Poltnhta plKina v fOfOfM
Cona Wn 1*-
Štcv. 249.
V Ljubljani, četrtek 3. novembra 1938.
Leto Iti
Razsodba Italije in Nemčije v sporu med Češkoslovaško in Madžarsko
Južno Slovaško dobe Madžari
Kosfce, Užhorod, Mukačevo, Nove Zankyf Lučenec pridejo pod Madžarsko - Železniška zveza med ČSR in Romunijo pretrgana
Dunaj, 3. novembra, o. Kakor so napovedali, je nemško-italijansko razsodišče za spor ined Češkoslovaško in Madžarsko končalo svojo delo že snoči. Razsodišče je v glavnem ugodilo zmernejšim zahtevam Madžarov, ki so dobili razen Bratislave in Hitre, vse kraje, katere so hoteli imeti od Češkoslovaške. V tem vidijo znamenje, da je na Dunaju prevladalo italijansko stališče pred nemškim.
Razsodiščne konference so se udeležili z italijanske strani grof Ciano, poslanik Attolico ter minister grof Istrati, z nemške strani v. Ribbentropp, državni podtajnik Worinan in načelnik v ministrstvu Gauf, z madžarsko strani minister Kanja, minister Tcleky in grof Czaki, a s češkoslovaške strani minister Chvalkovsky in državni podtajnik dr. Krno. Pač pa ni na konferenci sodeloval noben slovaški ali rusinski delegat.
Delo razsodišča je bilo končano ob 18. uri, ko so izdali naslednje uradno poročilo:
Po prošnji, ki sta Jo poslali vlada madžarske kraljevine in vlada češkoslovaške republike nemški in italijanski vladi, da bi Nemčija in Italija razpravljali o vprašanju, sproženim med kraljevino Madžarsko in češkoslovaško vlado o ozemljih, ki jih dobi Madžarska, kakor po spremembah, ki so bile nato dne 80. oktobra 1938 izmenjane med interesiranimi vladami, sta se sestali danes na Dunaju nemški minister za zunanje zadeve Joahim ▼. Ribbentrop in italijanski minister za zunanje zadeve grof Galeazzo Ciano, Ko sta še enkrat izmenjala misli s kraljevskim madžarskim ministrom za zun«-' nje zadeve Kanyem in z ministrom zunanjih zadev češkoslovaške republike dr. Chval-kovskim, sta sprejela sledečo razsodbo:
1. Kraji ki naj jih češkoslovaška odstopi Madžarski, so začrtani na priloženem zemljevidu. Točna določitev meje na kraju samem je prepuščena posebni češkoslova-ško-madžarski komisiji. Izpraznitev ozemlja, ki ga odstopa Češkoslovaška, in zasedanje po Madžarski, se začne 5. novembra 1938 in se mora izvršiti do 10. novembra 1938. Poseben madžarsko-češkoslovaški odbor mora takoj določiti posamezna razdobja, po katerih bo poteklo zasedanje, kakor tudi ostale podrobnosti.
3. češkoslovaška vlada se bo pobrigala za to, da bo ozemlje, ki ga odstopa, izpraznjeno v urejenem stanju.
4. Posebna vprašanja, ki nastaj-ajo iz te odstopitve, zlasti pa vprašanje državljanstva, bo razpravljal madžarsko-čelkoslova-ški odbor.
5. Isto tako bo poseben madžarsko-če-škoslovaški odbor predpisal natančnejše odredbe o varstvu oseb madžarske narodnosti, ki bodo ostale na češkoslovaškem ozemlju, kakor tudi v varstvu oseb nema-džarske narodnosti, ki žive na odstopljenem ozemlju, Ta odbor se bo moral pobrigati za to, da bo madžarskemu življu v Bratislavi zagotovljen tak položaj, kakor ga uživajo ostale tamkajšnje narodnostne skupine.
6. Kolikor bi zaradi odstopitve tega ozemlja Madžarski nastale neugodne teiko-če gospodarske, prometne in tehnične narave za ozemlje, ki ostane Češkoslovaški, bo madžarska vlada storila vse, kar je v njeni
noči, da bi odpravila neugodnosti in težko-če ▼ soglasju s češkoslovaško vlado.
7. Kolikor bi se pokazale težkoče ali dvomi glede načina, kako naj se izvede razsodba, sc bosta kr. madžarska vlada in češkoslovaška vlada o tem sporazumeli neposredno. Če pa bi sc pri tem v kakem vprašanju ne mogli sporazumeti, bosta to vprašanje predložili v končno odločitev nemški in kraljevski italijanski vladi.
Sklenjeno na Dunaju 2. novembra 1938. Joahim v. Ribentrop s. r,, Galeazzo Ciano s. r.
Po tej razsodbi je Madžarska dobila več, kakor so pričakovali češki in slovaški krogi, toda
manj kakor so mislili Madžari, ki so prvotno zahtevali 14.000 kvadratnih kilometrov ozemlja s
1,350.000	prebivalci. Madžari bodo dobili 12.000 kvadratnih kilometrov s približno milijon dušami. Od tega je 600.000 Madžarov. 850.000 Slovakov in Rusinov ter 50.000 Nemcev. Madžarska bo po naj-novejšem izvajanju načela o samoodločevanju narodov imela vsega skupaj <500.000 Slovakov pod svojo oblastjo. Madžari so dobili slovaška mesta Novi Zankv, Lučcnec, Košiče, Užhorod in Mukačevo. Nitra in Bratislava pa ostaneta Slovaški, čeprav so ju Madžari tudi zahtevali zase.
Ostanek Karpatsko Ukrajine, ki bo še pod Češkoslovaško, je zaradi te okrnitve nesposoben za kako samostojno gospodarsko in politično življenje.
Važen govor predsednika češkoslovaške agrarne stranke Berana.
Obračun s krivci češkoslovaškega poraza
Praga, 3. nov. AA. (CTK) Predsednik češkoslovaške republikanske agrarne stranke, Beran, je imel snoči govor pred vodstvom stranke. Omenjajoč notranji in zunanji položaj je Beran poudaril, da je sedaj potrebno, da Češkoslovaška izvede svojo narodno obnovo in da si zgradi narodnostno državo Čehov, Slovakov in Podkarpatskih Rusov. Omejiti je treba preštevilne politične organizacije in ustanoviti enotno stranko^ nacionalne unije. Iz javnega in narodnostnega življenja se morajo odstraniti vsi tisti, ki so s svojim napačnim delom dušili narodnostno delo in zakrivili nedavni poraz.
V	tem novem pokretu sc morajo izkoristiti vsi napori posameznikov vseh razredov in nikdo ne sme imeti nikakib prednosti. Nikdar ne smemo pozabiti, koliko smo morali žrtvovati za to, ker smo ee v zunanji politiki naslanjali samo na eno stranko, pri tem pa zapostavljali vrednote
narodnostnega gibanja, upoštevali pa zablode posameznih internacionalcev. Tudi delo za narodnostno obnovo države bo naletelo na naravne ovire, vendar pa ne smemo obupavati, in naj bodo razmere še težje, ampak se moramo potruditi, da se naši odnošaji s sosedi poslej razvijajo v duhu lojalnosti. Zunanja češkoslovaška politika bo jasna, odkrita in poštena. Naslanjala se bo samo na javno mnenje celega naroda in izraz in dejanska slika tega javnega mnenja pa mora biti novi predsednik. Isti duh mora navdajati tudi delo bodoče vlade, ki se mora popolnoma zavedati svoje odgovornosti. V zunanji politiki moramo iti po poti, ki jo je začrtal Chvalkowsky.
Vodstvo stranke je soglasno odobrilo Beranov govor in ga pooblastilo, da naj nadaljuje pogajanja za zbiranje vseh fiarodnih sil, da bi se popravile napake preteklosti in obnovila država.
Napovedi angleškega tiska:
Chamberlain obišče Hitlerja, maršal Gdring in italijanski zunanji minister prideta v London
Angleška poslanska zbornica je odobrila sporazum z Itali o
London, 3. nov. »Dailv Herald« piše, da bo nemški gospodarski diktator maršal Gori n g šc pred koncem letošnjega leta obiskal Anglijo in imel v Londonu važne razgovore glede omejitve v oboroževanju. Ta obisk naj bi bil odgovor na letošnje potovanje angleškega zunanjega ministra lorda IIalifaxa v Nemčijo. List poroča, da bo maršal Goring ob svojem obisku gost angleškega zunanjega ministra in bo prebival v njegovi vili v Kentski grofiji, da nc bi med obiskom prišlo do kakih levičarskih demonstracij.
Diplomatski urednik »Stara« piše, da se hoče Chamberlain zopet sestati s Hitlerjem. Urednik piše, da lahko potrdi vesti, da je angleški veleposlanik v Berlinu sir Ncville Hen-
Kako je Amerika postala žrtev senzacionalne radijske oddale o nenadni vojni
Plinski napad Marsovcev na New York
j4ewyork, 3. novembra, o. Strašno razburjenje,
M se je izmaličilo v divji strah, se je pred nekaj dnevi polotilo Newyorka in okolice, ker so tisoči in tisoči prebivalstva mislili, da je izbruhnila strahotna svetovna vojna, pri kateri sodelujejo neznani prebivalci z Marsa. Vzrok za razburjenje j« bila radijska oddaja dramatiziranega Wellso-vega romana »Vojna med svetovi«. Newyorške radijske postaje družbe CBS so to točko oddajale tako dramatično in stvarno, da so vsi poslušalci menili, da gre pri tem za poročila o resničnih strahotnih dogodkih, ki so zajeli Združene države.
Vsebino Wellsovega romana tvori v glavnem nenadni prihod čudnih pošasti z Marsa na zemljo.
Te pošasti se pripeljejo na letečih strojih, podobnih izpodnebnikom. Marsovska letala napadejo Walesko pokrajino v Angliji. Ameriški priredit teljl so pa zaradi večje resničnosti prestavili napad v newyorško okolico. Vsa stvar je potekala takole:
Oddaja se je začela z vremenskim poročilom, ki ga je pa napovedovalec nenadno pretrgal in sporočil, da je znan ameriški zvezdoslovec pravkar zapazil neobičajne eksplozije na premičnici Marsa. Potem je postaja nekaj časa oddajala plesno godbo. Čez nekaj časa je godba prenehala in od tega trenutka niso poslušalci slišali več drugega, kakor razburjena poročila, vešče stopnjevana, ki so opisovala, da se bližajo zemlji Marsovci. Nato so prišle vesti o bombardiranju new-yorške okolice, nato opozorila prebivalstvu, ki so bila dana v taki obliki, kakor da prihajajo iz notranjega ministrstva.
Te radijske vesti so imele strahoten učinek.
Po newyorških cestah se je razvila zmeda, kakršne ne pomnijo. Cele mestne predole so prestrašeni prebivalci spraznili in bežali po ulicah. Glave so si zavijali v mokre cunje, da bi se obvarovali pred strupenimi plini, s katerimi so po radijskih poročilih Marsovci napadli Ameriko. Tisoči in tisoči ljudi so begali brez cilja ter širili še
hujše vesti, kakor pa jih je dajal radio.
Policijske oblasti so takoj po začetku radijske oddaje začele dobivati telefonska vprašanja z vseh strani. Policija je mislila, da gre za salo.
Toda spraševanje je naraščalo, policijske stražnice in urade so začeli oblegati razburjeni ljudje, ki so zahtevali varstva in pomoči. Nazadnje so bile policijske oblasti same prepričane, da je poročilo o nenadnem napadu iz zraka prišlo iz predsedstva vlade v Washingtonu. Policija je v naglici začela dajati zbegane ukrepe za varstvo prebivalstva in za vzdrževanje reda.
Radio pa je ves ta čas nemoteno dajal poročila, ki so opisovala, kaj sc dogaja ob tem napadu po Newyorku in drugih ameriških mestih: Porušena mesta, desettisoče žrtev, požari vsepovsod.
Na neko policijsko stražnico v Ncwyorku je pridrvel zbegan moški, ki je prisegel, da je videl s svoje strehe, kako gori onstran reke Hudsona mesto Jersey City.
