obdelovanje in izdelovanje blaga zahtevalo, da se posamezne vrste delavstva, ki je prej izvrševalo svoje delo na domu, morale opravljati delo v skupni delavnici alfi tvornici, je moral mož, za njim tudi kmalu žena zapustiti dom is-kta si zaslužka v tvordico. Od srednjega veka do danes si je razvoj industrije boljinbolj uglajal pot, z izumitvijo stroa pa se je proces še pospešil. in spoznanje, da ne kaže prepovedati ženi dela izven doma, se je že popolnoma utrdilo. Ra-zentega pa so vojni dogodki omenjeni razvoj tako silno pospešili, da gaofoičajne razmere v doglednem času ne bile dovršile. Imamo namreč že takorekoč dejstvo pred seboj: oblika rodovinskega življenja je žc povsem drugačna, nego je bila komaj pred dvema letoma. — Stotisoče žen je že stopilo na delovni prostor moža, stotisoče žena, mater mora doma nadomeščati . otrokom očeta, morale so na delo v tvornico, v delav- Nakupoval je vse mogoče stvari in z inse-rr.it je iskal elegantno stanovanje iu veleposestvo; če je bil hodil po cestah, se mu je zdelo povsem naravno, da so ga pozdravljali že od daleč. Nič več ni debatiral, temveč le še ukazoval iu kadar je bil posebno dobre volje, tedaj je sklenil napraviti tako, da sc pobledi ona krasna ženska, k'i ga je tako prezirljivo pogledala v gledališču in za nekaj dni je zaprl svoja skladišča. >Js Ljudje so se naučili nove besede: Konjunktura... so dejali drug drugemu. Mesto ni bilo več enoten gozd, žalostne, obupane besede so se oglašale le posamezno in tudi taki ljudje so bili, ki so zasmehovali uboge žene, begajoče iz bolnišnice v bolnišnico in iščoč svoje sSnove. Vedno bolj so se oddaljevali drug od drugega oni. ki so stali doslej trdno skupaj, nič več niso gledali v daljavo, temveč zrli so sami nase doma... konjunktura... so dejali v besni jezi. In trgovci so razlagali v povsem naravnem tonu, da velja danes že šestintrideset kron, a jutri bo že dražje in pojutranjem še dr/je... Kunjuktura! Ta be- Stran 4. »ŽELEZNIČAR« SR v. 19 in 20. niče, opravljajo kmetiška dela; njih materinske naloge Hišo več tiste, ki so bile poprej. Postale so matere vdrugačni obliki, matere, ki ne dele s svojimi otroki koščka kruha, morajo marveč ta pošček kruha sedaj, ko ni moža, tudi zaslužit?!, da njih mali ne stradajo. Problem, kako naj bi se materinstvo in žensko delo dalo združiti, nli več problem učenjakov, temveč je problem trdega življenja, krutega dejstva. Le malo mater še mora ostati pri svojih otrocih, ogromna večina pa mora rano na delo 'in vidi zopet svoje maie pozno zvečer. Vse to pa ni le začasna posledica vojne, marveč je dejstvo, ki ga treba javno priznati, ker bi sicer naše družabne oblike novim življenskfm pogojem ne mogle zadoščati. — Država, dežele in občine os že na delu, da se pri-lagode novim razmeram. Organizacija otroških domov bo podlaga za sirotinsko oskrbo. Ne miis-lijo več na sirotniščnice, kamor so otroke zaprli, temveč le na otroške domove, kjer bo družina po delu sprejela zopet svoje otroke. V teh domovih tudi ne bo govora o kaki miloščini: mati bo prispevala sama primeren znesek, in tako se bo upoštevalo nje željo, kadar pojde za blagor nje otroka. Občine prirejajo ljudske kuhinje, kjer naj dobi delovna družina snažno in tečno hrano za primeren znesek, ker ji