Leto V.
TRST, v soboto dne 10. junija 1899.
Štev. 16.

Brije trikrat na mesec.
Brivec stane v Avstriji za vse leto 6 kron; zunaj Avstrije 8 kron. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino sprejema upravništvo. — Oglasi se računajo po številu besed. — Uredništvo in upravdništvo se nahajata v ulici S. Lazzaro št. 11, II. nadstr. W Brivca dobiš v Trstu po 5 novč., v Gorici, Ljubljani, Pulju, Nabrežini, Št. Petru in Pragerskem po 6 nvč.
Take so.
»Samo en poljub!« on prosi Dekle svojega srca, Ko stoje v večerni rosi Roko ji v slovo poda.
/
»Sram me je!« mriatasepece Ter deviško zaradi, »Lahko noč!« in že odteče, Češ, domu se ji mudi.
Dolgo on za njo še gleda In je v dno srca vesel, »Sram! — porok mi je beseda,
Da sem biser danes vjel!« tf
A močno se jc opalil, Vedel ni, kar je za smeh, Ravno da doma zavalil Sinček njen se je po tleh !
Silvester,

Iz Poftffore pri Gorici.
(V narečju.) Kakor vsaki dan, tako tudi danes se zberemo vsi skupaj na križpoti. Tukaj počnemo govoriti. Vsak pove svojo. Kaj vi, jest, jest! ki s' m pršu učiera zvečier čest začne Zemo. Ker nisem imel zadosti šoldu za plasat, mi sju mogli posodit. In ta trajna je skor vsaku nedelj u. —• Zdaj nimam ne cvenka, ne tobaka.
Nace imaš an španjol ? Nace: Nimam! To, šiora Tinca jema. Žomo : Sei vieš, da jemam za si trebit zdej b pufom! ne španjole kupa vat. O ben, ti Milio pa za ti s ti i kronu si
bomo že poglihali kadar nam bo oče dotu odšteu, Tuancič tudi lahko počaka. Pej ti Cegan jemaš kakšnu čiku ? —
Cegan: Ja meni se zdi, da s'm vvidu, ki ttti je papadla z uauaršta adna, u učiera na brbrjarju, kadar si popflposkuačnu, in zdej bieži jo jieskat če čieš da boš fefeifu.
Nace: S potju bieži obnejdit tudi tistu, ki drži bandiru v Ločniku kadar pasa laška korša.
Zemo : Le muči, tista jc liepa pupa.
Cegan: Po ja ja dd je liepa, če ne fafa-lin je vsa podobna nanaši mamci, ki jejema kmali devedsiet liet.
ZeiUO: Muči, muči, za'ko šrajaš takuo naruodno, ki ji manjka.
Nace: Neč ji ne manjka. Tisto je slabo, ko je samo ob nedeljah rusa, ob delavnem pa bleda kakor zid.
Cegan: A alora je roba di tatura, e no di natura! Ko rerečeš poj ti. Naci, je riries ali ne.
Nace: Po ja, ja, da je res. Tudi ta prva od lege nazionale je.
Cegan: Jejest tudi či zazaletim z nuosom v njo jo ne pogledam.
Zemo: Muote, mučte, ki če bo šla po sreči galieta, ta sveti Martin vam žje dam konfete.
Cegail: Ja, či či jih pridš bbrat čije na Rojce.
Nace: Alora tisti dan, bo no veliko veselje za cielu Podgoru. Jest znam dobro špilat na ramoniku, na uaralce
tudi, zatuo lahko tudi mene povabiš. Žemo: Ben ja. v nedelju ti dam on goldinar za kapam. Dejmi roku. Velja! Cegan : Kaj poreče pej stric Bbbrivc, ko ne vieste da od pprvega junija jic puošta v Popodgori.
Mišetar.
Ponesrečeni pesnik.
Kaj neki z našim je poetom, Ki pesnikaril je poprej tako marljivo, A ko si slavo stekel že bi neumrljivo, Ponehal nakrat s slabim je sonetom ?
Kaj z našim bilo bi poetom ? Poprej je pesni delal ros takoj »na cente«, Za nje vporabil vse mogoče je »momente«, Zdaj pa ponehal z nizkim jc poletom.
Kako pa to se je zgodilo ? Glej, kritik pesniško mu žilo je prerezal, Zda j suha je, ker slabo mu jo jc prevezal In Pegaza ne nosi več ga krilo.
Silvester.
oo o
Dve turnski uri.
Slivški gospod kaplan je rekel: Urar Kolmer na Dunaju nam je tako uro naredil, da gre prav kakor ajzonponarska, da take ni več za dobiti.
Šiški gospod kaplan pravi pa : He be! Vaša ura je ničla proti naši, ker gašo je naredil Hazeker iz pajerskega in tako dobro gre, da se sobice po nji rili ta, tedaj dokaz, da take ni več nikjer svetu, ko jc naša.
Narodna pripovedka.
Spisal I. Skuk'
V neki vasi živel je kmetie s svojo osemnajstletno hčerko. Kjer je bil že zelo j)ostaran, potoži neki dan proti svoji hčerki, da on ne more več dela zmagovati, da mu je treba pomoči. Veš draga Metka oženil te bom in tvojemu ženinu predam vse kar imam. Metka nekoliko vesela odgovori očetu : »Kako hočete me možiti ko ni krajcarja pri hiši. S prazno roko se ne-moremo lotiti«.
»Kje pa naj denar vdobim«, vpraša jo
oče ?
»Kravico prodajte, saj nam ostane še junica», reče Metka očetu.
»Dobro« odgovori oče, »takoj grem v mesto in prodam kakemu mesarju kravo«.
In res se še isti dan poda v mesto.
Ko pride k prvemu mesarju začne ponujati kravo; da je dobro rejena in zadnja cena 50 gld.
Ker je mesar poznal tega kmeta in kravo, mu takoj odštejo denar, in potem reče kmetu, da pride drugi dan zjutraj ob uri po njo.
Kmet vesel pooere denar ter odide in misli si — še vse to bo premalo. Bil je pa dobro navihan za kakšnega naplahtati. Gre še drugemu mesarju ponujati kravo in tudi ta mu odšteje 50 gld. kakor prvi in da pride drugi dan ob po njo.
Kmetič je imel že 100 gld. Misli si, tudi to ne bo preveč, dva sem že opeharil, naj še tretjega. Sel je še k tretjemu mesarju kravo ponujati, in ker je tudi ta poznal kmeta mu takoj odšteje 50 gld. in zraven pristavi: »Veste očka, jutri okoli devete ure pridem po kravo«. Dobro, odgovori kmet ter odide.