Druga priča te zmede in strahu v Newyorku pripoveduje takole: »Vrnil sem se domov ob 21. Komaj sem prišel v stanovanje, me je poklical po telefonu moj prestrašeni nečak, ki mi je dejal, da bo Newyork zdaj pa zdaj doživel bombardiranje iz zraka in da je vlada dala povelje, naj se prebivalci takoj umaknejo iz hiš. Planil sem k radiu ter res ujel naravnost blazne vesti, ki so še stopnjevale tisto, kar je povedal nečak. Pograbil sem nekaj obleke in dragocenosti ter tekel na cesto, koder je begalo že na tisoče zmešanih ijudi. Vsi skupaj smo drveli proti Broadwayu, kjer so nas prestregli policijski avtomobili. Policija nam je začela dopovedovati, da smo vsi 'skupaj postali žrtev reklamne šale.«
Tretja priča teh dogodkov, avtomobilist, ki je poslušal radio v svojem vozu pred nekim kinematografom, je nenadno slišal radijsko vest, da so v Ne\v Jerseyu mobilizirali narodno gardo za pomoč proti napadu iz zraka. Planil je iz avtomobila v kino ter zavpil gledalcem: '»Napadeni smo! Zdaj pa zdaj nas začno bombardirati!«
V	dveh minutah jo bil kino prazen.
derson v Londonu pripravil že vse potrebno za ta sestanek. V Berlin bo ponesel s seboj navodila za bližnji sestanek. Nadaljujejo naj se namreč stiki, ki so se začeli v Miinehenu, dasi je bilo to določeno šele za čas po božičnih praznikih. Ko bodo končane vse priprave, bo Chamberlain sam prevzel odgovornost za nova pogajanja s Hitlerjem. Ta sestanek bi bil uvod za sestanek štirih velesil, in sicer Anglije, Francije, Nemčije in Italije. Na tem sestanku naj bi bil sprejet mirovni načrt, ki naj bi zagotovil Evropi mir za štiri leta. Chamberlain je prepričan, da take pogodbe ne bi bilo mogoče takoj doseči in zato želi opraviti to delo postopoma. Najprej se bo potrudil, da bi na to pristala Nemčija. Najprej bi se naj dogovorile velesile, da ne bodo uporabljale plinov v primeru vojne. Nato bi se obvezate velesile, da ne bodo bombardirale iz zraka civilnega prebivalstva v mestih. Nazadnje pa naj bi se omejilo izdelovanje bombnikov.
London, 3. nov. o. Angleška poslanska zbornica je nocoj s 345 glasovi pfliti 138 sprejela vladni predlog o odobritvi sporazuma med Anglijo in Italijo, ki je bil podpisan letos 16. aprila. Sporazum bo stopil v veljavo 16. novembra.
Zaradi končnega uveljavljenja sporaznma med Italijo in Anglijo ho italijanski zunanji minister grof Ciano v kratkem obiskal I»ndon in imel z angleškim zunanjim minstrom Halifasoni razgovore o nadaljnjem sodelovanju med Anglijo in Italijo. V London bo odpotovalo tudi italijansko gospodarsko odposlanstvo pod vodstvom grofa Vol-pija. To odposlanstvo se 1*> z angleškimi gospodarstveniki pogajalo o večjih posojilih, ki jih bo Anglija dala Italiji.
Glede razdeljevanja kolonij in morebitnega vračanja čezmorskih posestev Nemčiji, izjavlja holandska vlada, da sc ne bo udeležila nobenega sestanka, ki bi se bavil s takimi načrti, ker ni Holandija po svetovni vojni dobila niti pedi nekdanjega nemškega ozemlja v čezmorskih pokrajinah.
Italijansko gospodarsko odposlanstvo je dopotovalo v Romunijo in 6e bo posvetovala z romunsko vlado ob boljši izmenjavi blaga med obema državama. Italija noče v -romunski trgovini imeti manjšega deleža, kakor ga ima Nemčija.
V	newyorških ulicah je zmedo še povečalo naključje, da je bil takoj ob začetku radijske oddaje pretrgan električni tok. To naključje so zbegani ljudje pripisali nenadnemu letalskemu napadu.
Kako je mogel ves Newyork postati žrtev pretirane radijske senzacionalnosti, je uganka. To uganko, ki nima primere v zgodovini, je moči razložiti edino s strahom, v katerem živi človeštvo zadnje čase, ko časopisje in radio ne poročata o drugem kakor o vojni nevarnosti. Za Ameriko samo, ki je željna senzacij vseh vrst, pa je ta strah dober nauk.
(Prinašamo obširnejše poročilo o lem dogodku, ki že tri dni polni stolpce ameriškega in evropskega časopisja, da izpopolnimo kratko poročilo, ki ga je v ponedeljek prinesel naš list kot prvi in edini v Ljubljani.)
Vesti 3. novembra
Vse evropsko časopisje se bavi z zadnjim govorom angleškega zunanjega ministra Chamberlaina in pravi, da je govor pokazal voljo Anglije za mirno ureditev vseh težkih vprašanj v Evropi.
Grška prestolonasledniška dvojica je včeraj dobila hčerko.
Zveza čeških trgovcev zahteva, naj vlada tudi za trgovski 6tan izda enake omejitve glede števila Judov v trgovini, kakor so to storili odvetniki in zdravniki.
Novo uradno ime Podkarpatske Rusije bo
Karpatska Ukrajina. Karpatska avtonomna vlada se je zato odločila, da bi tujina ne mislila, da prebivajo tam kaki Rusi, ker prebivajo v resnici samo Ukrajinci.
Jugoslovansko grafično razstavo so odprli v danskem mestu Edonsee. Na razstavi so dela kakih 300 jugoslovanskih umetnikov.
Mehika in Združene države so se sporazumele za odškodnino, ki jo bo mehiška vlada morala plačali ameriškim petrolejskim družbam, katerim je zaplenila petrolejske vrelce.
Avstralska vlada bo prihodnje dni naročila 400 velikih bombnikov pri ameriških letalskih tovarnah.
Na včerajšnji seji angleške poslanske zbornice
je konservativi zastopnik Lewis dejal, da je Nemčiji treba vrniti kolonije. Če pa to ne bi bilo mogoče, ji je treba dati kako drugo ozemlje drugje, ki bi bilo v gospodarskem oziru prav toliko vredno kakor kolonije.
Špansko nacionalistično letalstvo je letos v oktobru sestrelilo 61 republikanskih avijono.v.
Bivši predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš je izjavil časnikarjem v Londonu, da je svoje zasebne zadeve v domovini uredil tako, da mu bo omogočeno daljše bivanje v tujini. Po tej izjavi domnevajo, da se dr. Beneš sploh ne bo več vrnil na Češkoslovaško, ker ga tudi javnost ne bi ravno prijazno sprejela.
Zaradi požara v Marseillu je francosko notranje ministrstvo določilo preiskavo v marsejski občinski upravi, pri čemer je prišlo na dan, da je marsejsko mesto, ki šteje skoraj poldrug milijon prebivalcev, imelo vsega skupaj samo 400 prostovoljnih gasilcev brez vsake poklicne organizacije. Ti gasilci so imeli tri zastarele in dve novi motorni brizgalni in eno lestev na ročni pogon. Gasilci niso imeli nikdar nobene vaje. Zaradi teh odkritij vlada v Marseillu veliko razburjenje in bo moral socialistični župan in senator Tasso, ki je za vse odgovoren, odstopiti.
Volilna propaganda na Poljskem je v živem razmahu. Vladna skupina se zlasti bori proti abstinenci, katero zagovarja predvsem levičarska opozicija.
Judovski zdravniki v Gdansku ne bodo od 1. januarja 1939 dalje več mogli zdraviti.
54 milijonov frankov za gasilstvo določa proračun mesta Pariza za leto 1939.
Mednarodni odbor za begunce pri Zvezi narodov je poslal zahvalo naši državi, da je šla vsa leta po vojni tako na roko beguncem iz carske Rusije.
Šestletnico svoje službe je praznoval včeraj poljski zunanji minister Beck. Najvažnejši dogodki v njegovem ministrovanju so: Zveza med Poljsko in Nemčijo, ureditev razmerja z Litvo, francosko posojilo poljski industriji ter zasedba šlezkega Te-šina, ki je bil do leto,s pod Češkoslovaško.
Velike manifestacije za trpeče arabsko ljudstvo v Palestini so bile včeraj v sirski prestolnici v Beyrutu, Med manifestacijami so se spopadli Arabci in francoska policija, pri čemer je bilo
14	Arabcev ranjenih, 40 pa so jih prijeli.
O	sklicanju mednarodne konference za ohranitev miru, katere bi se poleg štirih evropskih velesi! udeležili šc Rusija in Združene države, je predsednik angleške vlade Chamberlain dejal, da se mu ne zdi potrebno in umestno.
Za obrambo pred napadi iz zraka ima Anglija zdaj pripravljenih en milijon prostovoljcev moškega in ženskega spola
Novi francoski finančni minister Paul Rcynaud velja za velikega finančnega strokovnjaka, je pa v politični javnosti nepriljubljen zaradi svojih shodov z desnice na levico.
Dosedanji italijanski poslanik v Washingtonu Suvich bo zapustil svoje službeno mesto 12. novembra, ker je imenovan za predsednika upravnega sveta največje italijanske zavrovalnice »Assi-curazioni Generali«, od koder so pometali Jude.
Poljsjio-češkoslo vaška razmejitvena komisija bo končala svoje delo 15. novembra. S tem bodo vsa sporna vprašanja med Poljsko in ČSR rešena.
Glavno mesto zasedenega ozemlja bo po Hitlerjevem ukazu Reichenberg, nekdanji Lifcerec. Pokrajinski vodja narodno socialistične stranke za sudetske kraje bo Konrad Henlein. Uradno ime zasedenih pokrajin bo Sudetenland.
Češkoslovaški minister dr. Chvalkovski .je v razgovoru z urednikom rimskega dnevnika »Gior-nale d’Italia«, Virginijem Gaydom, dejal, da si bo nova Češkoslovaška prizadevala za čim tesnejše sodelovanje z Italijo po jugoslovanskem vzorcu.
Romunski zunanji minister Petrescu Comnen je sprejel skupino Romunov iz karpatske Ukrajine, ki so ga prosili, naj Romunija z vsemi sredstvi prepreči, da bi tisti kraji v karpatski Ukrajini, koder prebivajo Romuni, pripadli kaki tuji državi. Pad tujo državo mislijo ti Romuni Madžarsko.
Novega predsednika ČSR bodo volili že prihodnjo nedeljo, kakor pišejo nekateri praški listi.
Novo veliko zračno ladjo so začeli delati v Ameriki. Veljala ba kake tri miljjone dolarjev.
Pri splošni arabski stavki v Palestini je prišlo včeraj že do hudih spopadov.
900.000	hektolitrov vina so pridelali letos dalmatinski vinogradniki. Pridelek je zares obilen in tudi po kakovosti odličen. Na splošno so vsi vinogradi bogato obrodili, lc v krajih, kjer so bile vremenske nezgode, je bilo nekoliko slabše. Pa še tod so se vinogradniki wj-slu/iili ugodnosti, <la so za sladkanje l>olj ki »lega vina kupovali breztrošarinski sladkor. Obilje viina pa je imelo takoj slab vpliv na cene. Pred nekaj meseci se je za liter plačevalo štiri do pet dinarjev, sedaj pa komaj dva in pol do tni dinarje. Pričakujejo pa, da sc foodo cen" takoj dvignile, čim se lv> /.»?•«! izvoz vina v tuje d^ave.
Silen karambol na železniškem križišču
na Tyrševi cesti — Brez človeških žrtev
Ljubljana, 3. novembra. •
Davi ob 7.30, ‘ko prihaja redni potniški ' la.k št. 919 z gorenjskega kolodvora na glavni, se je primeril silen fcaranubol na železniškem
•križišču na Tyršcvi cesti. Talko strašne prometne nesreče na teni kraju, ki ima tudi izreden cestni promet, kronika že kmalu ni zaznamovala. Kljub velikemu prometu sc doslej še niso v dolgih letih primerile tuke nesreče, kakršna je bila današnja.
Asfaltno podjetje Anton Iles iz Zagreba ima na Vilharjevi cesti svoje skladišče, kamor zapeljejo tudi veliki kotel za kuhanje asfalta, ki je pritrjen na močno vozno ogrodje, ki ima močna gumijasta kolesa in ki ga prevažajo iz kraja v Ikraj s konjsko vprego. Tvrdka Iles sedaj navadno popravlja stare asfaltne hodnike* Ponoči so nakuhali poln kotel novega asfalta, ki so ga potrebovali za Vidovdansko re-slo. V etnem kotlu se nakuha toliko asfalta, da lahko z, njim pok rijejo .kakih 57 kvadr. metrov.
Namesto, da bi s kotlom davi krenili iz skladišča po Vilharjevi cesti v smeri proti šmartinski in potem naprej ua Vidovdansko cesto, so smer vožnje spremenili tako, da so obrnili voz proti Tyršcvi cesti in naprej. Smer so spremenili zaradi velikega tramvajskega prometa, ko sta na šmartinski cesti zgrajeni kar dve progi in zaradi živahnega vozovnega in osebnega prometu.
Gorenjec zadel ob kotel
Voznik Anton Rcpše je pri konjih vodil vožnjo in počasi vozil po 'I'yrševi cesti. Na kotlu, nalašč za to narejenem stojišču, se je nahajal zavirač in kurjač Miha Purner. Voznik je brez strahu in skrbi vozil čez križišče. Bil je zaradi silne megle, ki je bila danes taka kot v Londonu, tudi previden in je vozil počasi, kajti tak kolos ni mogoče (noglo prevažuti. Basiral je že prvi tir, gledajoč od javnih skladišč proti mestu. Začul je brlizg lokomotive. Naglo je pognal. Sprednji trup lokomotive go-rcnjLskc-ga vlaka pa je z vso silo zadel ob kotlov zadnji konec.
