XVIII. lejtnlfc. 1940. 20. 6. numera. Mesečne verske novine. Vu Imčnl prikmurtk« evang. ^SInJorlJa redifel I vSdavnlk t rLISAR JANOS, Murska Sobola. Ček računa št. 13,586; imč ,,Dfiševni Hst" M. Sobota. Cejna na cejlo leto 20 Dln., v zvdnstvo 20 dln., v Amsrlko 1 Dol., edne niimere 2 dln. Izhaja cdn6k na ntftsec. Naprejplačilo gorivieme vsaki ev. dfihovnik i vučitel. Risali. V čakanja tihi dnčvaj, v vremeni med Kristušovoga vnčbozastoplenja svetkom i nied risdli so Kristušovi apoštolje v skiip-noj, gorečoj molitvi glčdali prčti nebeskoj višini. V toj višini, tam gori so oni Gospod-noga Boga iskali. V risdlskoj svetoj čudi so z trepetajočov diišov vzeli na pamet, da je Bog dolistopo, da je doliprišo na zemlo, da bi v vsakom vremeni, naveke žnjimi ostao. Od toga časa naprej tiidi mi evangeličanci po Apoštolskoga verevadlii-vanja tretjem tdli veselo i blajženo vadlii-jemo ono istino, da Bog ne prebiva samo v nčbi, nego tiidi na zemli, med nami i vu nas. Td risalska vera tak postdne za nas resan dragi i dostavreden kinč, čiseokčli zglčdnemo na etom sveti, gdč svoje vsak-denešnje opravice opravlamo. Na etoj zemli, gde živčmo v samom sebi vidimo trplenja, žalosti i sukešine ne-zgovorno globoko morje. Samo v ednoj minuti kak dosta telovnoga i duševnoga trplenja jeste na etom sveti. Edna-edna velka bolnica skoron telko betežnikov ma, kak eden mčnši vdraš betežnikov. V bol-nicaj živčno betežni ludi se pa človek z takšimi trplenji i mukami spozna, štere v svojem žitki več nigdšr nemre pozdbiti. V dn^vni novinaj v rubrikaj mrteinosti z raz-nimi imeni ti pokojni kelko žalosti, tužnosti i joča opazimo dčn za dnčvom. I ne ža-lostimo se samo pri zgtibičkaj naši drdgi lubleni, ki se z smrtjov ldčijo od nas, nego dostakrat nam tudi živoči iudje žalost i trplenje spravijo. T6 dostakrat občutijo ro-ditelje pri svojoj deci, štera je na lagojo, slabo pot zablddila, to občutijo dostakrdt ništerne družine, ki materijdlno i moršlno prepddnejo i na nikoj pridejo zavolo pijan-čiivanja i zavolo nevernosti. Ali vse to je ešče ne ndjlagojejše i najslabejže. Na etoj zemli i v nds tudi jeste gre-ha nezgovorno globoko morje, šteri greh se v kmici vkradne v naša srca, v naše hiže, domove i družine. Zvtin toga jeste brezobrazen greh, šteroga je ne sram, ne-go zviš&vajoči se v dnčvnoj svekloči pred celim svetom gizdavi. V največ državaj so dnesden premdle i pretesne vse temnice, vse voze. Tiidi greh vlada i kraliije dnes-den med raznimi držšvami v njihovom medsebojnom živlenji. Štere je greh ne mogo vmoriti i premagati v grozotaj sve-tovne bojne, tiste vmoriti i premagati šče takzvdni lažnivi m^r. Tudi ešče t6 je ne najbole grozno. Groznejše je tisto, da se na etoj zemli tadi za oblast vojskuje i bori sam vra*g, sam šatan. On vse male grehe organizira i postdvi je v proti Bogi skopane strelske jarke i z temi optiščavajočimi grehi vsdki dčn strašno nap^da n^bo. I to šatanovo hujskanje i vojsktivanje se vrši v srcaj, v driižinaj, v človečoj driižbi, med ndrodi i drždvami. Či vse to z odpretimi očmi glčdamo, naednok nezgovorno velke važnosti postane Stran 62. DUSEVNI LIST majuš 20. za nas v Apošto!skoga verevadliivanja tretjem tali vadlfivane risalske vere znamenitost, to da sam Gospodni Bog na etom sveti prebiva z obiastjov svoje vse premagajoče lubeznosti. Iz toga pa čisto vidimo, da na zemli nega s&nio trplenja, žalosti, greha i šatana, nego jeste iiidi Bog. Tiidi v našem srci nega samo trplenia, žalosti greha i šatana, nego ka je liibčzen Boža vovlejdna v sr-caj naši po Sv. Diihi, ki nam je ddni. Bog