Sedaj jo pobere naravnost domov, da povč svoji Metki kako je dobro odpravil Ko pride domov začne pripovedovati, da je dobro prodal. Metka bila je seveda vsa vesela misleč kako bode srečna živela v zakonskem stanu.
Oče njen je postajal pa od ure do ure bol otožen, ker je vedel kaj je storil, in da ta reč ne bo tako gladko izšla.
»Jutri, reče oče Metki, me ne bo doma m ko bo prišel mesar po kravo, reci da naj počaka, da pridem kmalo«.
»Dobro očka«, odgovori Metka.
Drugi dan zgodaj vstane in se skrije v seno, da bo slišal kako si bodo mesarji dobro jutro voščili.
Ko je bilo proti osmi uri pride prvi mesar. Metka je ravno na pragu stala.
»Dobro jutro Metka !»
»Bog daj dobro«, odgovori ona.
»Kje so očka, jaz sem kupil kravo«.
»Mije znano, rečeona», »le malo počakajte, pridejo takoj domov«.
In ko se tam nekoliko pogovarjata pride drugi mesar in vošči prvemu dobro jutro.
»Bog daj«, odzdravi prvi.
»No, kaj pa ti tukaj tako rano počenjaš, si li prišel snubiti Metko?«
»Ne, ampak kravo sem včeraj vkupil in sem prišel po njo«.
Kakor da bi ga zbodel zakriči: »Ti navihani slepar saj sem jo tudi jaz vkupil in denar odštel. Začela sta se prepirati; prvi je hotel kravo drugi tudi. Metka pa je stala v strahu pred njima. V tem ko se tako prepirata pride še tretji mesar.
»No, kaj je pa vaju prineslo tukaj sem se kregati«, ju vpraša ?
Veš, ta h . . . č je prodal obema kravo in jaz jo hočem imeti, ko sem jo prvi vkupil.
O—o—o prokleti slepar tudi jaz sem mu odšrel 50 gl.; jaz hočem tudi kravo. Zdaj se pa začno tako prepirati, da je vsa vas skupaj pritekla. Metka pa se ni znala kam ob.rniti od sramote.
Sosed, ki je vse to slišal in videl, gre mesarje tolažit: »Kdoje prvi kupil kravo?« »Jaz« odgovori mesar. »No, vi vzemite kravo in vidva pojte ga tožiti, saj ima hišo«, reče sosed.
In tako so tudi storili, in še tisti dan sta šla mesarja tožiti kmeta.
Kmet je bil od tistega dneva še bolj zmešan. Kaj bo z menoj je tarnal, gotovo me še zapro in še lahko ob kočieo pridem. Ali kar je storjeno je storjeno, naj se zgodi Božja volja.
Cez osem dni prinese sodnijski sluga tožbo, v katerej je bil omenjeni dan za sodbo.
Določeni dan gre zgodaj na sodišče, tu dobi slučajno pisarja samega, ter mu začne pripovedovati kaj je storil. Pisar na to: Očka, slaba vam prede, stroškov bo veliko in še zaradi goljufije bodete sedeli tudi par mesecev v senci«.
Kmet se je ves potil strahu in prosil pisarja, kaj mu je storiti ? Pisar pa mu odgovori: »Ako mi daste kaj, vas navadim, da boste prosti vsega«. Kmet mu obljubi juničko za plačilo, ako ga res reši. »Dobro«, ' reče pisar: Junička bo moja, ako boste j oproščeni«. »Zagotovo« potrdi kmet. Pisar ga pouči: »Kadar boste poklican pred j sodnika na vse kar vas bo on vprašal po-I tegnite s prstom ob prst in zgovorite fec!
f e c; pa ne vstrašite se. Ako vas sodnik spozna za neumnega vas oprosti».
Kmetu se je sicer ta čudni poduk zdel deloma neverjeten, a tudi nevaren. Vsekako je hotel poskusiti še ta pisarjev recept in počakati mesarja.
Ko je odbila osma ura sta prišla tudi mesarja.
Pričela je razprava.
Najprvo je sodnik zaslišal še enkrat tožitelja, in potem pokliče kmeta.
Sodnik: Vi Tomaž Trinka ste prodali trojim mesarjem kravo!
Kmet: »fec-fec!«
Sodnik: Ealot vam že pokažem fec, vas pustim takoj zapreti aa tešče, da bodete črn.
Kmet: »fec-fec!« možko zabrusivši prst ob prst.
Sodnik: »Razsodba se glasi: Ker ste prodali kravo trem mesarjem, za to ste obsojen povrniti denar in vse stroške; a zaradi sleparstva samega bodete premišljevali sedem mesecev težke ječe, poostreno vsaki mesec z dvakratnim postom na trdem ležišču.
Kmet: » fec-fec !«
Sodnik — jezen: »Sedaj nas hočete še za norca imeti vi goljuf!« %
Kmet: »fec, fec!«
Sodnik ni vedel kaj storiti, ker se mu je zdel ta človek res preveč bedast, začel je premišljevati; ko bi ta človek na vse zadnje ne bil pa res neumen, ne bi šel trem mesarjem krave prodajati, in tudi obsoditi ga nemorem, pa naj bi gospodje potrpeli za takrat.
Potem se obrne proti mesarjema : »Jaz ga nemorem obsoditi saj vidita sama, da je norec, čemu niste bili bolj previdni, in ste kar tako naglo zaupali vsakemu. Jaz vam nemorem pomagati, bodete znali biti drugikrat bolj previdni. Mesarja sta jezna odšla, kmet pa počasi za njima. Na stopnicah se pa kmet nekoliko vstavi«. Pisar stopi tilio za njim zavihaje si štiri ščetine pod nosom : »Kaj ne očka, da sem vas dobro naučil, kedaj pridem po juničko ?«
Kmet: »fec, fec«! in hitro odide.
Pisar se žalosten obrne in si misli, kaj mu hočem, potrpeti moram tudi jaz, če me ovadi pridem še lahko jaz sam pod ključ.
o
oo
,,Kaj citate najraji."
— vprašal je neki gospod Dunajčana v gostilni ? — »Najraji čitam jedilne liste (»Speisezettcl«) — odgovoril je Dunajčan.
P. v.
Z veselim srcem pisal Sem pismice belo drobno, Ljubezen sem ji risal Ki jo goji srce zvesto.