V veliki nevarnosti sta bila voznik in kurjač. Le duhuprisotnosti se imata oba zahvaliti, da ju ni vlak povozil. Kon ji so bili rešeni. Rešen je bil voznik. Kurjač Purner pa je napravil . velik odskok s stojišča na kotlu.
T.okomotiva je prevrnila kotel in vse vlekla kakih 20, odnosno 30 metrov naprej v smeri rroti glavnemu kolodvoru. Ogrodje kotla je >ilo najprej vrženo v stran na prvi tir, nato pa je lokomotiva vlekla ogrodje voza še kukih 10 metrov naprej. Vse je bilo zdrobljeno.
Kdo ie zakrivil karambol?
Na kraj nesreče je prišla pozneje železniško policijska komisija, da je ugotovila vzrok karambola. Prav ta nesreča nam zgovorno kaže. da nosi mnogo krivde sistem sam. kajti kljub naporni službi nikakor nočejo odločilni faktorji uvideti in odločiti, da bi se železniško osebje zvišalo. Nasprotno. Povsod prav pri osebju uvajajo varčevanje. Železničarje zaposlujejo prekomerno, da dostikrat mnogi nimajo niti pravega in poštenega oddiha.
Na železniškem križišču so bili davi zaposleni 3 železničarji, ki imajo vsi prekomerno mnogo dela in si no morejo privoščiti niti nekaj minut oddiha. Dirnujska čuvajnica je res preskrbljena z vsemi predpisanimi signali. Od dunajske čuvajnice po gorenjski progi sc nahaja pred gorenjskim kolodvorom druga čuvajnica. Predpisano je, da mora pri vlakih, ki vozijo z Gorenjske na glavni kolodvor, slediti najprej vlakovni signal, nato pa mora takoj oddati posebni signal gorenjska čuvajnica dunajski, da začne spuščati zatvornice.
V koliko je bil pri vlaku št. 919 opuščen zadnji signal, bo pač dognala ž.elezniško-poli-cijska komisija, ki bo najprej zaslišala osctije obeh čuvajnic. Ubogi čuvaji so bili vsi zbegani. Nadlegovani so bili od raznih ljudi in skoraj bombardirani, da so se morali na vse strani opravičevati in so kratko izjavljali: »Ne moremo nič povedati! Bo že preiskava pokazala, kdo je nesrečo zakrivil.« Osebje dunajske čuvajnice zatrjuje, da ni čulo drugega signala za prihod gorenjskega vlaka na glavni kolodvor. Goremjsku čuvajnica pa trdi, da je bil signal oddan.
Podvoz ali nadvoz res potrebna
Prav ta prometna nesreča na omenjenem križišču sili vsakogar, ki kaj logično misli in proučava železmiškoprometne nezgode, da je nujna in skrajna potreba, da se vendarle to vprašanje preureditve prometa na tako važnih in prometno živahnih točkah naposled reši i«
se preuredi promet. Prav na tem kraju je nujen ali podvoz ali nadvoz, da bi se odstranile vse ovire cestnega prometa.
Ogromna množica gledalcev in škoda
Jasno je, da sc je na kraju nesreče začela zbirati velikanska množica gledalcev in radovednežev. Očividci so se kar zgrozili, ko so zapazili, kako je med velikim truščem in hruščem lokomotiva zadela ob kotel. Nekatere ženske so zaihtele. Vse sc je zgodilo v nekaj sekundah. Zanimivo je dalje, da lokomotiva na prednjem delu ni močno poškodovana. V teku dopoldneva so sc radovedni Ljubljančani v gostih skupinah zbirali na križišču in so vsestransko premotrivali vzroke karambola. Mnogi so pomilovali uboge čuvaje. Nekateri pa so se držali okorelih predpisov in bodo pač •poklicali čuvaje na odgovornost.
Koliko znaša povzročena škoda, za enkrat danes dopoldne ni bilo dognano. Bo pač znašala kakih 200 do 300.000 din.
Lastnik konjev je posestnik kobri, stanujoč v Mostah. Tudi on je bil zraven in je k sreči tudi utekel pred nezgodo.
Kmalu po 9 so pripeljali na kraj nesreče rezervne žerjave, s katerimi so dvignili razbito kotlovo ogrodje in voz ter ga spravili v stran.
Redni promet na progi ni bil dolgo časa oviran, kajti vse železje so takoj spravili med drugi in tretji tir, po katerem se premikajo navadno stroji tovornih voz, ki zbirajo vozove. Vlaki so na tem mestu le počasneje vozili.
Pekovskemu mojstru ukradel 40 vreč moke
Maribor, 2. novembra.
Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča so se danes zagovarjali trije obtoženci, katere je obtožnica dolžila, da so v večjem časovnem razdobju pekovskega mojstra Ivana Veršnika v Guštanju okradli ter ga prikrajšali za okoli 40 vreč moke.
Kakor smo v našem listu poročali, je Jožef Horvat meseca decembra 1. 1934. stopil kot vajenec v službo pri pekovskem mojstru Ivanu Vcrš-niku, za katerega je tudi raznašal pecivo raznim strankam. Tako je vozil kruh tudi trgovcu Francu Juričanu v Frani vasi. Nekoč, bilo je že 1. 1936., je Juričan pekovskega vajenca pričel nagovarjati, naj se vendar malo pobriga tudi zase in naj si pomaga na ta način, da bo svojega mojstra malo oškodoval. Horvat se je na večkratna prigovarjanja vdal in tako sta se dogovorila, da bo Horvat Juričanu dobavljal pri mojstru Veršniku ukradeno moko, za kar bo Horvat dobival po 2 din zh kilogram moke. Horvnt je res začel svojemu mojstru krasti moko iz skladišča, v katerega je prišel z vitrihom. Nekaj časa je Horvat Juričanu sam dovažal moko, pozneje pa je za posel pridobil Jožefa Krivograda, ki je januarja 1937 stopil kot hlapec v službo pri ftmidhoferju. Ilorvat je v nočnih urah ukradeno moko spravil na Šmidhoferjevo dvorišče, odkoder jo je Krivograd spravil k Juričanu. Krivograd je Juričanu ukradeno moko dostavljal najmanj tedensko enkrat in je za vsako vožnjo dobil po 200 din. Juričanova žena pa je Krivogradu za eno vožnjo plačala 100 dinarjev. Juričan je svojo ženo o poslih, ki jih ima preko Krivograda s Horvatom, ohvestil in poučil. Koliko moke je Horvat ukradel svojemu mojstru, je sedaj težko ugotoviti. Veršnik trdi, da mu je zmanjkalo najmanj 200 vreč moke. Obtoženi Horvat pa pravi, da je odnesel kvečjemu kakih 42 vreč. Trgovec sam ne more obrazložiti, zakaj postavlja trditev, da mu je bilo ukradenih okoli 200 vreč. Če bi bilo to res, bi bil oškodovan za okroglo 60 jur jev.
Pri današnji razpravi so bili obsojeni: Jožef Horvat na 8 mesecev strogega zapora in povračilo škode v znesku 6375 din, Juričan na 1 mesec zapora in 900 din, poleg tega oba še na solidarno plačnnje 900 din, Juričanova je bila obsojena na
15	dni in 300 din pogojno na 2 leti, proti Krivogradu pa je bilo postopanje izločeno, ker je pobegnil če? mojo.
Dopolnilo
V	poročilu o samomoru Helene Kocijančič, ki je v nedeljo skočila pod vlak, sc nam je vrinila neljuba pomota. V prvem poročilu, ki smo ga dobili, se je navajalo kot vzrok samomora žalostne družinske razmere. V Tesnici pa je nesrečna Helena Kocijančič naredila svoj korak v popolni duševni zmedenosti in je bila tudi cerkveno pokopana.
f Ing. Ciril Žnidaršič
Prejeli smo žalostno vest, da je včeraj, 2. t. m., nenadoma preminul g. ing. Ciril Žnidaršič, redili univerzitetni profesor na tehniški fakulteti univerze v Ljubljani. Vest o njegovi smrti je bolno odjeknila med njegovimi kolegi in slušatelji, pa tudi v krogih hidrolehnikov, s katerimi ga je družilo lesno iu prijateljsko sodelovanje. S pokojnim profesorjem Žnidaršičem je izgubila naša univerza odličnega znanstvenika, kateremu je bila poverjena stolica za vodne zgradbe na tehniški fakulteti in kjer je vzgojil naš mlajši hidrotehnični naraščaj.
Rodil se je v Ilirski Bistrici 3. avgusta 1882
kot sin gimnazijskega profesorja. Fo končanih
srednješolskih študijah se je posvetil tehničnemu študiju ter diplomiral 1. 1906 z odliko na gradbenem oddelku visoke tehnične šole v Gradcu, Po kratkem službovanju pri Kranjskem dež. odboru je nastopil 1909. leta službo pri melioracijskem uradu za Dalmacijo. L. 1925 pa ga je kot šefa oblastnega h id roteh ničnega oddelka v Splitu povabil profesorski zbor tehniške fakultete za izrednega profesorja stolice za vodne zgradbe ter mu s tem poveril znanstveno organizacijo dela na tej stolici. Poleg intenzivnega znanstvenega udejstvovanja je njegovo ime javnosti dobro znano tudi po prizadevanju za ustvaritev hidrotehničnega laboratorija v Ljubljani. Smrt nam ga je iztrgala sredi dela. ko je pripravljal izdajo knjige »Izraba vodnih sil:.
7. njim lega v grob človek blagega in kremenitega značaja, ki ga bo profesorski zl>or, slušatelji in njegovi bližnji ohranili v najlepšem in trajnem spominu.
Ekspres povozil do smrti železničarja Makovca
Ljubljana, 3. novembra.
Železniški delavci ljubljanske progovne sekcije pod vodstvom desetarja Ivana Makovca so bili davi zaposleni s popravljanjem glavno proge Ljubljana tja do Brezovice. Progo so popravljali davi v bližini banovinske avtoremize na Viču. Ob 8.37 je z ljubljanskega glavnega kolodvora odpeljal ekspresni vlak v smeri proti Rakeku, odnosno Trstu. Vlakovodja jo dal predpisani signal, dn so delavci umaknejo s proge. Vsi so se umaknili v primerno razdaljo.
Le desetar Makovec jo bil nekoliko nepreviden in neroden, da se je premalo umakni! s tira. Železno stopnišče ga je zagrabilo. Pri lem je Makovec dobil udarec na desno stran senc, tako da mu je bila prebita lobanja, odtrgalo pa mu je nu desni rami tudi suknjo iu je dobil tudi nalomljeno desno ključnico. I. Makovca je nato vrglo v stran. Obležal je na mestu popolnoma nezavesten. Ob 9 je bila hitro obveščena o nesreči reševalna postaja. Ta je Makovca, ki je kazal še znake življenja, z avtom naglo prepeljala v splošno bolnišnico.
Med prenosom na kirurgični oddelek jo Ivan Makovec, katerega drugi osebni jiodalki še niso znani, podlegel smrtnonevarnim poškodbam. Truplo so prenesli v mrtvaško vežo bolnišnice.
Ogenj uničil gospodarsko poslopje
Sv. Ana v Slav. gor., 2. nav.
Na Drvanji pri Sv. Benediktu v Slovenski! goricah je v soboto 29. oktobra t. 1. zjutraj ol
1	pričelo nenadoma goreti viničarsko gospodarski poslopje in stiskalnica, last posestnice Roškar Ogenj je uničil vse poslopje do tal. K sreči v vi-ničariji ni bilo stanujočega viničarja. V stiskalnic: je zgorelo tudi nekaj sodov. Ogenj je bil podtaknjen. Skoda znaša okrog 8000 din, ter je delno krita z zavarovalnino.
Obsojena detomorilka
Maribor, 2. novembra. Pred sodnikom poedincem mariborskega okrožnega sodiča se je danes zagovarjala 22 letna služkinja Katarina Kokot iz Stanovščaka, ker je usmrtila svojega nezakonskega otroka. Obtoženka je rodila 21. maja t. 1. pri svoji bivši delodajalki Angeli Ritonja v Stanovščaku nezakonskega otroka moškega spola. Tri dni ga je hranila s kravjim mlekom iz steklenice. Ko pa mu je kritičnega dne otrokovega življenja zopet dala piti, mu je vlila v usta preveč mleka, tako da otrok ni mogel več požirati in je mleko izvrgel. Tedaj je vzela šc neko cunjo in z njo otroka čez usta in nos toliko časa tiščala, dokler ni opazila, da je otrok nehaj dihati. Obtoženka je dejanje priznala, zagovarja pa se, da je zločin storila iz lastne pobude in iz obupa, ker ne ve, kdo je otrokov oče in ker ni vedela kam bi šla z otrokom in kako bi ce preživljala. Toliko ne zasluži, da bi otroka mogla dati v rejo. Obdukcija je ugotovila, da je bil otrok krepke telesne konstitucije in dobro razvit. Obsojena je bila na 4 mesece strogega zapora, pogojno na 'tri leta.
