Snežni mož gre potovat.
Snežni mož ob beli cesti                            Veverica poskočila
žalostno je  zaihtel:                                    radostno je z vrha smrek:
y>Kot  jetnik   sem   k   tlom  prikienjen,         »Ded, če hočeš, naučim  te,
pa bi rad po svetu šel!«                             da boš skakal z brega v breg!«
Črna vrana zarežala                                   In  je s Krasa privihrala
zlobno se nad njim  je:  »Kum,                  burja,  tetka  muhasta,
kar na  noge čvrsto stopi!                         dedu   tožnemu dejala:
Pojde že kako. Pogurn!«                           »Ti bom jaz pomagala...«
Bums! — se vanj je' zalefela. Snežni mož je šel odtod: v jarek pal je...  Vran  se smeje: »Dedek stari — srečno pot!«
Mirko Kunčič