Spominjal se jo dneva Ko skupaj pomenkvala se, Odkrila ko mi deva Ljubezni polno nje srce.
V njem srečne moje čute Razločno sem povedaj ji Srce, brez vsake muke, Kak sreče polno se čuti.
Prav težko se oddalil 'Peško od pisma vzel slovo Se enkrat jo pozdravil Poslal poljubčkov sto in sto.
-b—
oo o
Uganjke: i.
Vprašanje: Kakšna razlika je med mladim ljudskim, slovenskim učiteljem in med mladim ljudskim nadučiteljem — nadzorniškim kandidatom? — Odgovor: Razlika je ta, da mladi ljudski učitelj je bil meseca maja t. 1. vspo-Bobljen pri učiteljskom izpitu tudi za šole z nemškim učnim jezikom, do-čim je ljudski nadučitelj — in nad-zorniški kandidat ali nadzornik in spč, pri tej skušnji — p ropal. — 2.
Vprašanje : In zakaj se je takega mladega nesposobnega, ljudskega nadučitelja predlagalo nadzornikom ? Odgovor: JNo, zato, da bi dobili starejši, sposobnejši in zaslužuejši učitelji in nadučitelji dotičnega okraja — mora-lično zaušnico. —
3.
Vprašanje: Pa kdo je vsled tega dobil
največjo zaušnico? — Odgovor: Največjo moralično zaušnico je dobil vsled tega oni, ki je tako nesposobnega učitelja predlagal nadzornikom. —
4.
Vprašanje: Kako pa to dokažeš? Odgovor: Ker ga je ministerstvo pustilo na cedilu. —
o
oo
Usmiljenje.
A: »Povejte mi, zakaj ni C. na včerajšnjem shodu govoril«.
B: »Eh, jaz mislim, da so so mu ljudje vendar smilili, ker jih je bilo toliko.«
Tudi avstrijskih ministrov igrače so Slovanom nevarne.

111 naj avstrijski ministri ponuja jo Slovanom še tako nedolžno igračo, ni jim zaupati — Konj je sicer iz slovanske lipovine, ali v trebuhu skriva nemško furijo.
Dvojna pomota.
Zdravnik je sedel v prijazni družbi poleg mlade dame. koja se je pritoževala, da ji trebuh boli. »Vi ste gotovo v blagoslovljenem stanu« — rekel ji je zdravnik. — »Bog varuj«, odgovorila je dama, »saj sem že 18 mesecev — udova«. —-»O, prosim, oprostite, gospa, odgovoril je zdravnik, »mislil sem, da niste poročeni«.
o o
Najboljši dokaz.
»Ta račun sem Vam vendar že pred pol leta plačal!«
»Vi se motite!«
»Gotovo ne; kajti, da sem Vam ga plačal, to me še danes jezi.
A: »Veš kaj, Ti bi mi storil veliko ljubav, če bi jutri zvečer eno uro dalj časa ostal v gostilni in bi potem, ko se vračaš domov, na moje okno potrkal; kajti moja žena Te vedno postavlja meni za vgled, češ, kako si soliden in kako zgodaj prihajaš domov«.
15: »To Ti iz srca rad storim, dragi prijatelj samo to te prosim, da Ti pojutrišnjem prav isto storiš, kar danes od mene zahtevaš, ker tudi moja žena vedno pov-darja Tvojo solidnost.
»Vi ne verjamete gospod doktor, koliko truda nas stane, predno spravimo našega malega Vinkota zvečer »spat! Tabo gotovo a s t r o n o m !«
D o k t o r: »Ali pa — nočni čuvaj!« —-£
Kako nam je naš profesor zgodovino predaval,
Zadnjo uro ostali smo pri vzgledu junaške ljubezni do domovine: pri hranitvi Termopil po — Moharko jaz Vas že pa zopet slišim mrmljati — Leonidu.
Termopile se pravijo po slovenski: — budalosti, moj ljubi Vuk, jaz v svoji uri ne trpim — po slovenski: topli vrelci. Kserks prišel je torej se svojo vojsko do soteske. Prej pa ko pride do bitke, odpošlje kralj Perzov k Lakedemoncem poslance z zahtevanjem: — dajte mi tisto nit sem, Vi otroeaj tam zadi — torej z zahtevanjem na izročenje — dežnik, moj ljubi Kukovec, se postavi v kot, kjer se ne prevrže vsako minuto — orožja. Ponosni odgovor Leonida se glasi: —- Vi Bauman, odmaknite se malo, da lahko vidim, kakšne neumnosti Lenart za Vašim hrbtom dela — jaz sem mislil reči: od-
govor je bil: pridite si sami po njega; in ko se je Grkom naznanilo, da je število sovražnika tako veliko, da bi solnce od pušic zatemnilo, odvrne Leonida zaničljivo : — Moharko, pazite mi, ali Vas po vsej pravici poženem skozi vrata, ako mi ko-nečno ne nehate tako vpeto gledati — hm, odvrne Leonida, tem bolje, bojevali se bodemo pa v senci (puguabimus in umbra).
4 dni pozneje pride do napada. Na povelji Perzov — Vi tam zadi, ne zaspite mi — vrže sc ogromna množica v sotesko. Junaška bila je branite"; Leonida in — Vi ste pravi osel Bračko — in več dnij trajala je bitka in niti jedro perzijske vojske s ponosno slavo — Mohorko, Mo-horko, Vi gotovo nekaj pišete, kar ne sliši k uri — «neumrjoči« niti to ni moglo zavzeti soteske. Konečno pokaže neki grški izdajica imenoma — Limovšek, najneiHn-nejši — Hm! Hm ? Hm! imenoma Efijalt Perzom pot prek gorovja in nenadoma razširi se med Grki strašna vest — kdo že pa zopet meče papirnate krogljice ? — vest: mi smo od zadaj napadeni. Na to vest odpusti Leonida svoje zaveznike, on sam se pa se svojimi 300 Špartanci bojuje naprej in vsi so storili častno smrt, katero naš — Vajda, mislite li, da se Vi s, vstra-šim, ako me tako pisano gledate — katero naš Horac slavi z znamimi besedami: Dulce et decorum est pro patria mori, kar se slovanski glasi: — Kmalu bom tja nazaj prišel, Mohorko — sladko in slavno je umreti za domovino.