(wt
K zverinskemu umoru v Cretu pri Celju
celje, 3. novembra.
Včeraj dopoldne ob 11 je bila v mrtvašnici pokopališča na Teharju pri Celju obdukcija umorjenkinega telesa. Zdravnik g. dr. Bregant je s komisijo z g. s. o. s. Dotičkom in g. Burgerjem ugotovil, da je bila dekle zadavljena s puloverjevo vrvico, katero je morilec najprej odvozljal in nato zadrgnil z enojnim vozlom. Sodni izvedenec je izrekel mnenje, da je nastopila smrt umorjenke nekako 10 minut pred časom, ko je prišla v torek ob tričetrt na 12 komisija na kraj umora in pregledala umorjetiko, torej je ženska umrla približno ob tričetrt na 1 ponoči. Če so pričevanja žensk v Gaberju, zlasti gospe, katero smo včeraj omenili, resnične, da so slišali klicanje na pomoč okoli 8 zvečer, bi žrtev, ki jo je zadavil morilec, umirala in sc borila s smrtjo okrog pet ur.
Na teharsko pokopališče, kjer je ležala žrtev do obdukcije, je prihajalo mnogo ljudi, ki so prišli, da bi morebiti spoznali nesrečnico. Prihajali so zlasti na praznik, ko so prišli na pokopališče ljudje in si ogledovali žensko, katere pa nihče ni prepoznal.
T’o Celju se širijo, kakor srno poročali, vesti, da je nesrečnica doma iz Polzele, stanovala pa je baje nekje v Hudinji, kar pa še ni dognano, ftlorski orožniki so že v torek začeli z najobšir-nejšo preiskavo in zasledovanje. Po vcstuem povpraševanju so dognali, da je bila nesrečnica v ponedeljek okoli 7 zvečer v gostilni »Amerika« v Gaberju. Natakarica je izpovedala, da se je oglasila v družbi njej neznanega moškega v gostilni, kjer sta najprej zahtevala večerjo, nato jo odklonila, prosila za harmoniko, kar so jim hoteli
tudi dati, sta jo pa prav tako odklonila in odšla. Po pričevanju natakarice sta bila oba xelo potrta, zlasti se je to videlo moškemu. Natakarica se celo spominja, da je bil srednje postave, črnih las in je imel črne zavihane brke. Je baje preprost kmečki fant, ki govori dolenjsko narečje.
Zaenkrat je ta zverinski umor še vedno zagonetka. Oblasti si na vso načine prizadevajo, da bi zvedele, kdo je umorjenka, kajti le na ta način bo mogoče zvedeti za morilca. Na Teharju, odnosno v Štorah imajo umorjenkino obleko in dežnik, katerega bodo pokazali vsakomur, ki bi morda spoznal po tem umorjenko. Upamo pa, da bo tudi ta skrivnostni in zverinski umor kmalu pojasnjen.
Na uho celjske policije je prišla novica, da je bila v torek zvečer zopet napadena neka ženska, katero^ je napadalec že prijel za vrat in dušil, pa^ mu je še srečno ušla. Policija je seveda takoj začela s poizvedovanjem, pa je ugotovila, da so vse te vesti izmišljene. Fantje iz Bukovžlaka in Creta ter Gaberja so se celo že zmenili, da bode več večerov stražili pot.
Razumljivo je,	da	je	ta umor zelo razburi)
vso celjsko okolico,	saj	še	ni dolgo tega, ko	se je
ravno na nasprotnem delu Celja v Medlogu pred kratkim zgodil grozen umor, pred dnevi pa j« nekega posestnika neznanec napadel s kolom ii zasede, ko se je v noči vračal po cesti skozi gozd iz Zagrada. Oblasti bodo morale povzeti proti takim najstrožje postopke in jih najstrožje kazno vati, da bo enkrat	mir	in	mirni tudi ljudje,	ki že
res niso več varni,	da bi šli po samotni poti	sami
Warren Dulff — Robert Buckner:
SADOVI ZEMLJE
Roman s slikami
»Tak ne boj se! Saj bo brž prišel!«
Bilo mu je težko, da se je začela žalostiti prav zdaj, ko sta se morala posloviti. Začel jo je božati:
»Nič ne maraj! Saj se bova kmalu spet videla. Jutri...«
Dekle pa je dejalo:
»Kmetje so bili danes strašno divji.«
»Vem. Srečal sem jih nekaj,« ji je potrdil inženir.
»Ali so se kaj pogovarjali?«
»Ne! Vsaj na glas nek
Dekle je govorilo vedno bolj nemirno:
»Menili so se, dd bodo pregnali vse kopače iz rudnika. Bojim se zate, Jaredk
Prvič ga je v tej bojazni poklicala s krstnim imenom. Strah jo je vse bolj zajemal, čim bliže je bilo slovo. Zdaj, ko bo .Tared moral sam po dolini Sarra-menta do Tenspota in potem do rudnika, so ji vse strašne podrobnosti tega dne vedno jasneje stopale pred oči. Bala se je, da se mu ne bi kaj zgodilo. Tod je bilo vendar toliko hudobnih in jeznih ljudi I
Zdaj se je zavedala vsega tistega, kar ji do zdaj ni utegnilo priti na um. Zdelo se ji je, du ga ne more in ne sme pustiti od sebe, da ga bo pridržala tu in ga branila s svojim telesom, če bo treba.
Stisnila se je k njemu.
.\Vliilney se je nasmehnil, ko je videl
dekletov strah:
»Da, toda nadme bodo morali priti s puškami!«
Prijel je dekle z obema rokama za rame in se mu zagledal v oči:
»Nič se ne bojim! Mi ne iščemo spora in prepira z nikomer, toda bežali pa tudi ne bomo pred njimi!«
Dekle je tožilo:
»Tako lepo sva zadnjič delala na vrtu! Zakaj ni to moglo trajati za vedno? Bojim se, da ne bo nič dobrega .. .<
Govorila je mehko in bolestno. Naslonila mu je glavo na prsi.
Cez trenutek se je stresla. Zazdelo se ji je, da je slišala korake, nekdo je moral prihajati po poti proti hiši. Stresla se je in stopila za korak od inženirja. Pogledala je tja, odkoder je slišala stopinje, potem se je ozrla v Whitneya in ga vprašala:
»Kdo neki je?«
Inženir se je ozrl in iskal z očmi. pa ni mogel zagledati nikogar. — Prijel je spet dekle za obe roki in jo vprašal:
»Ali mi obljubiš, da boš ostala mirna?«
Dekle je pokimalo z glavo. Molčala je nekaj časa, potem je vprašala Whit-neya:
»Ali boš kmalu spet prišel?«
Obljubil ji je, toda samo taka obljuba ji ni zadostovala. Prosila ga je:
»Pa pridi podnevi, kadar bo oče doma. Rada bi, da bi se vidva med sabo spoznala in razumela. Nič se ne boj, saj je oče tako dober človek.«
Obljubil ji je še to, dasi bi ji rad povedal svoje pomisleke. Ni verjel, da bi ga oče kaj prijazno sprejel kot snubca, saj je vendar vedel, da je inženir v služ-
bi pri rudniku, katerega so kmetje tak«
sovražili.
Ko sta se Serena in Whitney še poslavljala, je po poti proti hiši prišel stari polkovnik, ki se je vračal s krneč kega zbora. Mlada dva ga nista zapazila bila sla preveč zaverovana sama vase
Stari Chris je bil zatopljen v svojt misli, katere mu jo vzbudil nocojšnji se stanek s kmeti. Ko je zavil z vozne pot; na stezo, ki je držala do stopnic v preddverju, se mu je zazdelo, da vidi v me sečini dvoje ljudi. Pogledal je natanč nejc in je videl, da se ob prvem vtisu ni bil zmotil f mesec je jasno in razločne risal na zidu sence obeh mladih ljud> v preddverju.
Ferris se je ustavil in ni vedel prvi trenutek, kaj naj bi naredil. Premišljeval je trenutek, ali naj naglo stopi na prej in se jiina pokaže ter ju spravi v zadrego, ali pa naj ostane skrit. Zdelo se mu je, da sta se onadva prestrašila. Morda sta bila zaslišala njegove korake, zakaj videl je, kako se ozirata. Potem je naglo stopil nazaj ter se skril za ka-menito ograjo pred hišo.
.Serena je bila že izginila za vrati, Whitney pa je še dolgo potem stal pod stopnicami ter strmel v vrata, ki so sc bila zaprla za dekletom. Potem je vzdignil roko kakor v slovo, se obrnil ter naglo krenil proti izhodu.
Komaj je naredil nekaj korakov, je pa nenadno stopil predenj stari polkovnik Ferris. Whitney ni pričakoval, da se bo že po tako kratkem času srečal s Sereninim očetom, zato je v zadregi obstal.
(Foto Wnrner Bros)
Ferris je v mesečini pred hišo videl dvoje mladih ljudi, ki sta stala tesno drug
ob drugem ...
Od tu in tam j
Svečan sprejem pripravljajo predsedniku vlade dr. Stojadinoviču v Šabcu. Prihodnji to-rRk bodo tara spustili v pogon novo veliko tovarno v prisotnosti predsednika vlade, ki bo pognal prvi stroj. Gradnjo tovarne je v izdatni meri podprla vlada, s čimer sc je začela uspešna industrializacija tudi v Mačvi, kjer so ] si do sedaj ljudje slu/ili kruh zgolj z delom na polju. Vse priprave za veličasten sprejem dr. Siojadinoviča vodi posebni odbor,- ki bo za številne udeležence iz bolj oddaljenih krajev pripravil tudi v«č posebnih vlakov.
Tri kandidate, ki bodo kandidirali na listi Ljotičivega Zbora v okrajih Mcttkovu1, Ncvesi nj e in Dubrovnik, so potrdila pristojna sodišča. Te kandidature kažejo, da se Ljotičevei vestno pripravljajo na volitve, ter hočejo biti pripravljeni za primer, da ho f.jotič vendarle postaviil svojo listo za decemberslke •volitve. Pojavili so se že glasovi, da Ljotič ne bo postavil liste, pač pa bo pozval svoje pristaše, naj oddajo glasov® za opozicijske kandidate. Končnovoljaven sklep, če bo Z,bor nastopil ali ne, pa še ni bil objavljen.
Pravo preseljevanje narodov se odigrava te dni v Belgradu. Nastopil jc namreč mesec november, v katerem se morajo stanovanjski najemniki seliti iz starih v nova stanovanja. Belgrad nosi v tem pogledu prav gotovo rotkord v Jugoslaviji. f/ani je moralo v taikem času zapustiti svoja »stanovanja okrog 10.000 ljudi, lr-los pa že kar 15.000. Bdgrajsikj hišrai lastniki imajo tudi to posebno navado, da odpovedujejo stanovanja takoj preko sodišču.
40.000	dinarjev so iztisnile tri ciganke od stare, upoikojenike Jelene Krečkovič iz Vršen v Vojvodini, nakar je opeharjena žena poskušala izvršiti samomor. Praznoverna Kreokovi-veva je imela prccej prihranjenega denarja. Ta novica je prišla tudi na uho trem cigankam, ki so začele ženski prerokovati na karte in ji obetale iz njih vse, ikar si je starka zaželela. Sprva ciganke niso zahtevale nobene nagrade, dokler niso izsilile iz nje nekega pisma, v katerem jc starka napisala, da ne l>o prej mirovala, dokler nc pnde glava nekoga dr. Juga, ki je ibival v istem mestu. S tem pismom so d- j gantke izsiljevale denar. Tako je šlo naprej, dokler Krefikovičeva ni izdala zadnjih prihrankov v višini 40.000 dinarjev. Ko je spoznala, da tiz zagate ne more več, je iz.pila strup. Našli so jo še pravočasno in jo rešili, orožniki pa so prijeli vse tri goljufive ciganke.
Nevarnega razbojnika cigana Milana Gjor-gjeviča so prijeli v Aleksandrovcu v Srbiji. Cigan je bil prod letom obsojen na petnajst lat robije, ker je imel na vesti dolgo vrsto težkih zločinov. Kot prebrisan zvijačnež. pa je znal preslepiti orožnike, ki so ga peljali v ječo, in pobegnil. Takoj je začel spet ropati im ubijati. Pojavljal se je povsod, seveda pod drugimi imeni, in prišel tudi dostikrat v stiik z oblastmi. Pa ga nihče ni prepoznal. Končno se je nekomu le zdel sumljiv, da ga jc dal prijetL l’a tudi tokrat je pobegnil. Šele nedavno so ga prijeli v Aldksandrovou v družbi neke ciganke in dveh otrok, ki nista bila cigančkom prav nič' podobna. Oigan ju jc nekje ukradel in ju porabil za to, da sta mu beračila.
