Stran 107. Novice. — 35 *et župan je v Leskovcu pri Višnji gori po-estnik Anton Dremelj. Poprej je bil 5 let občinski sve-ovalec. Pri zadnji volitvi je bil Dretnelj zopet izvoljen Županom. — Slovensko gledališče. Dne 15. t. m. zvečer bo r mali dvorani „Narodnega doma" sestanek podpirateljev in >rijateljev slovenskega gledališča. — Ljubljanski ulični napisi pred upravnim so-iiščem. Kar smo prorokovali, to se je zgodilo. Upravno so-lišče je zavrglo pritožbo ljubljanske občine zoper ukaz, da nora napraviti dvojezične napise. Upravno sodišče se je pri ;em v prvi vrsti sklicevalo na soglasni sklep mestnega zbora ljubljanskega iz 1. 1897 , s katerim se je iz lastne in proste volje določilo, naj bodo ulični napisi dvojezični. — Prešernov sonetni venec je preložil na nemški jezik profesor Anton Funtek in ga obelodanil v „Laibacher Zeitung". — Nova orožniška postaja. S 1. majem t. 1. se ustanovi v Št. Janžu na Dolenjskem nova orožniška postaja. — Kranjski deželni komisiji za pariško svetovno razstavo se je izreklo cesarjevo priznanje za nje delovannje. — Političen shod. V nedeljo je bil v Katoliškem domu v Ljubljani mnogoitevjlnii obiskan shod, na katerem je poslanec dr ŠusterŠiČ govoril o svojem delovanju v drž. zboru SkocUjflsJzfekel-di^^ in tudi odobril njegovo postopanje glede skupnega kluba v drž zboru, vsled česar ]^^to->r^to pregjiiaTo"" Mi želimo, t slogo. aTr^Ta*^^ dusečt;, morajo vsi OđlferTafiT liberalci inf\ 'klerikalci. — Zadoščenje poslancu Spinčiču. Cesar je te dni podpisal dekret, s katerim se poslancu Spinčiču dajejo vse one pravice, katere bi bil imel, da je bil dosedaj v profesorski službi. — Nepotrjena konfiskacija. Celjska „Domovina" je bila zadnjič konfiscirana zaradi Članka, v katerem se je bavila v z osebo dr.. Susteršiča. Celjski državni pravdnik je v tem članku našel — vplivanje na porotnike, ki bodo imeli svoj čas soditi v Šusteršičevj tiskovni pravdi zoper „Domovino"!! Okrožno sodišče pa konfiskacije ni odobrilo. To je v zadnjih štirih letih prvi slučaj, da okrožno sodišče ni bilo istih misli kakor državni pravdnik. — Kdo dobi v Celju domovinsko pravico ? „Domovina" piše; Po zakonu je primorana občina podeliti občinsko pravico vsakomur, ki prebiva nepretrgoma v občini od 1. januvarjn 1. 1901. Celjskemu mestnemu uradu pa je zakon poljubna igrača. Mestni svet podeli občinsko pravico svojim ljudem. Eavnokar je dobila cela vrsta nemškutarjev ta privilegij, a Italijanu Zamparuttiju so celo povedali, da bi ga zelo radi imeli v svojih vrstah, a žal, mož Še nima — avstrijskega državljanstva. Druga pa je, Če hoče biti Slovenec deležen postavnih pravic. Gospod dr. Juro Hrašovec je prosil za podelitev občinske pravice. Seveda je bila vloga slovenska. Mestni urad je prošnjo oholo zavrnil, Češ, da ima sklep iz 1. 1898., vsled katerega ni dolžan sprejemati nič nenemškega. Istotako so sklenili na pritožbo tudi mestni očetje ter prosilci še javno smešili, kakor je čitati v dotičnem poročilu. Še nekaj dni se naj veselijo svoje domišljene premogočnosti, dokler ne pride znani dolgi nos „od zgoraj". — Linhart — častni občan. Štajerski deželni šolski nadzornik, gosp. Viljem Linhart je izvoljen častnim občanom — Osebne vesti. Višji geometer v Postojni g. Ivan Ružička je premeščen v Ljubljano in prevzame vodstvo centralnega arhiva map. — Za geometra sta imenovana gg. Jakob B e r n c za Metliko in Fran V y d r a za Mokronog. Stran 108. v Ormožu, v zahvalo, da je temu mestu izposloval — nemško ljudsko Šolo. — Članom dež. šolskega sveta istrskega je imenovan monsignor Vinko Zamlić, župnik v Voloskem. — Demonstracija v Buzetu. Te dni so buzetski Lahoni vprizorili hrupno demonstracijo proti okrajnemu sodniku dr. Stepančiču, ki se jim je zameril, ker — ne trobi v laški rog. Razgrajali so kakor besni in naposled s kamni pobili vsa okna Ko pa so se prikazali orožniki, so se junaški demonstrantje pognali v beg in tekli kakor zajci na vse strani. — Električna železnica na Opčine pri Trstu. Gradnja te železnice iz Trsta na Opčine se je že pričela. — Žrtva lahonske brutture. „Edinosti" se piše: Minoli teden ste objavili slučaj, ko je bila neka priprosta narodna žena poklicana v sekcijo za ljudsko štetje v ulici Bar-riera, kjer so jo skušali pridobili za — svoj umazani posel — za pomnožitev lahonstva v Trstu ! Ta žena je Uršula L., Stanujoča v ulici Donadoni št. 10, vdova in mati štirih nedoraslih otrok. Ta revna vdova je delala na rešilni postaji (Gru-ardia medica) za 20 kron na mesec in to od jutra do večera! V sredo, dne 6. t n>., je reva obolela, gotovo vsled napornega dela, in je šla javit svojim gospodarjem. Tam pa je izvedela, da je odpuščena — češ, da se je v gori omenjeni sekciji — izjavila proti lahonom!! ! Nas je sram pred tako podivjanostjo naših oficialnih sosedov — jeli sram tudi njih ? Lahko jih je! Gospodu dr -ju Tedeschiju ne zamerimo toliko, da se je, kakor predsednik rešilne postaje zbal pred kliko, ki terorizuje po raznih magistratovih sekcijah, kakor tudi na magistratu samem. On je bržkone moral ubogati, ali časten ni ta čin, ne za one, ki ubogajo in še manje za one, ki — ukazujejo ! Zato, ker je oseba, ki je krvavo služila košček kruha sebi in svojim nedolžnim otroČičem. izjavila, da je Slovenka, in da hoče ostati to — so jo kruti zastopniki 20001etne brutture — vrgli na cesto z otročiČi vred brez vsacega obzira, ter so s tem pogazili Človek* ljubje ! Tako delajo oni, ki trde in dokazujejo, da smo mi Slovenci „barbariu, a oni da so nositelji — kulture! Sram vas naj bo vseh! Osobito pa bi se moral sramovati oni msgistratovec, ki je igral vohuna najumazanejše vrste s tem da ]e vso stvar pritiral do takega grdega maščevanja! Pfm !!! — Nenavadna naravna prikazen. Dne 10. in 11. t. m. je na__Gorenjskem, deloma na Bohinjskem in tudi na Goriškem zapa^eT^ujFc^sm^g in lil runien_d^ž To isto se je zgodilo tad i na Koroškem in Solnogralk^m ter ]»o_vsi ^Italiji doli^^^ai^rme — Burja v Trstu je bila te dni tako moena, da je podrla neko hišico. Ko je prišel gospodar domov, je videl, da je njegova hiša le žalostna razvalina in moral je poiskati druzega prenočišča. — Glad in mraz. V Rečici pri Bledu so našli te dni 40 let starega slaboumnega Ivana Zemljo mrtvega. Siromak je umrl vsled lakote in mraza. — Krava v drugem nadstropju. V Trstu se je neka krava, katero so vodili v klavnico, strgala iz rok moža, ki jo je vodil ter je po stopnicah neke hiše pri sv. Jakobu zbežala v drugo nadstropje, kjer je provzročila precejšnjo škodo s tem, da je pobila nekaj šip in polomila druge stvari, ki so jej bile na poti. V drugem nadstropju je bilo pred vratmi stanovanja nekaj otrok in lahko bi se bila zgodila velika nesreča, da jib ni mati hitro spravila v kuhinjo in zaprla vrata. Po velikem trudu se je posrečilo dvema možema, ki sta stekla v drugo nadstropje, spraviti besno kravo zopet na piano. — Na vlak vtihotapila sta se dva dečka na Zidanem mostu in se peljala do