Cela Sparta je obžalovala smrt svoje junaške čete. Na tem znamenitem bojišču postavil se je spomenik z lepim napisom, ki se v svoji obliki tako le glasi: — sedaj pa imam preveč; jaz ne morem več naprej govoriti, če vidim tako velike ljudi take gluposti vganjati. Neverjetno Mohorko ! Zapustite takoj razred in ako mi do prihodnjo zgodovinske ure ne prinesete vsebine današnjega prednašanja ravno tako izdelane, kakor sem jaz prednašal, potem bodete videli, kaj se bode zgodilo! Ste razumeli ? !
Mohorko prinesel je pri prihodnji uri gospodu profesorju zgodovine njegovo pred-našanje ravno tako, kakor se je v resnico glasilo.	Stajerc.
o
oo
Pred sodiščem.
Luka Kvas je bil pozvan pred sodnika. Pride k sodniku. Sodnik reče: »Ko se pride pred sodnika, se mora prej obriti«.
— »Ob sedmi uri sem se obril in sedaj je osem in ta vrag od brade mi je že zopet zrastla, odgovori Luka Kvas. — »Ako vam tako naglo brada raste, pojdite v Trst k »Brivcu« in naj vas on dobro obrije, kajti on je mojster v tem poslu in zagotovim vas, da vam nikdar več ne bode zrastla brada v eni uri« — dejal je sodnik in Luka Kvas je radostno švedral proti Trstu v »Brivčevo« —- brivnico. —•
o
oo
Moč »regimenta kranjskih Janezov"
— Mož sreča vojaka »regimenta kranjskih Janezov« ter ga vpraša, kako močan (hotel je reči: koliko mož broji regiment) regiment kranjskih Janezov«. — Vojak je bil užaljen zaradi tega izraza in udari moža po glavi, da je telebil ob tla — rekši: »Vidiš, tako močan sem samo jaz; sedaj si pa lahko misliš, kako močni smo vsi skupaj mi »vojaki kranjskih Janezov«.
o
oo
Obvezanec: »Gospud »richtar«, vejo, tisti »fardaman« ovukat mi je naraj-tov »špež« za tisti »šekvešter« celih 19 gld. 45 kr. Sodnik: Saj tako je prav, on (odvetnik) je računal po tarifu in sodnija je postavno likvidirala. Obvezanec; Oh, Bog se usmili čez me in sv. Matevžek! — Gaspud »rihtar« jest sem jako velik revež, ta stara moja ima naduho, moj edini konj ima sto duš; moji otroci se pa garjevi in bolehajo na tisti bolezni, ki se imenuje glad!
Vejo kaj, gaspud, naredimo iz tistih 17 gld. 45 kr. okroglih 10 gld. sej »avukat« ne bo zaradi tega »polente« stradov.	P e p č e.
o o
Kedaj bo na Kranjskem mir?
To se bo zgodilo v tiskem času, ko se j bosta Malovrh inKoblarpodpazduho sprelia-Ijala po Latermanovem drevoredu; ali kadar bode dr. Tavčar predsednik katolškega doma v Ljubljani; ali kadar zamenjata Slovenec in Slovenski narod glavne urednike. Zagotovo pa takrat, kedar bode na Kranjskem prepovedano pisati slovenske liste. —
Nenavadna bratovščina.
Oče in sin oba iz Kamnika na Go-renskem, sta se nekoč hudo razjezila. Oče
sedi jezen pri mizi in kuri tobak; sin Jože pa hodi zamišljen po izbi.
»Oče, vi ste jezen na me jaz na vas, ker sem pa jaz Vaš sin se udarn, in na vso jezo vam plačam dva litra, pojva v krčmo. — »Lump si res, pa naj bo, pojva«.
V krčmi vkaže oče dve četrtinki, mirno sta spila vsak svoje; zatem pokliče poliček, tudi tega sta spila. — »Oče kaj bodeva vedno motila krčmarja, dajte po-klicat liter. Prišel je liter prišla sta dva, pila sta oče in sin dokler nista nekoliko navdušena od kapljice, nekoliko iz ljubezni pila bratovščino: oče in sin. —
Ribniški rešetar.
Strah.
Un kejd'n s'm obžjerov po trg' v Za-pužeh, tam s'm biv jaku znan v an'oštari j in s'tn i mil tam nidcrlog, biv tam nc hrani in ne jeprgah.
Spat s'm hodu po nevad' v tazgurajni cimr. Blu je sebuata večjer in šla je dajkla v cimr po praž'nško oblajko, k' je bla v an' star' skrini konc špampeta spravlena. Skrina je bla prav stare sorte, pokrov je biu težak k' je i mu ze zeklajpat nevzdol prbitu želajznu src' podobnu zeperalu in tazdjulajn' dajl je imu pa kuk'r ane klajšče in k'd'r se je pokrov dol' spustu so pa klajšče ze srčee zegrable pa je bla skrina zeklejnena. Kukr je dajkla gvant odbe-rala je po nekliičji pršu zdulajn' konc kovtra med tistu zeperalu in se je srčee v kovter zepičlu, prestlala je postle in kovter v miru pustila. Jest s'm pršu spat ob 11. ur' z večjer, svajčo s'm ugasnu pa se na pojstlo uljegu. Polej s'm premišlev k'ku sva bla z tiikajšn'm tastarem očetam pr-jatla, kje pred 14 dnvi na tej pojstelj umrl. Kok'r s'm kovtr nase potjegnu in z roke spustu, pa je raz mane odlatu, polej s'm spjet kovtr nase potegnil pa dobru držov, pa kuk'r s'm mislu zaspat s'm pa spustu in prec je biu kovtr v znužji, potjegnu s'm spet kovter nase in se črez glavo odel, de s'm z lajvo roko kovtr držov in z glavo tiščov in '/. desnico s'm se lcrižov. Po čelu je biu pot, lasje pa trdi kuk'r neožgan drat. Zaspane me je spravil v omotico de s'm kovtr spustu, pa smuknil je prec raz miine.