čas ali pa zaslužek ne dopušča, da se oskrbuje s hrano doma. Treba ne bo več velikega števila malih loncev na ognjiščih pri posameznih rodovinah, temveč veliki občinsik kotli bodo delili posameznikom primerno 'hrano. — Rodovina preneha s tem Hiti nekaka kuhinjska skupnost, morda bo še skupaj sedela pri mizi; treba pa ne bo več posamezno skrbeti za hrano za posamezne rodovinske člane, vse to bo družabno delo, veleobrat in ne več domače delo v dosedanjem zniislu. Zato pa bodo ljudje meto več počitka.'in več časa bodo posvečail svojim otrokom, ko se vrnejo od dela, ker jim tega domačega dela ne bo treba opravljati. Tako podružabljenje ne bo razdrlo rodovine, marveč jo bo še poživilo in izboljšalo. — Skoro vsak dan družba ženi kako domačo delo, in vsak dan morajo prevzemati žene zunaj doma najrazličnejše opraCke. Prav zato treba, da dobe te žene tuda zunaj hiše primeren vpliv. Saj gre za preskrbo in vzgojo njih otrok, in tega ne morejo matere prepustit* brezbrižno kakršnim že oblastem ali ustanovam. Kjer gre za otroke, tam naj se sliši in posluša tudi materin glas. Prej tega materam ni bilo treba, čutile so se v varstvu moža dovolj ščStene. Sedaj pa ni moža, ni zaščite, in milijoni žena morajo sedaj samostojno skrbeti za rodovinsko preskrbo, čemer se bodo tudi privadile s težkim trudom in z obiiimi solzami. Nova družina potrebuje novo mater. M-nulost se ne vrne več, in obsojeni smo, da živimo za sedanjost In bodočnost. Beseda materina zunaj njenega ozkega hišnega delokroga bo koristila več kakor pa domače delo. Delavčeva žena si mora pridobili vse pravice javnega življenja. To so preizkušnje, ki jih je vojna naprtila delavskim ženam, in čim prej bo žena Vse to kV’ dobro razumela, tem prej si bove bili skoraj zaduSili in vsak dan so bili bolj suhi. Vseh je bilo sram; eden je skrival svoje raztrgane črevlje, drugi svojo zakrpano obleko in veselih gostij ni bilo več. Primanjkovalo je povsod. Buiili so le še v izložbena okna in vzdihujoč so se spominjali lepih časov, ki so še leh-ko kupovali. Toliko jih je bilo in vendar je bil vsakdo sani. Tožbe, ki so bučale prej po cestah, so besnele sedaj po kotih golili stanovanj; kakor nevarno bolezen tako je skrival vsakdo ' svoje neznasko pomanjkanje. Jeza je pa tlela dalje, kletvine so se dvigale proti nebu in povsod so Ali vse to izpuhtelo v daljavo brez učinka. Adolf Barna je srečal tu in tam koga, ki ga je oplazil z iskrečim pogledom. A brigal se ni za to, čutil se je varnega Uh ko bi mu kdo očital njegova dejanja, bi se čudil nad besnim pogledom in ravnodušno bi odgovoril: »No, tak je pač sedanji čas... Kaj hočete od mene? Ko bi ne bil jaz tega storil, bi pa kdo drugi!« Potem je prišla splošna utrujenost. Mesto se ni moglo niti več togotiti. Izmozgane kosi sp visele brez moči ob izsušenem telesu, v očeh se je rmačilo od otožnosti, matere so dajale o-trokom hrano — a so obračale poglede v stran — veth dneh ni bilo življenje nič drugega nego želja, da jedo in spe ... Adolf Barna je težko sopel, ko je vstajal od obeda, ^tresalo ga je in zapenjal je svojo težko svileno suknjo. Odšel je na vrt. Legel je v bleščeče majevo sobice ni kmalu zaspal. V solnčnili žarklih so blestela okrogla, rdeča lica; iz ust mu je potekala počasi slina: Sanjal