Litije, kjer so ju železniški uslužbenci caDazili in Driieli. Dečka sta stara 12 in 14 let. in se nišeta Avgust Butalo in Josip Špoljarec. Oba sta iz Zagreba. Ker sta fantiča bržčas z doma pobegnila, sta bila izročena litijskemu županstvu, da ju odpravi domov. — Samomor vojaka. Tik Trsta je neki železniški paznik našel na progi na dvoje presekano truplo vojaka Luke Vivode, ki je služil pri 4 stotniji pešpolka štev. 97. Vojaška oblast je bila mnenja, da se je zgodila nesreča, ne samomor, kar pa se prereka. Vzrok samomoru ni znan. — Požar. V prosti tržaški luki se je minoli tedeo unel ogenj v velikem magazinu št. 26, in sicer pod streho, kjer je tvrdka Parisi držah shrambo, več tisoč zabojev jute, lana in bombaža. Udušiti nevarni požar je bilo težavno, ker se je ogenj skrival v zabojih, provzroČil velikanski dim, kateri je ognjegasce oviral v delu, vsled katerega so se 4 ognje-gasci skoraj zadušili. Morali so torej najprej vsak goreči zabo> razbiti in v njem ogenj pogasiti. Škode je kakih 50.000 K tvrdki Parisi, katera je zavarovana, a škode je bilo tudi v spodnjih prostorih, ker je bilo mnogo vreč kave raznih tvrdk, ker je v požar livana voda padala navzlol in močila spodaj ležečo kavo Kakor je bilo videti, so glavna skladišča v notranjosti prav slabo zidana — Brezsrčna mati. Na Eeki se je dne 5. t m. primeril pretresujoč prizor. Neka Helena Stokič iz Zaolanca na Hrvatskem je ta dan povila svoje 9 mesecev staro nezakonsko dete v neko odejo in ga položila tik pred voz, ki je bil otovorjen z deskami. Ta brezsrčna mati je hotela, naj bi oče povozil svoje lastno dete. Ljudje so videč nevarnost za-vriščali, in posrečilo se je, konje ustaviti ter dete rešiti. Brezsrčno mater so redarji odpeljali v zapor. — V srcu Madjarske. Šolski nadzornik v Budimpešti je izdal poročilo, katero jako v slabi luči prikazuje stanje in kulturo glavnega mesta ogrskega — Budimpešte. V tem poročilu je povedano, da je v Budimpešti 94 15$, dobnih za šolo, od teh pa ne zahaja v šolo 11 590 otrok. Kot vzrok temu nemarnemu pohajanju šol navaja poročilo, da je temu krivo slabo življenje in stanje družin. 03e in mati morata od zgodnjega jutra do noči po mestu tekati, da tu pa tam izmolzeta kaj hrane za svoj lačni želodec , otroke pa prepustita samim sebi, naj se tudi trudijo in pehajo, da nasijo lačni želodec; zato je šola šele postranska skrb, katere potreba bo se občutila šele pozneje, med tem ko je želodcu treba vsaki čas hrane, kar se tudi olajšati ne more. Poročilo nadzornika pravi, da siromašni ljudje prav po zverinsko tekajo od enega dela mesta v drugi, da najdejo potrebne hrane in živil. Isto velja tudi za otroke. Slava madjarskim vitezom pod judovsko komando. — Žuganje_ srbskega kralja. Belgradski dopisnik madjaiskega lista „Madvar Orszaga" piše, da je srbski kralj po smrti svojega očeta Milana pozval k sebi člane narodne skupščine, ter jim rekel: „V Avstriji in v Ogrskej nočem ničesar več kupovati, in nadejam se, da bode narod sledil mojemu vzgledu. Vi pa naznanite ta moj sklep in voljo ljudstvu". Član skupščine Nestrović, je opozoril kralja, da je to nemogoče, kar da je Srbija uvozom iz svojih izdelkov vezana na Avstrijo in Ogrsko, ter da ako od teh dveh dežel ničesar ne kupuje, tudi omenjeni državi ne bodo jemale svojih »tvarij iz Srbije, kar pa bi bilo za srbski narod velika škoda in nesreča. Kralj je na to pravično opombo zapreti]^ pestjo rekoč: KafcojUaz^PJ^ tako sejriora zgoditi. — Trije žandarji ubiti. Iz