Mislu s'm s', de imajo d'hovi samo v temot' muč in ne pr svtlob'; spomnu s'm se starga prguvara k prav: «Sila kula lom' v sil' tiid gospoda mol'«. Skoču s'm s postle in bliskovo svajčo užgav polej se pa malu oddahnu. Kukr s'm se ojaču s'm vse pregledov po cimr' imu s'm svajčo v
lajv' rok' in djesna jc bla prpravlena zc križ dajlat. Kovtr s'm s' znužje j)otegnu de bom postlo pogrnu pa je ta kruata spet smuknil. Polej s'm b'l netanku pregledov, pa s'm vidu, de je srčee od pokrova v kovtr zepičenu, in kuk'r s'm kovtr gor' potegnil se jc pa pokrov vzdignil, in kuk'r s'm spustu se je ta pri-kaz'n pa zeprlu, k' je blu težku. Polej me naj blu več strah, lasje so postal' volni ku pavolca, samu žal m' je k's'm tiilku križu prez potrajbe nerjedu.
oo o
Mura sedanjega vela.
Pri Nemcih: Cehom glave razbijati, — slovanske jezike in otroke kilpo-povati — z nemško špraho zveličati Slovane. — P r i M a d j a r i h ; Prodajati posestva Zidom, poročavati madjarske hčerke Izraelcem; Slovakom šole zapirati, otroke krasti in Madjarkam prodajati, in pa Hrvatom na tilniku sedeti. P r i 11 a 1 j a n i h : Širiti laško kulturo kjer je ni treba. — Škiliti čez laško lužo na Trst in obrežje. — Bežat pred Menelikom. Hoditi po polento v Avstrijo. Zaničevat Slovane, katerih jezika ne poznajo. Pri Francozih: Dreifuse pošiljati na na hudičeve otoke in jih potem zopet domu voziti. V hudi vročini predsednike s palicami napadati. Pri Englcžih: Imeti vse države za norca, v tem pa spremeniti ves svet v velikansko engležko kramarijo. Pri Slovencih; Zavijati se v liberalni ali klerikalni plašč egoizma.
DOPISI.
Od nekod nam pišejo. Boter kosma-tin, pridi enkrat »pošpegat« v naše kreme. Tam bodeš videl dve prav zarašene rep-čevke, ki znajo take »naštimat«, da ]ih je vredno pogledat. Kedar prideš prinesi po tvoji navadi razno orodje kakor; vile, par tucatov žajfe in nabrušenih britev, in tiste rašave brisače, da dobro odrgneš; tudi škarje jezike odščipajoče potrebuješ, ker tisti košček mesa noče jim stati miren zn zobmi. Metle ti ni treba, saj jo dobiš pri njih doma. —
Ne misli, da ni sila; so celo fantje že v strahu pred temi srakami. Glej pa, da ne zgrešiš osebe, ker Katarina je zdaj
Kati in Franica-Fani.- — Ako si v dvomu poprašaj »Tončko in Karlinco«, one dve ti tudi priporočimo Brivčevi nemilosti. Tako dragi boter imaš tukaj štiri sračice, dovolj za eno gnezdo. —* Kadar te obriješ, ti pa druge naročimo. —
Kar naprej.
Iz Trsta. Udana slovenska mati piše Brivcu sledeče:
Kakor znano je bila 4. t. m. pri Sv. Jakobu krasna vesclica, pri katerej sem bila navzoča tudi jaz, kot prava Slovenka, dušom in telom; a ne samo z imenom i slovenskim trakom. Oh, kako sem bila vesela, ko sem vstopila v tako veselo družbo: ali nekaj me je močno žalilo. In kaj kaj ? Ko se sprehajam med poslušalce vstopim tudi med slovenske pevkinjc, jih ogledam ter mislim, to so res krasna slovenska dekleta. Ali kar naenkrat slišim med njimi laško klepetanje. Poslušam in poslušam pa si pazno mislim, kako morejo slovenska dekleta, s slovensko trobojnico na sebi, kramljati laški. — Tega bi lahinje ne storile za celi svet ne. To se pravi norčevati se s slovensko zastavo. — Jaz bi Vas prosila drage slovenske gospice, če tudi Vam nekaterim gre težko slovenščina, ker jo menda rabite le v nekaterih slučajih, vendar pomislite, da ste hčerke slovenske matere, da v Trstu moramo me žene in dekleta oprijeti sc z vso silo našega lezika. Govoriti ga moramo doma v družini in na vsaki veselici. Potem še le porečemo: evo, to je slovenska veselica, slovensko dekle v slovenski družbi. — Drugače mlatimo prazno slamo in Italjani nas lahko j}0 pravici zaničujejo. Dragi Brivec, oprosti da sem napisala te vrste ali morala sem.
,,Slovenka".
Iz Boršta. Dragi Brivec, kadar prideš k nam imel bodeš lepo priliko viditi tri mladeniče, kteri so bili vže dvakrat v razbeljeni peči in na srečo ostali so obakrat popolnoma nepoškodovani. Sedaj se pa lepo na dežju, sušijo. Ker se jim tako dobro godi, bi se radi še malo poženili, ali glej ga zlomka, poštena dekleta se jim odtegujejo in to fante strašno peče; posebno tudi zato ker vidijo da drugi pošteni fantje imajo dekleta na izbor. Toraj Brivec le urno k nam, da jih očistiš in ostregaš mogoče, da jim bode sreča milejša. Ker se pa banka upira pokriti stroške za ogorjene peči so naši fantje mimo vozečemu potegnili iz voza par desk in jih zabili čez ogorjene stene.
Ti fantje niso za vsako delo zato si bodo ob pravem času lahko kakšno figo posušili.
K u k e c.
Iz malih Zabelj: Ko sem po precej dolgem času spet obiskal domače kraje in sklenil par dni veseliti se v krogu domačinov; zadenem nekega dne prtljago na hrbet in hajd s prijateljem v visoki Križ. Ze se mi je bliščalo nasproti belo klošter-sko zidovje in žalostno je molel nekdaj slavni grad svoje gole zidove proti meni in me spominjal minljive posvetne sreče. Tako zamišljen sem korakal skozi Male Zabije in čnj in strmi, kar naenkrat mi vdari na uho cel »patrnošter« medenih, milozvenečih besed. Hitro se ozrem na dotični kraj, kajti mislil sem že da sem se zamaknil. Mimo nas je šla neka Malo-žebeljska gospica, ki je. peljala par otrok in jih svarila. »No šta korer, ki noti kaška!« Ker sem mislil da sem že res med pravimi Lahi in sva s prijateljem govorila nekoliko glasno, zbal sem se za kožo, ter takoj vso svojo italjanščino porabivši obrnil se proti »milostljivi rekoč: »Orpo anka quase šenti taljan«. A hvaljen bodi Bog, kmalu sem se prepričal da sem še pri zdravi pameti, in da stojim še na ljubi domači, slovenski zemlji. Pričel sem jo nekoliko oštevati, kajti isti ženski element hoče najbrže po-italjančiti cele Zabije, ker pa misli, da pri odraščenih ne opravi nič, je začela takoj pri otrocih. Take reči se godijo pri nas. Ako pa bi najbrže kak potreboval kake guvernante, in ker sem še tako dobrega srca da ji privoščim mnogo več sreče nego jo more uživati z kmetskiini otroci, Vam priporočim to.