Uporabo domačih pogonskih sredstev za gonilnr in stabilne motorje so zač°li propagirati tudi v naši državi. Nedavno je bilo na daljših progah v Srbiji in v Sremu nekaj takih poskusov, ki so se vsi dobro obnesli. Zato bo naša država ponovno začela širiti smisel za uporabo domačih pogonskih sredstev po zgledu drugih držav, ki so v tem pogledu je mnogo l»red nami. Francija, Italija, Švica in severne države so dale razne olajšave za tista vozila, ki uporabljajo domača pogonska sredstva. V prvi vrsti prihaja v poštev lesni plin. Posebnega pamena jc ta novost za tiste države, ki morajo za naikup bencina in pretroleja izvažati precej valut.
Dve rodbini, ki sta se preganjali medsebojno iz krvne osvete, sta se pomirili v vasi Jelenka pri Danilovgradu v Črni gori. Med rodbinama Brajovičev in Praščevičev je prišlo do osvete zaradi tega, ker je mlajši Brajovič imel za dekle Milico Praščevič, dokler ni dekle zanosilo. Milica je nato pri oblasteh izjavila, da je otrokov oče Vojislav Brajovič. Užaljeni Brajoviči so sklenili maščevanje. Brat Vojislavov, Ljuba, jc pobegnil v gozd in prežal na Praščeviče. Nekega din e je streljal na Miliči* nega brata Milana in ga obstrelil. Potem pa ni miroval, temveč je ubil še 70 let starcga llijo Praščeviča. Ugledni vaščani so začeli delati na to, da bi se obe družini pomirili. Sprva je bilo težko, nazadnje pa je le šlo. Po starem obredu je morala družina, ki je bila dolžna kri, pred hišo nasprotne družine in kleče prositi, naj nasprotnik sprejme kumstvo na otroka iz njihove družine. Tako sta se tudi družini Brajovičev in Praščevičev pomirili in si obljubili, da bodo šli drug k drugemu za krstne botre otrokom. Nato so napisali protokol in poslali oblastem prošnjo, naj se pomilostc tisti člami obeh družin, ki so izvršili kak zločin. Pri dejanju, s katerim sc potrdi pomiritev sprtih družin, je prisotna vsa vas.
Neke vrste živinska malarija je bržkone ta-jinstvena bolezen, ki se je pojavljala pred dvema tednoma pri 18 uslužbencih mikrobiološkega zavoda na živinozdravniški fakulteti zagrebške univerze. Raziskavanje te tajinstvene bolezni vodi vseučiliški profesor dr. Thaler. Nekateri bolniki so že okrevali, pa so dobili ponovno vročične napade, da celo v tretjo. Po preiskavi krvi so se pokazali znaki, da utegne biti bolezen neke vrste živinska malarija.
Na zborovanju delničarjev Privilegirane izvoz niške družbe ali Prizada je bilo sklenjeno, da se delniška glavnica družbe poviša od 40 na 50 milijonov dinarjev. Sklep seveda ni mogel naleteti na opozicijo, ker ima država sama 95% vseh delnic. Na zborovanju so delničarji iz Vojvodine zahtevali, da Prizad še vnaprej vzdržuje visoke cene poljedelskim pridelkom, zlasti pa pšenici in da ceno določi že v začetku kupcijske dobe. Delegati iz prečanskih krajev, /.lasti od lam, kjer uvažajo pšenico, pa so zahtevali, da Prizad preneha dvigati rene in pri tem uporabljati denar, ki ga daje družbi na razpolago država.
Zaradi malenkostnega prepira je ubil svojega tovariša Jožka Ledra delavec Zivan Iiirivoj iz okolice Zemuna. Oba sta bila šc mlada in zaposlena pri istem podjetju. Nesrečnega dne pa je delovodja odredil Ledru težje delo kakor Kiri-voju, čeprav sta dobivala oba isto mezdo. Ko sta se Leder in Kirivoj zvečer vračala proti domu, sla se zaradi tega sporekla, pa je Leder v jezi nekajkrat mahnil po tovarišu. Kirivoja je to tako ujezilo, da je Ledru vzel palico, nato pa potegnil še nož in ga mu zasadil naravnost v srce. Po storjenem zločinu se je sam prijavil orožnikom
Skrb za varstvo otrok
Ljubljana, 2. novembra.
V	dneh od prvega do sedmega oktobra je bil v Belgradu drugi balkanski kongres za varstvo otiok. Spel so se zbrali delegatje posameznih držav, ki so, gnani po isti skrbi, vestno pretresali dober teden dni vsa vprašanja, ki jih kot pereča razgalja ta sodobni problem. Pri tem so prišli vsi do skupnega opazovanja in sklepa, da so prav za prav še najbolj zanemarjeni in samim sebi prepuščeni olroci po vaseh. Zato so podrobno proučili razmere in pogoje, ki bi utegnili staro stanje učinkovito izboljšati.
Pogoji za izboljšanje razmer
Ce hočemo pomagati vaškemu otroku in izboljšali njegovo življenje, potom moramo dvigniti nivo splošnega zdravstvenega stanja na vasi. . Izobraziti moramo v teni pogledu široke plasti naroda, dvigniti moramo kulturno, zdravstveno in gospodarsko gladino naših vasi. Povsod moramo najprej pregledali obstoječe življenjske pogoje, to pa bomo izdatno dosegli le tedaj, če bomo ustanovili zadostno število poizkusnih središč, kakor obstajajo že več let po drugih državah. Največ jo skrb moramo posvetiti družini. Vzgojiti bo treba zlasti žene, ki jih je treba primerno poučiti v duhu sodobnih koristnih ugotovitev. Treba bo urediti lo vprašanje na ta način, da bodo merodajni faktorji organizirali po domovih redne obiske zaščitnih sester ter ustanovili posvetovalnice za matere, dojenčke in malo deco. Velika skrb bo morala veljali propagandi. Treba bo poskrbeti za potujoče tečaje, za razstave o otroški higeni ter za posebne ,'ospodinjsko tečaje. Prav pa bo, če bo k temu prizadevanju za zdravstveni dvig družine pritegnjen tudi mož-očc. Važno je, da se vaščani začno zanimati za to, kako bi bilo možno zboljšati zdravstvene razmere po stanovanjih, saj je zdravo stanovanje prav izrednega pomena za pravilni duševni in telesni razvoj otroka. Kakor se zdi, bi se zdravstvene razmere, ki zadevajo to vprašanje, dale izboljšati brez posebno velikih gmotnih žrtev. Neobhodno potrebno je, da država izda poseben zakon o organizaciji in delovanju celotnega otroškega varstva. Zakon naj nedvomno določi naloge občin pri varstvu otrok in zagotovi potrebna denarna sredstva. Sredstva naj bi dali posebni davki (n. pr. davek na neožeujeue osebe, davek na družine brez otrok, davek na dediščino, luksuzni davek, davek na alkohol itd.). Vsa vsota, ki bi jo dajali ti davki, naj bi se stekala v posebnem >fon-du za varstvo otrok«. Ta fond naj bi bil seveda upravljan avtonomno. Pri skrbi in delu za varstvo otrok morajo sodelovati vsi činitelji, državne oblasti. okrajne in samoupravne edinicc, cerkvene kakor tudi privatne organizacije. Za vso državo mora biti ustanovljena osrednja organizacija za varstvo otrok; ta organizacija mora ustanavljati okrajne in krajevne odbore, ki bodo spet poskrbeli, da bodo pri delu za varstvo otrok sodelovali vsi okrajni in krajevni činitelji v soglasju s potrebami otrok in željami vseh odgovornih faktorjev, ki skrbe za varstvo otrok.
Vaške ustanove za zaščito otrok
Na kraju samem, po vaseh, bo treba ustanoviti posebue instance, ki se bodo brigale za dvig zdravstvenih in kulturnih razmer na vasi. Treba bo vzpostaviti več ustanov. Najvažnejša med njimi jc prav gotovo medicinsko-socialna ustanova. Znano je, da jc umrljivost otrok na vasi posebno visoka, znani pa so nam tudi vzroki te umrljivosti. Omenili bi lahko, da preprosti ljudje ne poznajo skoraj niti najosnovnejših pravil otroške higiene, pa tudi higiene v družini ne poznajo. V vasi ni zdravniške pomoči in ne javnih higienskh naprav. Gospodarske razmere so večinoma slabe. Treba bo zgraditi zdravstvene domove in postaje. Na 5000 prebivalcev naj bi redno prišla ena taka postaja. Ustanove naj bodo )>olivalenUie (nudijo naj zaščito za vse zdravstvene potrebe). Na vsaki postaji naj bo zaščitna sestra, pomagajo pa naj v njih tudi zdravniki, ki v kraju že delujejo. Za svoje delo v ustanovi naj zdravniki tudi dobe oreno. Ustanove naj bodo podrejene krajevnim odborom. Prebivalstvo in občinska uprava pa naj bi prevzela delno kritje pri vzdrževanju teh ustanov. Pravilo naj bi bilo, da naj se porod opravi doma, zato naj bi vsaka občina z 2000 prebivalci imela po eno babico. Patološki porodi naj bi bili opravljeni v dobro urejeuih porodnišnicah; za take primere mora bili seveda poskrbljeno, da bo prevoz porodnice v porodnišnico čim hitrejši. Posebna skrb velja tudi preprečevanju socialnih in nalezljivih bolezni. Na vasi bo treba proti tuberkulozi izvesti vakcinacijo z BC2. Kontrolo obolelih naj bi izvajali zdravniki in zaščitne sestre. Prav bi bilo, da bi se uvedlo brezplačno zdravljenje spolnili bolezni. Pred vstopom v zakon naj bi sc oba bodoča zakonca dala preiskati, da bi pri tem dobila zdravniško spričevalo o popolnem zdravju. To spričevalo naj bi bilo seveda brezplačno. Zakonske odredbe, ki zadevajo zdravljenje bolnih otrok, naj bi se izpopolnile. Pri vseh splošnih bolnišnicah naj bi bili ustanovljeni tudi posebni otroški oddelki. Otroke bi bilo treba uvajati v obvezno šolanje s poselom igrišč, odnosno otroških zavetišč. Država, občina in privatne organizacije naj energično poskrbe, da bodo otroci lahko nemoteno obiskovali šolo. Ustanoviti bo treba posebne šolske kuhinje, domove za otroke, ki stanujejo daleč od šole, šolskim otrokom pa naj merodajni faktorji delijo tudi obleko, učila in drugo potrebno. V prostem času naj se otroci tnude na igriščih, treba je organizirati šolske kolonije, čitalnice, otroške delavnice in podobno. Treba bo osnovati čim več zavetišč, da bodo otroci brez staršev, zapuščeni in nezakonski otroci dobili Čim boljše socialne in gmotne pogoje za življenje. Zavetišča naj bi poleg drugega skrbela tudi za to, da bi poiskala nezakonske očete ter jih prisilila na plačevanje alimentov. Nad vse važno pa je končno socialno podpiranje družine; s tem je otrokom v mnogočem pomagano. Sirote naj žive v tujih družinah (bolje kot če bi živele v zavetiščih!). Njihovo življenje pa naj nadzira vodstvo otroških kolonij. Zanje je treba poiskati možnost za življenje in delo na vasi.
Vremensko poročilo
»Slovenskega doma<
Poziv
k vložitvi davčnih napovedi za odmero igradarine za davčno leto 103!).
Za vsako poslopje, ki je po predpisih zakona o neposrednih davkih zavezano zgradarini, se mora v smislu razpisa ministrstva financ od. por. od 12. X. 1938, št. 70648-III, vložiti davčna napoved v času od 1. do 30. novembra 1038. Napoved se mora vločili posebej za vsak objekt, ki je v katastru vpisan zasebno, četudi bi imel dve hišni številki. Za več objektov se more vložiti samo ena napoved le v primeru, če nosijo vsi ti objekti samo eno hišno številko tor so vpisani v en sam katastrski list. Napoved se mora vložiti tudi za ona poslopja, ki uživajo začasno davčno olajšavo. Davčno napoved izpolnjuje in vlaga: 1) resnični i>o-sestnik (če je poslopje v posesti več oseb, vložijo napoved vse skupaj); 2) za zadrugo starešina;
3) za pravne osebe njihov predstavitelj ali zastopnik, za mladoletne njihovi roditelji ali varuhi, in
4) za mase njihovi zastopniki. Napoved more vložiti tudi pooblaščenec, ki pa mora v tem primeru napovedi priložiti pooblastilo. Napoved se mora izpolniti v vseh stolpcih obrazca po vrstnem redu. Vsakega najemnika je treba vpisati pod posebno zaporedno številko. Letni kosmati dohodek (najemnina) se mora vpisati v višini, ki je pogojena v času le-tega poziva. Pod letnim kosmatim dohodkom (najemnino) se razume vsaka odškodnina najemnika hišnemu lastniku za uporabljanje poslopja. Kot odškodnina za uporabo poslopja se smatrajo: 1) najemnina v gotovini; 2) vrednost dajatev, ugodnosti in obvez, ki jih najemnik daje, vrši ali dolguje lastniku poslopja kot odškodnino za uporabo; 3) dajatve v naravi (hrana, vzdrževanje in pod.); 4) vsote, ki jih je najemnik potrosil ali plačal vnaprej za prepravila ali popravila poslopja (stanovanja), če za to plača sorazmerno nižjo najemnino; 5) namesto posestnika plačani davki, zavarovalne premije, amortizacije dvigala in pod. Vrednosti obvez iz točk 2) in 3) se morajo spremeniti v denarno vrednost in v napoved vpisati višina le-teh. Lastniki, ki poslopje ali njegov del uporabljajo sami, oziroma ga prepuščajo v uporabo drugim brezplačno, morajo kot kosmato najemnino napovedati oni znesek, ki bi ga mogli dobiti za to poslopje, če bi ga dali v najem. Na enak način se mora napovedati kosmata najemnina za ona poslopja, oziroma njihove dele, ki f času objave poziva niso dane v najem, temveč so ostale neuporabljeno. Pri poslopjih, ki so dana v niijem (zakup) skupaj z vrtom ali zemljiščem iznad 500 kv. m., se mora posebej napovedati najemnina, ki se plača za poslopje, ter posebej ona za vrt ali zemljišče. Prav tako naj se posebej napove najemnina za pohištvo, orodje, pravice, vezane s poslopjem itd. Ce odškodnina za vrt in zemljišče iznad 500 kv. m., za pohištvo, orodje itd., ni posebej pogojena, je treba v stolpec za oi>ombo napisati, v kakšnem sorazmerju je najemnina za poslopje napram oni za vrt. zemljišče, pohištvo itd. ter kolikšna je površina vrta in zemljišča. Pripominja se, da se smatrajo hodniki, prehodi in vhodi v hiše ter njihovi posamezni oddelki kot postranski prostori in da so mora vsako posebno dajanje v najem prostorov v hodnikih, vhodih in prehodih prav tako napovedati. Pri poslopjih, ki se dajejo v najem (zakup) samo za čas sezone, se mora napovedati kot letna kosmata najemnina vsota one najemnine, ki je plačana za čas sezone.