Niša v Srbiji se poroča, da so nekateri mladeniči ukradli v neki prodajainici precejšna svoto razstreljivih tvarin ter so jo nesli skriti v bližnje hribovje. O tatvini je bila obveščena oblast, katera je odposlala žandarmerijskega štražmeštra Zverenkija z drugimi žandarji, da mladeniče zasačijo, a posebno še z nalogo, da razstreljive tvarine najdejo in zaplenijo, ker se oblasti bojijo, da si vsled takih tvarin prebivalstvo ne preskrbi dovolj razstreljiva, katero bi o prvi priliki porabilo za ustajo. Žandarji so mladeniče dobili in jih povezali, toda ukradenega prahu ni30 dobili, in zato so preiskali po vseh rupah hribovja; konečno so vender odkrili shrambo, ali v istem času se je smodnik razstrelil in ubil stražmeštra ter dva žandarja. Vzrok, da je smodnik eksplodiral, še ni dognan. — Za pomiloščenje Tajsiča. Mej učečo se srbsko mladino se je začela širiti agitacija v svrho pomiloščenja vodje kmetiških radikalcev, Rado Tajsiča. Kakor znano, je bil Tajsič obsojen radi veleizdaje na smrt, a posrečilo se mu je iz Srbije preko Bosne in Hercegovine ubežati v Črnogoro, kjer zdaj živi. Srbski vseučiliščniki v Monakovem so začeli agitacijo za pomiloščenje Tajsiča in so pozvali tudi dijake v Srbiji, naj se jim v to svrho pridružijo. — Potovanje v tropičnih krajih. Cesarska akademija znanosti je dobila za pripravljeno potovanje botanikov v Brazilijo od tvrdke Henrika Mattonija več sto steklenic Mstto-nijeve kisle vode („Grieshubler") na razpolago. Dar se je sprejel kot dobrodošel z veseljem. — Nesreča na ledu. Italijanski listi poročajo sledečo nesrečo: Dne 27. februvarja popoldne so v občini Morate otroci tekli v šolo. Štirje dečki in sicer llletni Angelo Mandelli, njegov 81etni brat Josip, llletni Ivan Perigo in 81etni Josip Testa so šli nekaj prekasno iz hiše ; da bi prej prispeli, niso hoteli obhoditi jezera in lokve, ampak so se podali čez lokvo po ledu, ki se je vsled mraza na površju vode napravil. Prvi je šel Angelo Mandelli, in ko je dospel kakih 85 korakov po površini lokve se je led udri, in deček je padel v vodo. Ko je skočil k njemu brat, da mu pomaga izginil je tudi on pod ledom, istotako tudi ostala dva dečka. Neka ženska je videla nesrečo in začela klicati na pomoč. Ljudje so prihiteli toda prepozno: samo Josipa Testa je nek pogumni mladenič rešil in sicer tako, da se je vrgel v vodo ter ga izpod leda izvlekel. Druge so pozneje dobili ali že vse zadušene. — Ženska in laž. Eazlični pisatelji so se bavili že % vprašanjem, je li ženski bolj prirojena laž ali moškemu. VeČina je mnenja, da je ženski mnogo .bolj prirojena laž, nego moš^en^u. Tako pravi filozof SchopenhauerT ki^Je^biL^elik s^vrainjk^že^jsk, da je ženi, naj je že preprosta ali izobražena, prirojeno, da govori drugače nego_jnjsli, da se kaže,drugačna nego je Zopet drugi je mnenja, da se ženske naučijo lagati od moških, ker se jim oni, dokler so mlade, vedno laskajo, jim nikdar ne povedo resnice, in ko žena pride do spoznanja resnice, upirajo se ji, nočejo pripoznati njene veljave in tako se navadijo, da niti proti sebi niso odkritosrčne, kaj še le proti drugim. Zanimivo je tudi, kar pravi francoski pisatelj ffpla o ženski glede laži: „Ženskam — pravi — oijafigace, da bj_p_čgmur koli govorile popolno^resnica one tudi z očesi nehote prevarijo vsakega: sodnika, soproga, svojo hišinjo in največkrat same sebe." Npki gfop pi«ftt.n|j pa ™ii; fa"a laza 3 lahkoto, njo nič ne moti, da ne govori resnice in lahko laže, ne_