Qu e 1 ki šenti t u 11 o!!
Iz Ajdovščine (Piitrhi) pošilja se nam oznanilo in priporočilo na novo odprtega hotela, prav za prav »hotel pensioniran«. Ta hotel pridobil si je po dobremu voditelju in sploh dobri opravi v kratkem času popolno zaupanje ljudstva, dokaz temu da ga najvišji krogi obiskujejo, tudi uradniki iz štaieramta i. t. d. —- Cene so v pri-merju elegance jako nizke, n. pr. : obed o poludne z ričetom vred --15 nov. Ješpren je iz prvih austro-ogerskih tovarn. Večerja z solato vred — 8 nov. — Vino teče blizu mimo. — Postelje na »fedrah« po 5 in 8 nov. —
V obilni obisk priporoča se si. občinstvu
F. Babršček
stolar, mizar, kuhar in liotelier.
Iz Dola na Štajerskem. (Dalje). Da nam ne bodeš očital dragi »Brivec« da smo ti kaj zamolčali ali prikrili, ti povemo tudi druge svoje slabosti ld nas težijo Med nami, precej velika-duševna zaspanost v napredovanju slovenske omike. Na tem potu smo že malo zaostali za drugimi Slovenci, med tem, ko smo se bili pred nekoliko leti do dobrega vzdramili iz trdiga spanja. Sedaj smo pa začeli na tem potu nekoliko pešati; dasiravno nam ne manjka pripomočkov, s katerimi bi se lahko pov-speli do vrhunca narodne omike. Ne manjka nam knjig, ne manjka časopisov, vsega imamo na razpolago; a manjka nam trdne odločne volje in pa prave domovinske ljubezni do slovenskiga jezika in omike. Knjige leže zaprašene po kotih kot nc-rabljive reči; časopisi se uničujejo in prezirajo kakor nepotrebna stvar. Imamo slov. »bralno društvo« zalogo vsakovrstnih, koristnih in poučnih knjig, in množino slov. časopisov; toda — razun peščice otrok, se skoraj nobeden ne briga zanjo; zdi se nam preotročje da bi se pečali s takimi rečmi, in mislimo, da je to samo za one, ki nimajo druzega dela kakor brati in pisati, ne pomislimo pa, da je tudi odrašen človek potreben poduka in izobrazbe.
(Pride še).
Lipica na Krasu. Našemu botru Brivcu je dobro znana cesarska konjarna v Lipci. Letos so določili zidati še en veliki hlev. Bazovei, Gropajci, Trebenoi in Lo-kavči so prevzeli zidarska in malavarska dela. — Ali šior kapotu Kravsu se je zdelo, da brez laha se ne zida hiše tudi cesarske ne, — zato je privabil še nekaj nepotrebnih Italjanov v Lipico, da pojde bolj s pod rok, ako bosta stara. prijatelja Lah in Slovenc skupaj klepala kamenje. — Ce tudi so naši zidarji in malavarji znani kot dobri delavci, dobivajo laški vendar boljšo dnino.
Ta pa je najlepša. Vsak delavec ima svoj poldanski počitek, samo v Lipici tega ni, ker g. kapo Kravsa sili delavce na delo še pred uro. ■— A če bi ga delavci prašali po urniku, bi se on zmenil za »ora-rio« kakor za lanski sneg. Ceš, kar velja za Trst ne velja za Kras. — Pretečeni četrtek, so se pa lipški žrebci in kobilo čudili, ko so vidile zidarje ločene v dva tabora tu Slovenci tam Italjani. Prvi so se uprli, in niso hoteli na delo, dokler jim g. kapo ne pokaže urnika. Lahi so bili pa v strahu, kakor človek, kateri ima kaj na vesti. — To je »šiopero« so šepetala žrebeta med seboj. Zdaj pa te vprašamo Brivec kako
se upa naš inženir o tem letnem času krajšati zidarjem počitek. — Ali bi se rad od njih žuljev prislužil kako »mandolo«. — Drugič pa vprašamo njega in še koga drugega, ali je sploh pravilno i dopustljivo, da se v Lipico vabi Italjane. Ali nimamo v Trstu in drugod po Avstriji dovolj žalostnih zgledov. — Ako se kaj pripeti, kar sicer ni v mislih naših mirnih domačinov, bodo le naši trpeli. — Na vse zadnje pa menimo, da bi naš g. obrtni nadzornik lahko obril gospoda inženirja Ivravsega, ker po našem innonju jo le on toga »ščio-pera« kriv.
Veselica ženske podružnice sv. Cirila i Metoda [)ri sv. Ivanu, se bode vršila jutri u društvenem domu. — Tržaški Slovenci imajo največjo moralno dolžnost podpirati našo podružnico oziroma družbo sv. Cirila in Metoda. — Gotovo bodo tudi nam nekdaj milejši dnevi zasijali; ali to ne bode še tako kmalu, — ker v Avstriji gre vse silno počasi, kadar bi šlo za prilog Slovanom v tem, ko z vso na-glostjo hiti in se širi ponemčevanje in po-italijančevanje naše zapuščene mladine. — Ako hočemo doseči kedaj svoje pravice, doseči svoje šole v Trstu, moramo z vso silo skrbeti, da vzdržimo vsaj edino slovensko šolo pri sv. Jakobu, kot vidni znak naše eksistence v Trstu. Ker če pade še ta steber, potem bi bilo zelo tužno za nas in za položaj tržaških Slovencev. V ime samoobrambe vabi Brivec vse rodoljube jutri k sv. Ivanu.
Izjava vpravništva.
Urednik: Kaj želite? Nekdo: Rad bi obril enega* iz naših krajev — imam ga prav na srcu. Urednik : Svobodno, Vi lehko brijete tega in onega v Brivcu, seveda na pošteni način, brez razžal jenja in na lastno odgovornost, ali za tako osebno britje je Brivec upeljal »takso«. Za vsakih deset tiskanih vrst plačate eno krono. Nekdo: K
aj eno krono, plačam tudi tri, samo da ga pošteno obrijemo. — Ali pride vsak plačan dopis v Brivca. Urednik: Pride, samo številko se ne more naprej zagotoviti; to je odvisno od gradiva.