V	opombi davčne napovedi je treba vpisati, če in kje ima davčni zavezanec še kako poslopje. Stolpce, ki se vanje vpisuje število oddelkov, kakor tudi one, ki je vanje vnešena letna najemnina, je treba na koncu posamično sešteti. Izpolnjeno napoved podpisujejo najemniki (stanovalci, zakupniki) v odrejenem stolpcu po vrsli, kakor so vpisani v najem dani prostori. Najemnik ne sme napovedi podpisati, preden ni vanjo vpisan znesek najemnine, ki jo plača za poslopje (stanovanje ali prostor). Kdor davčne napovedi ne vloži v roku,
Krai |	Barometer-1 sko stanje i	Tempo« rulurn v C		r.* C > — c S S 2~	IL C c o . n r- ^ i 0	Veter (smer, iakoKt)	Padavine 1	
		* n 'a*?	,;S 'a'd e*				S S	n S, E >
Ljubljana	7f>3 6	80	3 C	93	mgl. K)	w,	—	—
Maribor	762-2	11-2	Ot)	80	10	sw,	—	—
Zagreb	760-i	13-0	4-0	90	4	0	—	—
Belgrad	759-9	11*0	7-0	9J	10	w,	—	—
Sarajevo	763-1	10-0	5-0	90	8	0	—	—
Vis	758-fc	14-0	8-0	90	10	NVV,	2-0	dež
Split	757-6	17-0	10-t	90	4	NE.	—	-
Kurnboi	756	16-0	10-0	90	10	NE,	50	dež
Rab	759-2	14-0	9-0	60	0	0	—	—
Ouarsvnit	75(5-2	17-0	9-0	80	5	NW,	—	_
Vremenska napoved: Zjutraj megleno, čez dan večinoma jasno vreme.
Splošne pripombe o poteku vremena r Ljubljani od včeraj do danes: Iz noči do 10 je bila gosta in nizka, do 11.30 srednja, nato pa do 13.30 redka in visoka megla. Ko se je ob 13.30 megla dvignila, je bilo nebo prepreženo s srednje visokimi oblaki. Večinoma oblačno je ostalo do 17.15, nakar sc je naglo zjasnilo in jc tako ostalo v noč.
odrejenem s lem pozivom, plača kot kazen 3%, a kdor je ne vloži na pismeni poziv v nadaljnjem roku osmhi dni, 10% od odmerjenega osnovnega davka. Davčnega zavezanja, ki bi, v namenu izognili se plačanju davka, vpisal v davčno napoved neresnične izjave, napovedal manjšo najemnino (zakupnino), oziroma zatajil davčni objekt, zadenejo kazenske posledice člena 142 zakona o ne-posrednjih davkih zaradi zatajile. Ce najemnik (zakupnik,'stanovalec) podpiše in potrdi neresnične izjave, je kaznjiv po čl. 138 zakona o neposrednih davkih z 50 do 500 din. če je davčni zavezanec nepismen ali ne zna napovedi izpolniti, jo lahko da na zapisnik pri pristojni občini ali podpisani davčni upravi. Vložilcu napovedi davčna uprava na zahtevo mora izdati potrdilo o prejemu. — Davčna uprava.
Iz športne krošnje
Nedeljsko ligaško tekmo v Belgradu med Jugoslavijo in Gradjanskim iz Skoplja bo sodil Ljubljančan Anton Camemik, njegov namestnik pa je tudi Ljubljančan Macoratti Določitev Camernika za prihodnjo nedeljo najtočneje dokazuje, da je Čamernik sodil v nedeljo v Zagrebu brezhibno in je bila pripomba o njegovem slabem sojenju v »Jutarnjem listu« izvita iz trte in je treba iskati razlogov za to kritiko povsem nekje drugje.
Ligaške tekme, določene za 20. november, so prestavljene na 13. november. Tedaj bo v Ljubljani tudi tekma med našo Ljubljano in zemensko šparto.
Finska uradno vabi na XII. olimpijske igre. Organizacijski odbor za XII. olimpijske igre v letu 1940 v Helsinkih je 19. oklobra uradno povabil k prazniku mladine vse narode sveta. Vabilo ima točno besedilo, ki je običajno in ga je podpisal predsednik organizacijskega odbora g. Rangell. Na to vabilo bodo olimpijski odbori posameznih držav odgovorili, ali se udeleže teh iger ali ne. — Poleg tega je še finsko zunanje ministrstvo obvestilo vlade posameznih držav, da je bilo vabilo odposlano pristojnim olimpijskim odborom. Finsko zunanje ministrstvo še dostavlja v vabilu vladani, da se bo čutilo počaščeno, če se bodo države vabilu odzvale. Uradno vabilo pa je bilo poslano vsem — po številu GO — državam, kjer imajo svoje olimpijske odbore.
.še vedno novi rekordi. Pri nedeljskih plavalnih tekmah Wasserfreunde Hannover, ki proslavljajo svojo 40 letnico — klub, ki je gostoval tudi že v Ljubljani — je nemški plavač .Toahim Balke postavil nov evropski rekord v plavanju na 200 m prsno. Progo je preplaval v času 2:37.8 in tako zboljšal svoj lastni rekord za 5/io sekunde. Tudi nekateri drugi doseženi uspehi so vredni omembe. Tako je na 100 m prosto zmagal Hoving (Holandska) 59.8, 100 m prsno ženske Inge Sorenscn (Danska) 1:25.4: 400 m prosto ženske ltangliha Hueger (Danska) 5:17; 100 m hrbtno ženske BrunstriJm (Danska) 1:19.1.
.Taponsko lahko-atlotsko prvenstvo v Tokiu je prineslo sledeče rezultate: tek na 100 m Yoskioka 10.4, 200 m Taniguti 21.5, 400 m Sato 50.8, K00 m Omori 1:57.7, 1500 m Mivagi 4:10.4, 5000 m Mura-koso 15:12.2, 1000 ni Murakoso 31:38.4, maratonski tek Kabasavva 2:45:29, 110 m preko zaprek Murakami 15.3,	100 m preko zaprek Oda 57.7;
skok v višino 1.95 m, daljavo Harado 7.48 m, skok ob palici Oye 4.20 m, triskok Kin 15.45 m; met krogle Aoki 12.64 ni, met diska Miyagi 40.37 m met kopja Asakura 57.00 m. met kladiva Siraisi 16.02 m; štafeta 4X100 m Otuka 42.5. štafeta 4 X 400 ni 3:29.2. — Po teh rezultatih vidimo, da bi se naši lahkoatleti v marsikaterih disciplinah zelo dobro placirali. .Japonci so boljši le v skoki in tekili na kratke in dolge proge.
Koledar
Danes, četrtek, 3. novembra: Hubert.
Petek, 4. novembra: Karel Bor.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa c. 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62; mr. Car-lus, Moste-Zaloška cesta.
Kulturna stopnja narodov se sodi po pokopališčih, tako je naslov predavanju, katerega bo imel g msgr. Viktor Steska v petek, 4. ovembra ob 8 v beli dvorani Uniona. V teh dneh radi obiskujemo grobove svojih rajnkih in v tem se ravno blesti ljubezen, ki nas veže s predniki še po smrti. Kdor jc kedaj potoval po svetu, je lahko videl zlasti v Italiji krasne nagrobne spomenike, tako v Milanu, kaor tudi v Genovi, v Firenzi in Rimu. Tudi pri nas se je kultura spomenikov znatno dvignila. Brez dvoma bo to predavaje zaimalo slehernega Ljubljančana.
Češki tečaj za širšo javnost. Tudi letos bo priredila Jugoslovansko-češkoslovaška liga brezplačen pouk češkega jezika za širšo javnost. Vpisovanje bo v četrtek, dne 3. novembra, v pritlični učilnici entjakobske šole oo 18.30 do 19.
Predstojništva uradov, zavodov in večjih podjetij je vsesvelska akcija Vrhovnega socialnega sveta mesta Ljubljane pred Vsemi sveti naprosila, naj bi akcijo priporočila uslužbenstvu in zbrala darovane odkupnine ter jih do 5. t. m. poslala akcijskemu odboru v Mahrovo hišo, pritličje desno na Krekovem trgu 10. Takih vabil je bilo razposlanih nad 150 uradom, zavodom in podjetjem ter 6e jih je doslej odzvalo samo 17. Akcijski odbor vprav vljudna prosi vsa predstojništva za vplivno pomoč, da bo mogoče tudi o našem javnem uslužbenstvu poročati s tako veliko pohvalo, kakršno' zasluži ostalo prebivalstvo našega kmeta, ki je v resnici za reveže spet pokazalo evoje zlato 6rce in odprlo radodarno roko.
»Sedejeva družina« v Ljubljani vabi svoje člane na letošnji občni zbor, ki bo v soboto, 5. novembra 1938 ob 8 v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ulica 12-1. Poleg običajnega dnevnega reda se bo poročalo o našem narodnem in mednarodnem stanju. — Odbor.
Tramvajski promet k Sv, Križu se bo vršil ob delavnikih tako, da bo vozil od 6 do 7.45 vsakih 6 minut, od 7.45 do 12,30 vsakih 24 minut, od 12.30 do 19 vsakih 6 minut, od 19 do 21 vsakih 24 minut. Ob nedeljah od 6 do 12.30 vsakih 12 minut, od 12.30 do 19 vsakih 6 minut, od 19 do 22 pa vsakih 12 minut. K Sv. Križu vozi proga št. 2, t. j. iz Mo6t, skozi mesto mimo kolodvora do Sv. Križa in obratno.
Naše čitatelje opozarjamo, da je izdala Glasbena Matica ljubljanska za svoj ponedeljkov kon cert koncertno programno knjižico, v kateri jt priobčena avtorjeva analiza simfonične kantate Zedinjenje za soli, zbor in orkester, ki se bo ni tem koncertu izvajala. V interesu vsakega poset nika slavnostnega koncerta je, da si že preje pre bere analizo, ki je nekak uvod ali razlaga k del' samem. To je potrebno za boljše in lažje razume vanje cele izvedbe. Sporedova knjižica se dobi knjigarni Glasbene Matice, kjer so na razpolag tudi vstopnice.
Mestno poglavarstvo ljubljansko je prevzel slavnostni koncert Glasbene Matice ljubljanski ki 1}0 v ponedeljek, dne 7. t. m. ob '20 v velik Unionski dvorani v proslavo 20 letnice našeg osvobojenja v oficielni program prireditev mestn občine ob priliki tc proslave.
Izredna glavna skupščina JUU. Jugoslovansk učiteljsko združenje, sekcija za dravsko banovin v Ljubljani, sporoča po obvestilu od centrale JUl v Belgradu, da do danes ministrstvo prosvete i izdalo dovoljenja za dopuste delegatom za izredu glavno skupščino Jugoslovanskega učiteljske^ združenja, ki je bila sklicana za 6. november t. v Zagreb. Ker spričo kratkega roka odslej ni ve mogoče izvršiti tehničnih priprav za skupščino, j glavna upcava JUU skupščino odložila. O nadai; njih ukrepih bo sklepal upravni odbor JUU, ki l> zaradi tega pozvan na sejo.