je, da je dobil baronstvo — kot priznanje za azsluge za narodno gospodarstvo. se stiskale roke nad mizami v pesti. V očeh so plapolale grožnje ... oglaševalcu klavirjev opremijo tudi pralnico in kupijo hišo. Oni, ki so izgubili roko, se iznova priuče delu v delavnici državne železnice na Dunaju. Vse to kaže v visoki socialni uvidevnosti uprave državnih železnic in oskrba teh železničarjev je res izvrstna. Nekateri se vadijo pod dobrim vodstvom v strojepisju, stenografiranju in telegrafiranju. V delavnici sS izdelujejo umetne ude sami. Dom ima zelo lepo lego ob vznožju Kahlenberga v dolini med Sieveuingom in (irin-zingom. Razgled je na Dunaj. Dom je postavljen med vinogradi in gozdiči. Za ta dom so prispevali avstrijski železničarji do 16. marca 1916 600.556:52 kron. Glasovanje o vojnih kreditih na Francoskem. Dri zadnjem glasovanju, koncem junija, o vojnih kreditih v francoskem državnem zboru so glasovali trije sodrugi in sicer Blanc, Brizon in Raffin Dugens proti vojnim 'kreditom. Pri tej priliki so tudi prečitali izjavo, kjer zahtevajo mir brez pridobitve novega ozemlja in takojšnje premirje. Neorganiziranim v premišljevanje. V številki 77. podjetniškega lista »Siiddeutsche Tabak-zeitung« je sledeči značilni inserat: »Prodam večjo, dobro urejeno tovarno za smotke, ki ima veliko dela. V tovarni so dobre ženske delovne inočf, ki so neorganizi-'rane in nizko plačan e.«j .Torej nizko plačane, ker niso organizirane! In vendar je na tisoče delavcev, ki trdijo, da je organizacija zanje brez pomena. Še celo taki so, ki pravijo, da organizacija izporišča delavce, ker morajo plačevati 'prispevke. Prej omenjeni podjetniški list pa menda dovolj jasno dokazuje vsem tem, kako brezmiselne so njihove trditve. Kdor ni organiziran, je slabo plačan. Naj premislijo to vsi neorganizirani. Kaj pomenja organizacija za delavstvo? Nad vse zanimiva je stastistika nemške kovinarske zveze o mezdnih gibanjih. Kdor zna čitati, temu povedo sledeče številke prav veliko: beto Število' GJn:u.'\ Mv/.Uoa M^ednn gibanja vihanja ■/. uspehom končana brca uspeha 1905 1906 1907 1908 1909 1910 1911 1912 259.693 335.075 362.204 362.073 373.349 464.016 515.145 561.547 549 954 1049 606 692 1353 1687 1772 492 878 959 533 627 1285 1583 1673 57 76 90 73 65 68' 104 99 Cim bolj je torej naraščalo število organiziranih, tem večji uspehi so bili pri mezdnih gibanjih. Iz tega sledi povsem jasno, da so le močne organizacije zmožne učinkovitih mezdnlih gibanj. Delo, ki se izplača. Orožarna v Steyru je dobro žela. Izkazuje"čistega dobička 17,713.053 K. Prvovojno leto je imela čistega dobička 6,747.332 kron, torej v dveh vojnih letih 24,460.385 K. Ak-cionarji te družbe bodo že lehko »zdržali« do konca. Budimpeštanska orožarna izkazuje toliko čsitega dobička, da dobi vsaka akcija 50 K dividende. Tudi tem gospodom ne bo treba stisniti pasu. * >J< rujn.wr*-r*jrni* in Izdajatelj tn odgovorni urednik Josip Kopač. L:: a „■ ."meljska tiskarna* v Ljubljane iimstveiia reja ion® sil zaj®. Močno kujišico za r rjo kuncev zn žuikdl z 18 podobami s poštnino vred za ceno K 1"20 v krsji«rarni .,Arl)citerwille“ Gradec, Mareugasse 16. P?#- !‘$v gj&VvA.i m ; Si'-v,-:. , h h- ' $ Ack nlbert^ Ka ssSss:- il.jana, I Z d«.- , s ka ulica. Z:no4 za un.7