Prodajalca iestvia t BarMjali!
V moji prodajalnici dobi se vsake vrste jedil za naše gospodinje. V zalog imam: sladkor, kavo, riž in fino olje
po 28, 32, 36 nov.; kakor tudi dru zega blaga na izbero. Vse blago zdravo, dobro in po ceni.
Priporočujem se našim barkovljanskim, kontoveljskim in drugim družiuam.
Udani
v
Ivan Cergol
trgovec.
Zavaruj si dom in življenje.
Prijatelj imate svoj dom ? •— Ga imam. — Imate družino? — Dve hčerki. —Ali ste zavaroval, dom in svoje otroke ? — Nisem še. — Nepreviden je vsak gospodar, ki ne zavaruje svoj dom in življenje svojih otrok To lehko storiš pri zavarovalnem društvu c. kr. priv. Assicurazioni Generali v Trstu; družba je ustanovljena že leta 1831. Solidnost družbe kaže nje premoženje. Dražba ima 5.250 000 zaHž. kapitala. Varstvena zaloga je znašala 31. dee. 1896. 66 milijonov 174.000 gld. Asikuracije so znašale: 1, v zavarovanju na življenje 189 milijonov 549.000 gld.
TržašRa posojilnica ia hranilnica
registrovaiia zadruga /. omejenim poroštvom, edini in prvi sovenski denarni zavod v Trstu
Ulica S. Francesco št. 2. sprejema hranilne uloge in obrestuje 4%. Toliko ne plačuje v Trst« noben denarni zavod.
Rentni davek od vlog plačuje zavod in ne vlagatelji. Obresti se vsako leto kapitalu dripisujejo, da teko obresti od obresti, tudi če dotičnik ne prinese knjižice.
Vloženega je bilo leta 1892 gld. 17.663.7(5
1893	,. 38.245.13
1894	„ 49.741.66
1895	„ 88.644.52
1896	., 125.448.27
1897	,. 164.907.79
1898	„ 261.424.45
Skupni promet od 1892-1898 gl. 3,212.095 10
Pri slovenski tržaški posojilnici in hranilnici se denar podvoji 6krat prej kakor pri drugih hranilnicah.
Edino pravi
Pag-lianov sirup
4MH kri očiščajoč.
Ni jeden tolikih posnemalcev in ponarejevalcev Paglianovega sirupa, se ni nikdar upal tajiti, da iznajditelj istega ne bi bil prof. Girolam Pagliano == ustanovitelj tvrdke v Florencij, že leta 1838 — katera sama poseduje izvirni proces tega izdelka, kateri je prešel po postavnem pravu dedinstva, in je samo ona v položenju ponuditi, kakov tudi ponuja deset tisoč lir vsakemu bi zamogel protestirati proti temu pravu in dokazati nasprotno.
To naj zadostuje, da bodo odjemalci smatrali nespristen vsak drugi, ki ne bi prišel iz edine fabrike prof. Girolamo Pagliano iz Florencije ulica Pandolfini 18. Lastna hiša. Tudi naj se pazi, da vsaka steklenica ali škatijica mora imeti od fabrike depozitirav pečat, ki ima obris v modri barvi privlečen z črnim zategnjenim podpisom.

Schutzina ]
Vsi drugi pečati so ponarejeni.
W
GOSTILNA
v ulica Conti
(za Holtom).
-—
Javljam slav. občinstvu, da v moji gostilni dobi vsak mojih gostov dobro
črno istrsko in dalmatinsko, i belo vipavsko vino. Točim tudi vedno sveže Dreherjevo pivo v sodčkih in buteljkah.
Lačni želodec dobi v kuhinji potrebna jedila. — Iman tudi prostor za kegljanje.
Priporoča se udani
Mihovil Riharič.
»Slovanski svet" in jilamta Eclio".
Na Dunaju izhajata obadva lista, prvi na slovenskem drugi na nemškem jeziku.
Izdajatelj je gosp. Fran Podgornik.
,,Slovanski svet" izhaja 10. in 25. dan v mesecu na 16 straneh in stane za vse leto 4 gld. „Slaviselies Eclio" izhaja 1.. 10. in 20. dan v mesecu in stane na leto 5 gld. — V Trstu ga prodaja tobakarna Lavrenčič, v Ljubljani bukvama Schwentner po 14 nvč.
IF Oba časopisa vestno zasledujeta slovansko gibanje in temeljito razpravljata najvažnejša dnevna politična vprašanja. Noben slovenski poli-tikar ne bi smel biti brez teh listov.
w
m
Usojam si slav. občinstvu naznaniti, da prevzamen in izvršujem točno naročila na
_ J kavo, čaj, olje, riž, makerone, delikatese, k _
i ania sadje, ribe, vina itd. mo» *
Pošiljatve v omotih po 5 kg. oddajam po pošti, one od 30 kg. naprej pa po železnici s povzetjem.
Take pošiljatve se izplačajo vsakomur, posebuo p. n. gg. hrčmarjem, drežinam in onim, ki rabijo za dom različne jestvine ali žele o raznih prilikah nabaviti si speciali-tete, katerih se na deželi ne dobi, ali pa le zelo drago, n. pr. morske ribe, in rake, sveže sadje, fino olje, itd.
S*" Glavni moj namen je razpošiljati dobro blago in po nizki ceni.
Cenike dopošljem radovoljno in brezplačno.
Za p. n. gg. trgovce imam poseben cenik in zamoreiA dajati blago po tako nizkih kupih, da se ne bojim konkurence.
Tudi sprejemam zastopstva in vsakojaka posredovanja.
Z odličnim spoštovanjem	ERNEST PEG AN
Trst, ulica S. Francesco št. 6.
<
4
i
m O
a >
3-1
M
m
Ctf
M ti M
Nikaka skrivnost
ni več napravljati si vsakdo doma brez vsake priprave in težave izborne likerje (tudi za prodajo), ki stanejo pod polovico cene in sieer se napravijo s pomočjo najboljših ekstratov.
Ekstrakt za napraviti:
5 lit. Ruskega pelinovca stane samo	90	kr.