Ljubljansko gledališče
Zahtevajte povsod naš list!
D r n m n. — Začetek ob 20.
Četrtek, 3. novembra: Izsiljena ženitev, Ljub. zen zdravnik. Red A.
Petek, 4. novembra, ob 15: Car Fjodor. Dijaški predstava po globoko znižanih cenah Izven.
Sobota, 5. novembra: 2ene na Niskavuoriju Izven. Znižane cene.
Opera. — Začetek ol> 20.
Četrtek, 3. novembra:	Bori« Godunov. Rei
Četrtek.
Petek, 4. novembra: »Poljub«. Red B.
Sobota, 5. novembra: »Traviata«. Gostuje Zla ta Gjungjenac-Gavella. Izven.
Nedelja, 6. novembra, ob 15: >Mala Flora mye«. Izven. Globoko znižane cene. — Ob 20 »Grofica Marica«. Izven. Globoko znižane cenc.
Abonenti reda Sreda bodo imeli drevi pred 6tavo Finžgarjeve tridejansike ljudske igre »Ve riga« v običajni zasedbi. Igra ima za snov spo dveh sosedov, gorenjskih kmetov za ponevedom; prisvojeno verigo.
Molierovi enodejanki »Izsiljena ženitev« ii »Ljubczen-zdravnik«, sta dve zabavni in duhovit sličici iz preciozne dobe, ki kažeta vse vrlini francoskega klasika. Zasedba vlog je premierska Predstava v četrtek bo za red A.
REKTOR UNIVERZE KRAUA ALEKSANDRA I. IN DEKAN TEHNIŠKE FAKULTETE
SPOROČATA ŽALOSTNO VEST, DA JE DNE 2, NOVEMBRA 1938 UMRL GOSPOD
INZ. CIRIL ŽNIDARŠIČ
REDNI UNIVERZITETNI PROFESOR
POGREB BO V PETEK, DNE 4. NOVEMBRA 1938, OB POL TREH POPOLDNE IZPRED MRTVAŠNICE SPLOŠNE BOLNIŠNICE NA POKOPALIŠČE PRI SV. KRIŽU
VELEZASLUŽNEMU ČLANU PROFESORSKEGA KOLEGIJA OHRANI UNIVERZA
TRAJEN IN ČASTEN SPOMIN
V LJUBLJANI, 2. NOVEMBRA 1958
Kako postaneš nepriljubljen
Postati nepriljubljen, tudi to je umetnost, za onega seveda, ki ima to prirajeno lastnost, da ga imajo povsod radi. Za onega pa, ki postane nepriljubljen kamor pride in mu jc to že prirojeno, pa to ni umetnost, ampak nadloga. Včasih pa tudi prav pride, ako si nepriljubljen. Pri nas nimanm časa baviti se s takimi vprašanji, pa tudi premalo originalni smo. Za take stvari imajo monopol AmeTikanci.
Nedavno sta univerza v Chicagu in ameriško pedagoško društvo priredila veliko anketo, da bi sc mo,glo ugotoviti kolikor mogoče točno, kateri socialni problem je v očeh Amerikancev najvažnejši, ki ga je treba rešiti. Razpis je stal precej denarja in je pokazal, da Amerikance' najbolj skrbi to, kako bi eden drugemu bolj ugajali, odnosno, kako bi postali drug drugemu bolj priljubljeni. Takoj je izdal soiciolog M. Dale Carnegie knjigo: »Kako si pridobimo prijateljev?«.
Kot odgovor na to knjigo pa je napisal ameriški humorist Irving D. Tressler drugo knjigo; -Kako izgubimo prijatelje in si pridobimo nepri-jatelje?«. In ta knjiga, »posvečena človeku, ki ne čuti potrebe, da bi jo bral: »Adolfu Hitlerju«, je dosegla isti uspeh, kakor pa prva.
Ta metoda pravi, da je najbolj gotovo sredstvo, da postaneš nepriljubljen to, da med »week-endom« prosiš, naj skrbijo za psa. Dalje se je treba obregniti ob človeški občutek važnosti, ki ga ima vsakdo. Tako n. pr. ti kdo zaupa, da je na počitnicah odkril poseben kraj, daleč od vsega, poceni in za katerega še nihče ne ve. Ti pa mu odgovoriš z zavihanim nosom: »Da... vem... lani sem bil tam... Ali ni čudovito?...«
Kar se tiče poglavja bolezni, ki obsega celo vrsto dolgočasnežev, je priporočljivo, da človek pritrdi vsemu Pritrditi je treba, da je ta in ta imel toliko bolezni, potem pa dodaš še eno, za katera ta dolgočasnež ni	vedel.	Tistim	pa,	ki te
nadlegujejo s svojimi boleznimi, jim pripoveduj o svojih. Dolgočasneže jc	treba	dolgočasiti.	Pripoveduj jim, kako je malo	manjkalo, da	nisi	1. 1927
umrl za gripo, ali pa najnovejše: sinoči sem bil v bioskopu in ko sem sc davi prebudil, 6em občutil rahlo mrzlico. Mislil sem, da je to zaradi želodca, in 6em šel kljub temu v urad. Toda počutil sem se vedno slabši. Šel sem domov in na nasvet svoje žene sem se vlegel. Ob o.smih zvečer je žena poklicala zdravnika, ki je	takoj	prišel.	Ko	me je
pregledal, mi je rekel, da . . . itd.
Da v pogovoru postaneš nadležen, je priporočljivo sledeče: Poglejmo... čakajte, da sc spomnim .. . bilo je v torek . . . ahl ne, v sredo. Toda, ali ni bilo v torek? Ne... v sredo, dobro vem, sedaj se dobro spominjam, da sem rekel svojemu bratu, naj ne hodi ven. Dobro... Končno... sem šel sem ven . . . ah! ne, ne vem, ali sem bil sam .., Ne verjamem... Ali sem bil sam, ali nc?... Čakajte .. bom videl... ako je bilo v sredo . ,. tedaj sem moral biti sam, ker v 6redo je morala sestra ostati doma . . . itd.
Drug način jc sledeče: Ko povabiš prijatelje, pregleduj časopis za časopisom, preberi vse podlistke in feljtone, učeno razpravljaj o vprašanjih elektrike in plinov, kar je znano najmanj že deset let in nobenega ne vprašaj, ali te hoče poslušali. Ko pa skozi okno pokuka sonca svit, tedaj šele prenehaš z morijo.
Programi Radio Uubtiana
Četrtek, 3. novembra; 12 Polke, valčki in koračnice (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 33.20 Vo-Kele popevke (plošče) — 14 Napovedi — 18 Za boljžo voljo, i*jra Radijski orkester — 18.4<) Slovenščina za Slovence (tf. dr. Rudolf Kolarič) — 19 NapoVodi, poročila — 10.210 Nac. tira — 19.50 10 minut zabave — 20 Ktneari na klavirski haimoniki (g. Willy Znideriif) — 80.45 Pester koncert Radijskega orkestra — 22 Na-povtdi, poročila — 22.15 Prenos lahkr glasbe iz ka varne Nebotičnik.
Drugi programi
Četrtek, 3. novembra: Belgrad: 2U.OO Taiuburašice, Jiitfosl. pesmi, 21 Šramel kvartet, 21.30 Komorni koncert, 22.15 Kavarniška godba. — Zagreb: 20 Belgrad, Plesna glasba. — Sofija: 20 Beethovnova sonata, !j Plesna glasba. — Varšava: 19 Lahka in plesna glasba, Koncert poljskih skladateljev. — liudimpešta: 19.25 Ork. koncert, 21.05 Cigarski orkester, 22 Operni orkester, 23.10 Plošče. — Trat-Milan: 21 Igra, 21.40 Kvartet, 22.30 Plesna glasba. — Nirn-Hari: 21 Izbrana glasba, 22.10 Spevoigra -»Gospodična Molar«. — Dunaj: JO.JO Pester program, 22.30 PfiUnerjeva sonata, 23 Narodna in zabavna glasba. — Berlin: 20.10 Plesni večer.
- Konigsberg: 20.10 Simfonični koncert. — Bratislava: ■11.05 lirucknerjeva II. simfonija. — Lipsko: 20.10 Vojačke pesmi. — Kiiln: 20.10 lvovski večr. — Frankfurt-Stuttgart: 20.10 Orkester in solisti — 22.,'50 Narodna in /.nbavna glasba, 24 Opera «Divji lovec«, — Monakovo: 20.10 Opereta. — Hcroniiiinstrr: 19.45 Prenos' iz Badna, 21 Mozartov ciklus. — Strasbourg: 21.10 Francoske no rodne, 21.45 Komična opera.
Ker so zakoni povsod kamen spodtike, evo par reccptov. Najprej za žene, ker dame imajo prednost.
Odpirajte moževo pošto. Kadar hoče čilati, tedaj odprite zatvomice svojih ust. Glejte, da bo južina skuhana enkrat premalo, drugič preveč. Ako ima kako jed posebno rad, tedaj mu jo skuhajte vsak dan. Kadarkoli pripoveduje kako stvar, tedaj ga prekinjajte:	»Dragec,	ti si to pomešal.
Glej . . . tako je to bilo . ..« Pustite, naj sam pometa svojo delovno sobo in naj si sam kupuje kravate. Če hočete v špeceriji kupiti kako malenkost, mu telefonirajte v urad. Kadar hoče zaspati, pustite goreti luč; saj vi vendar lahko čitate
Možem se pa priporoča sledeče: Pri zajtrku se skrijte za časopis in godrnjajte. Umijte se šele nazadnje. Zabavljajte čez vse, kar je na mizi. K južini pridite vedno prepozno in zopet zabavljajte, če ni pripravljeno. Ženi pripovedujte o vseh mogočih dobrotah, ki ste jih deležni drugod. Ženi
vedno pripovedujte, koliko ste stari in kadar ona kaj pripoveduje, jo prekinjajte: »Toda ne... ti nisi razumela... to ni tako, končno pa pusti vse io pri miru. Brigaj 6c raje za gospodinjstvo!«. Nc pozabi tudi neprestano ponavljati: »Jaz delam od jutra do noči, ti pa ne vem, kaj delaš . . in sani vendar ne morem najti vžigalic.« Pripovedujte ji vedno o tem, kako navado jc imela vaša mati in kako odlično je imela vse urejeno. Ko,nčno ji ne pozabite omeniti, kako okusno sc znajo njene prijateljice obleči.
Ta »brevir« nepriljubljenosti, ki ga Ameri-kanci požirajo potem, ko so že požrli knjigo Car-negica — vsebuje sicer precej humorja, toda v celoti smatrajo, da je to delo mnogo bolj uvaže-vanja vredno, kakor pa delo drugega. Kajti knjiga ni bila napisana zato, da bi človek postal nepriljubljen, ampak zato, da bi še Amerikanci ubranili ljudi, ki so že po naravi nepriljubljeni.
Tudi pri nas bi bilo dobro, ako bi si nekateri vzeli vse to k srcu ter ljudem prizanašali, namesto da bi jih s svojo preveliko in ne ravno duhovito zgovornostjo gnjavijo in morijo.
Lepota in šolske postave v navzkrižju
Lepota je sicer cenjena in zaželena lastnost, vendar pa pride včasih narobe in to pri ljudeh, ko si človek ne bi mislil. To se je zgodilo »miss Evropi 1938«, vendar brez »težkih« posledic Za marsikatero »miss« je imela ravno lepota zle posledice — popoln moralen in gmoten propad.
Za »miss Evropo 1938« je bila izvoljena lepa Sirka Salonen. Ker pa je imel ravnatelj šole, kamor je »miss« hodila, precej puritanske nazore, jo je — čim je bila izvoljena — izključil iz šole. Sele, ko ji je minister za vzgojo »milostno« odpustil, je zopet 6mcla v šolo nazaj. Izključitev jc izzvala med zastopnicami njenega spola veliko razburjenje in s tako odločbo brez »pravne« podlage niso bile zadovoljne. Zato so priredile v Helsinki burno demonstracijo, kjer so nosile tablo z napi* som:	»Pomislite Sirko, naj gre zopet v šolo!«
In — človek bi rekel et iterum femina — Sirka je šla v šolo.
Sirka je- torej zopet postala pridna in redna učenka. Niti ponudbe gledališč niti kino podjetja jc niso mogla obrniti od njene poti. V mestni okolici stanuje pri svojih starših v majhni leseni vili.
Ko se jc vrnila iz Kopenhagena, je sprejela trideset novinarjev in je živela v oblakih. Ko pa je bila teden dni nato izključena iz šole, je tri dni kar naprej jokala. Sedaj se pa najlepša evropska ženaska že zopet 6mcje. Kmalu bo položila zadnje izpite in ko bo prišel čas, bo šla učit mladino v kako severno vasico.