,, Ruma.....„ „	90	.,
Konjaka......, ,,	95	„
„ Slivovke ...... „	85
„ Alaša ...... „	75	.,
,, Očaka........ „	95	„
Franko pošta naroeevalca,
Ekstrakte razpošiljam samo proti predplačilu. Zneski se mi dopošljejo tudi lahko v poštnih znamkah ob enem z naročilom. Vsakikrat pri-deuem navodilo, kako se napravi dotieni liker.
Josip Stoka. — Trst.
	SJ
	9?
	9)
	**
	9)
m	
	9t
	
	<8
	rs
O	
m	
1	r*

>
*
>
EDINO PRAVI PALIANOV SIRUP
ki čišti kri
OPOMIN ^r"lastnega
Pravi Paglianov sirup, ki čisti kri, je edino oni iznajden po prof. Girolamo Pagliano
iz Florencij e (ne od Ernesta drugih Paglianov. Ernest Pagliano iz Napolja sku5a drznostjo slapariti občinstvo, češ da je njega sirup pravi. Ali to ri res. Da je Ernestov sirup res njegov to ne tajimo, ali da ni od iznajditelja to trdimo.
Tvni.,«, Girolamo Pagliano v Florencij, ponudi 10 tisoč lir vsakemu, ki bi upal dokazati nasprotno, kar pa Ernest nemore.
Opozarjamo Vas na e lino tvrdko Girolama Pagliana v Florencij, Via Pandolfini 18. Vsaka steklenica ali škatlica nosi položeno marko: — na svitlo modrem polju — črno in raztegnjeno tvrdko Girolamo Pagliano. (To je glavni znak.) Zdaj ste razumeli.
V^A^VVVVVVVVVVVVVVVVVVVNVMVVV
Domača krojačnica
♦ TRST ♦— ulica S. Maurizio štv. 11, II. nadstr.
Podpisani javi slav. občinstvu, da kroji obleke in perilo za gospode po najnovejšem kroju in za vse letne čase po jako primerni ceni. Delo solidno. Na povabilo £ pride tudi na dom jemati mero in naročila.
Priporočuje se Tržaškim in zunanjim ■ Slovencem udani
v—.
Josip Vičič
krojaški mojster.

Domača slovenska gostilna
FRAN VALETIČ
v ulici Solitario št. 12.
toči dobro, črno in belo
vipavsko, istrsko -
-•{ in okoličansko vino
Daja se tudi vino na debelo krčmarjem in družinam po znižani ceni. — Kuhinja je preskrbljena z vsem potrebščinami.
Postrežba točna. Cena primerna.
Za uinogobrojni obisk se priporoča udani
Fran Valetič, krčmar.
[[ Leposlovni list za ženske i z-haja v Trstu dvakrat v mesecu. Prinaša razno gradivo za ženski svet; posebno p r i p o v e s t i, pesmi in razne p od učne nasvete za matere in hčerke. — Za vse leto.velja 6 kron. Naslov: Upravništvo „Slovenke" -- Trst.
Pri moj tvrdki ■hbsb^
Schivitz & Comp. v Trstu
se dobivajo stroj vsake vrste iu potrebščine k istim. Sesalke in brizgalke vsake vrste. Cevi in kovin, kavčuka in platna. Medeni in broneni ventili, pipe itd. Orodje za obrtništvo in kmetijstvo. Vse iz prvih tu- in inozemskih tovarn. Nove posode „Emeri" in škropilnice proti peronospori svojega
izdelka in druge. Garantiram dobrote vsega blaga. Str Cene nizke.
Velika zaloga v ulici Zonta štev. 5.
MAT. Ž1VIC, inženir.
Izdelujem tudi načrte za napravo novih tovarn, plinov, vodovodov, cest itd. Moja tvrdka prevzame tudi izvrševanje istih del.
Frai Fojta,
Leta 1881. v Gorici ustanovljenja tvrdka
E.
|. t nunski ulici 3,
(nasproti nunski Lj cerkvi).
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svoje lastno izdclovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse
po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvo tudi svojo tiskarno črk na perilo.
posestnik v Stari Loki pri Škofji Loki št. 19. (Gorenjsko).
Prodaja na drobno iu debelo najbolj lino naravno sadjevo žganje, dober okusen brinjevec kuhan iz najboljših brinjevili jagod. Pijača je zdrava in krepilna za moške želodce. Oddaje prekupovalcem in družinam
po najnižji ceni W Obilo naročbe prosi gornji,
' Prodajalnica jestvin ^
Vekoslav Pečenko
ulica Commerciale 11.
Naše slovenske gospodinje, hišne in druge, katere stanujejo v obližji moje prodajalnice naznanjam, da se v moji zalogi dob<5 vse potrebne jestvino za katero si bodi družino: kava, olje, riž, sir, makaroni, fižol,
moka, sveče, frank itd. Vse po primerni ceni samo dobro /J in zdravo blago.	—
Kedor pride enkrat se vrne. Z obilni obisk se priporoča udani
Vekoslav Pečenko,
f|	trgovec.	I
000000000000004
Svoji k Svojim!
Podpisani priporoča slovenskemu občinstvu bogato založeno peJcarijo. — Postreže vsaki čas s zvežim kruhom: prodajalce, krčmarje in odjemalce na debelo s primernim obitkom. Kruh so prinaša na zahtevo na dom. Prodaja se vseh vrst moke —- domače pecivo — sladkarije in pristno domače maslo. — Sprejema v peko domači kruh; vse po nizkih cenah. Pekarija je v
ulici Stadion št. 20.
odprta je od 5. ure zjutraj do 10. zvečer. Priporoča se udani
Jakob Perhavc,
lastnik.
>00000000000000000000000904
Slovenska gostilna
5J
PRI PETELINU"
v Trstu
[ sprejme vsakega lačnega io utrujenega gosta ter ■ ga pogosti z jedjo in pijačo, da bode zadovoljen.
Gospodar gostilne
ANTON VODOPIVEC
i je preskrbel svojim gostom hladnega, vedno svežega piva, vina belega in črnega vipavskega in butiljkom.
Prijazna gospodinja pa Vas postreže z tečnim za-juterkom, kosilom, večerjo.
Da bolje ustreženi svojim cen j. gostom, posebno pa trudnemu popotniku, napravil sem tudi spal-1 niče zmehkimi in čednimi posteljami, katere oddajam svojim gostom v prenočišče. — Cena je zmerna.
Vse prav čedno zdravo in ceno.
Popotnik, ko prideš v Trst, ozri se ua krasno tablo:
„PRI PETELINU"
Ulica Ghega štev. 7.
»ooooooooooooooooooooooooooooo