Kakor pa ima vsak človek svoje veselje, tako ga ima tudi to dekle. Vsa navdušena goji — bobre. S tem se bavi že od svojega dvanajstega leta in se ji posel dobro obnaša. Svoje »pridelke« lahko proda krznarjem. Letos pa pravi, da nc bo ničesar prodala, ampak si bo sama naredila zimski plašč. Bogate finske dame so ji ponujale razno nakitje in gledališče v Helsinki ji je ponudilo mesto. Toda ona je vse to odklonila in je vzela samo čipkasto jopico, ki so ji jo dale finske kmetice .. .
Kljub vsem neprijetnostim pa ji ni žal, da sc je udeležila — na vztrajno zahtevo svojih tovari-ic — natečaja »miss Finske«. Vendar ji ni prav, da kažejo za njo kot najlepšo evropsko žensko. Vsak dan prihaja v šolo oblečena v obleko, v kateri Ugleda za deset let starejša. Toda vse to ji
nič ne pomaga. Kajti ob vsakem vremenu jo pričakuje pred šolskimi vrati ob 9 zjutraj nekaj potrpežljivih mladih ljudi, ki se ne morejo nagledali najlepše finske ženske. Najbrže imajo prevelike nade, prihajajo pa le.
Sirka ima dnevno samo tri predavanja. Vendar med prostim časom ne lenari in sanjari. Pogodbe, bobri in podobne zadeve. Nič takega. Miss Evropa, ki se razvija v izvrstno športnico, sanja o drugih stvareh, o lavorikah Sonje Hcnnie. Lansko leto jc dolge ure vadila na nekem jezeru, letos pa sc vneto pripravlja na izbirno tekmovanje v smučanju za olimpiado.
Dvakrat si je že osvojila naslov smuške prvakinje. Toda kljub temu ima opravka z resnimi koijkurentkinjami. Dobrega pol tucata smučark so ji trenutno brez dvoma kos. Ima pa eno upanje: Finska organizira za 1. 1940 olimpiado. Morda bo dobila »popust«. Ona trdno upa.
Izmazati se je hotel
Na lahek in kratek način se je hotel odkri-žati svojih grehov policijski častnik v Newyorku Cuthbert Behan. Star je 44 lot in je bil zaradi kršenja pravil^ ter discipline že neštetokrat opominjan. V bližnji bodočnosti bi moral dajati račun za to svoje nerodnosti, kar pa 11111 ni prav nič dišalo in je premišljeval, kako bi si iz te zadrege pomagal. No, pa je hitro našel radikalno rešitev. Ukradel je 7.200 policijskih kazenskih razpredelnic, med katerimi je bila tudi njegova. Ker pa je vedel, kaj je notri napisano, je vse uničil. Prišli pa so 11111 na sled in ga zaprli. Pravijo, da si še noben newyorški policijski oficir ni pomagal na tako nemoški in nečastni način. Sedaj pa čaka sodbe in poslednje reči bodo hujše od prvih.
Odgovor. Učitelj v šoli svari otroke, naj ne poljubljajo živali. Na koncu vpraša, če mu kdo lahko navede primer, kakšne so poslcdice poljubovanja živali. Pepček dvigne roko, na migljaj vstane in pove: »Moja teta je vedno poljubljala svojega psičkn-pestovančka.t — »In kaj se je zgodiio 7. njo?*.- vpraša učitelj. Pepček odvrne: »Z njo sc ni zgodilo nič, ampak psiček je poginil.«
Hervey Alfen:
Antonio Adverso,
»
cesarjev pustolovec
Med tem je blodil duh brata Franfoisa daleč okoli in se vrnil — očetovsko nežno, kot bi obiskoval ljubljeno hčerko in njene male — k ljudem in gozdnati naravi svoje ljubljene prve fare. Nekaj časa se je kar zdelo, kakor da bi prišel tam do miru, pastir med podeželani. Spremenil je svoj jezik, božajoče narečje se je zlilo iz njegovih ust. Dvogovori so se razvijali, polni preprostih stvari, pametni in vsiljivi, napol šaljivi in božajoči. Nato so pršle še nestevilne male, pa vendar tako pomembne kretnje njegovega bitja, komaj da ■'O se dale razvozlati, kretnje, ki so se kazale pri spreminjanju njegovega glasu in na ličnih potezah njegovega obraza. In vse to dolge ure trajajoče nepretrgano, na videz že preveč natančno brbljanje je '.venelo še zmerom tako, kakor da ne bi prihajalo iz njega bolnika, 'emveč iz globine nekega povsem drugega brezosebnega bitja.
Sam o tem ni nič vedel, pa čeprav je sem pa tja imel nejasno predstavo o prisotnosti Antonia in Juana. Obadva sta se pogostokrat sklonila preko njegove postelje in mu dajala piti, stresala njegove blazine in uravnavala posteljno odejo. Z nedopovedljivo muko sta mu vlivala nekaj hrane, ki je dolgo ni hotel zaužiti. Dostikrat sla ga morala tudi s silo pridržali v postelji. Enkrat je stisnil Antoniev obraz med žareči dlani in zaklical: »Tebe sem pa že videl! V zgodbi 7. deklico sem te videl takrat ponoči ob malem okencu v nizki gostil-lici. Kaj je ne poznaš? Njen mož je mladega jezdeca zabodel v hiši. Kaj še veš, Španec, poln zlili moči, ki se je z njp odpeljal naprej tja v noč — ta še vedno pelje, pelje in pelje kar naprej. Pazi, spet prihaja! Lahko mu rečeš, da sem pokopal mladega jezdeca. Tako hrabro je izgledal tudi še v svoji jami .Le njegov konj je stal in čakal nanj, sicer pa ni nihče prišel.'!:
Nad njimi je dostikrat zazvenelo mehko brenčanje don Ramo-nove gitare. Oti krha sem je neprestano grgrala voda ob krmilu. Sonce je padalo preko neskončno dolgega, že mučno svetlega popoldneva. Njegovi dolgi žarki so pordečili malo sobico.’ Zdelo se je. da -e je vse nizkotno, vse vsakdanje umaknilo iz tega prostora. Skozi drobna, majčkena okenca je videl Antonio, kako so modre milje drvele proti obzorju, medtem ko je brat Francois z motnim pogledom strmel v strop.
Bolnika je že nekaj časa zapuslil s|H>min, da se je pogovarjal
7.	neko nevidno postavo, ki jo je videl, kako stoji v kajuti. Tako močna je bila njegova domišljija, da sta se je celo oba strežnika le z mujo obranila. Nista se že upala več stopiti na mesto, kjer je zadnji trakec sončne svetbole postajal čedalje ožji. Zdelo se je, da je nevidni prinašal trpečemu neizmerno tolažbo, da se je v njegovo obličje zarezala nova poteza, kakor da bi šlo končno vendar nekoliko na boljše z njim. Njegovega Šepetanja ni več spremljalo vzdihovanje. Zvenelo je bolj spokojno. Ko mu je Antonio ponudil vodo, jo je prvikrat spil 7. resnično slastjo.
.'Korajža!« je šepetal, »korajža! Glej, pijem iz keliha, sedaj sem zadosti močan! lzpil ga bom do dna.« Omahnil je nazaj na biazine in ni nič več resnega govoril. Nastopil je konec. Sedaj bo trajalo še nekaj ur, je rekel Juan, poleni boste videli, če je ostal pri življenju ali umrl.
Okrog polnoči je nezavestni, le še skelet — ogrodje samega sebe, zbral še svoje zadnje moči. Vročica se je spet stopnjevala in postala neznosna, a nenadoma je na mah bruhnila mokrota iz izmučenega telesa in odplavila sokove bolezni — bruhanje, v začetku svetlo, potem črno, tokovi motnotemnega urina, nezadržljivo izločanje krvavega blata in vdor lepljive sluze iz nosu.
Oba strežnika, kakorkoli sta se na vse pretege trudila, sla bila pri takem navalu in taki naglici brez moči. Položila sta ga na zunaj' že silno zdelanega na skladovnico rjuh na tleh in metala od časa do časa premočene odeje čez krov. To ni bila najmanjša strahota te odločilne noči, da je morski volk prijadral bliže in pogoltnil vse, kar je, padlo v morje.
V	zgodnjih jutranjih urah se je zdelo, da se bo bolnik zgrudil in umrl. Moč in vročina mrzlice sta se umaknili iz njegovega telesa. Z vso silo sta mu vlila v usta nekaj vina, ga zavila v volnene odeje, kajti nastopila je nevarnost prehlada, ter ga položila spet v posteljo. Več nista mogla storiti. Njegova koža je .bila gladka, rumena in suha, njegove oči zaprle. Antonio in Juan sta bila sama že tako do konca izčrpana, da sta se od trudnosti skoraj opotekala. Vsedla sta se na stol in zaspala. Ko sta se zbudila v soparnem zraku kajute, je bil brat Francois že spet pri zavesti.
»Vode prosim,c je šepetal. »Le še trenutek bom ostal pri vaju.c Antonio ga je pogledal in bruhnil v jok. To nemočno telo, ki je krilo v sebi dušo brata Francoisa, je bilo kakor nekaka pergamentna svetilka, v kateri je brlela majčkena lučka, toda sčasoma je postajal plamen močnejši.
Za Antonia in Juana pa ni bila enostavna stvar, oskrbeti se v času bolezni brata Francoisa z vsem potrebnim. I’>rez črnca Ali-Bonga in brez zabojev, ki jih je prispeval Cibo. hi poginila. Ali-Bongo je bil v vseh teh dneh edini, ki se je upal dajati jima .»kozi vrala kajute vodo in potem še toplo juho, ki ju je bil spacal skupaj kuhar. Iz Cibovih zabojev so prihajale k temu še različne slaščice,
slcklenica vina ali vloženo sadje, in vprav ti dodatki so dejansko menihu rešili življenje.
Ob priložnosti se je Antonio pozanimal za zaboje. Založili so jih spodaj pod kajuto v skladišče in tukaj se je Autonio čestokrat dobil 7. AliBongom, ki je kaj rad jedel vloženo kumarice. Tukaj spodaj v zadušnem zraku, ki je smrdel po stari morski vodi, tako rekoč v trebušni preponi ladje, koder so štrlela bruna in prečni trami v obokih, je sedel Antonio ob brleči sveči z moliainedancem in se pogovarjal o neznosnih razmerah na »Ariostatick. Po preteku enega tedna sta se sporazumela in darilo — s srebrom okovani samokres, ki ga je dal Cibo — je potrdilo sporazum. Končno jo AliBongo našel pravega gospoda, moža, ki je imel toliko pameti, da ni z njim, romarjem iz Mekke, ravnal tako kakor s sužnjem. Skril je samokres med gube svoje ovijače in se z zadovoljnim obrazom vrnil nazaj gori. Edini, ki je opazil izboklino 1111 AliBongovem pasu in si pri tem mislil svoje, je bil Polifoni s svojini edinim očesom.
Na palubi ob krnu so bili precej osupnjeni, da ne rečemo srditi, zaradi čisto novega stanja. Ne da se tajiti: niti Antonio, niti Juan nista bila nič kaj pripravljena kar tako umreti za mrzlico, in za nameček pa se je očividno popravljal še brat Francois. Že so ga vsak dan nosili gor in ga posadili na palubi na stol, obložen z blazinami. Antonio in Juan sta se po mili volji gibala na palubi, da sta ju morala kapitan in podčastnik, ki-sta imela Še zmerom dosti posla zaradi nevarnosti okuženja, stalno opominjati na 10, naj »e umakneta iz smeri vetra.
Tudi s kajuto je imel kapitan opravka, kakor da bi tam ležali bolniki na mrzlici. Kakšne namene je imel pri tem, je bilo jasno tako, kakor so zvezde na nebu.
Antonio je imel sedaj spet čas, da je prihajal na krov in sam dajal navodila za smer plovbe. Pri tem pa mu je hitro postalo jasno, da so položaj ladje, naveden v Sollerjevi karti, ni strinjal 7. dejstvi Po Sollerju se je nahajala »Ariostatica« okrog 100 milj pred obalo Siera Leone, na višini Freetowna. Antonio je nekaj časa opazoval mesec, da je določil dolžinsko stopnjo in pri tem izračunal dvajset stopinj severne širine in trideset stopinj zahodne dolžine. Pazil je en dan tudi na smer ladje in nepobitno ugotovil, da gre naravnost proti Capverdskim otokom.
Sedaj 11111 je ležal načrt dona Ramona jasno na dlani. Hotel jo zapluti v Praio, dati zasilni znak in izkrcati na videz še za okužbo nevarne sopotnike Kdo naj bi tukaj veljal za »sumljivega , o tem Antonio ni dolgo dvomil. Za njegova španska polnomočja bi so Portugalci prokleto malo zmenili. Lep konec vseh njegovih upov, če bi zajadral sedajle v kako umazano ječo, ali pa v kak žalosten samostan v karanteno! Treba je bilo, da takoj na mestu nekaj ukrene.
»Klotcnski dom« iibaja »sak delavnik ob 12. Mescfna narofnina 12 din. ta inozemstvo 23 din. PredništTn: Kopitarjeva nlirn fi lll Telefon 4001 dn 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica &
7» Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: EL Cef. Izdajatelj: in*. Jože Sodja Urednik; Jože Koširek.