ne prebiva samo v nebi, nego tiidi na zemli, med nami i vu nas. I gda so Kristušovi apoštolje napunjeni bili z risalskov čtidov, v svoji srcdj z Bogom i z Sv. Duhom so začaoli bojno proti tr-plenji, žalost«, grehi i proti grehšnomi sveti, ki se po šatanovoj zapovedi ravna i opo-nšša i tak so tudi zmagali. Tiidi mi moremo z pomočjov risdl-skoga Sv. Diiha lubčznostjov zmagajoči šereg posfanoti. Znova so k nam prišliri-saiski svetki. Etomi nevernomi, betežnomi sveti Gospodni Bog znova pošila Sv. Dfl-M, ndj ga zvrači, na nog^ poslavi i k veri, k lubeznosti i k vupanji pripela. Zdto se pa vsi etak molimo; Hodi k nam Boži Duh sveti! Srca naša nam posvčti. — H. Risžli. {Plsao Szabolcska Mthatj. — Poslov : F. /.) Oh ti Bog, sveti duh Hodi i nas miliij, Stvori znova naša Vcagajoča srdca. Obhodi celi svet, Z-ostrim tvojim ognjom, Ka nas k-zetnli vleče Diiše zdigni k-sebi! Oh tf Bog, svčti dfih Hodi k-nam esi doj, Prizdigni, zdigni gor' Pretužen obraz moj Ar smo ml betežni, Z-grehom obteženi, Robi sebičnosti I neliibčznosti. Oh ti dflh, sveti B6g, ; Čakamo te hodi, Sv^ti odkfipitel Z-tvojov svetov močjov. Nemirovnim vdeli Mirovnost podeli, Vcagajočemi daj Mir, ino potroštaj! Jeruiilema Vcrsko zgodovinsko čtenje. Tak so zda ž^dovje, ali si izraelitanci, kl so od Abrahžma očaka mao viie 4000 let, kak po B0gis od o?i drflgl rjarodov voodebržni nž rod, po njem vcdjeni i branjeni narcd živeli i ksk kulturni nlrod med indalnjimi v&odmi, či bar ne samo ednok od ti ovi dr(igi sUskavani v-dobroj siivl i vu preitimaajf prebivnH. V diigi stotinaj leti, so z sojedoims, pcganskinii lodmi v krvnom bojif z Babilonitoncl, z filisteuii, ne samo ednok tned sebom vu strankarstvi živeli. Dokeč |e nšrod po pobožni pofaj k Jehovi ve-ren bio; ga je on vs-gddr pomag^o I obarvao od nesreče, ali kak se je od njega odittho, je je Gospod tiidi zavrgao. NO sarao ednok so na po rob spadnoli sosedovoj nevoščenosti, ki so njim za dobre bodočnostl njihove volo nevoiččni bili. Nazmožneii je bfo fzraeiski orsa*g vu Davfd i Šaiamon krLla vremeni — potom je vsfgdar boie i bole oanikoj šo dokč5 so ji rimlanci ne pod-jarmili i ncodvišenost svoje ne zgfibili. — Po Kristula smrti strplenjem za kratki štiridescti let se je pehar itrihoma napuno. — Jeruža!em je zničeni, osojenost, kaitiga je ne zaosfaia. Nžrod jc razbitl, vč z-orsaga stlrani i po celom sveti raztcrjeni i druglm nšrodom na sluzbo prisljenh Veliko žilavost k&žejo, ka so svoje narodnosti ne zavrgii, ne so se assimirčlsli, nacionalivali, nicd kakšeštč narode je je šorš vrgao, či so se bar njihov jezik uavčili: so ii židovje ostanoli. Po ce!om sveti raztorjeni, so po viemeni skoron vu vse crsagaj pravice dobili 1 vživali njega vugodnosti, pdrgarske pravice. Ali doblene pravlce, da so je navekše jako sebično, narodi na ikodo vživali, so njim eti i tam otčgnjene. Že v-indašnjem vremeni egiptančarje, gde je ži-dovski možki spol ia gostoga plodjenja i k-ne- majuš 20. DUŠEVNI LIST Strdn 63. Ino na tr6št toga Nepotroštanoga: Ešče edn6k skaži Tvojo čudo, pomoč; Boj znova pd posvčt, Svetlost srdcam temnim, Vu nevervanosti Ltidčm v-kmlci blodnim. Oh t\ sveti duh, Bog Hodi, pomiluj nLs Z-verov lubeznostjov Nam napuni srdca. Z-bluzi bodočnostjov Nam napuni diiše: Z-Risal svetim diihom, Oble dobre, huše. - K materinskomi dnevi Evangeliisnske matere. Prave naie ju?akinje so naše tnatere. Bog je našo evangeličansko cerkev do etigamao ne z pomočjov orožja, nego z vernostjov i z dc-lavnostjov nsii mater obdržao. Ttidi našo bo-dočnost je Gospodni Bog pod srca naši m&iti skrio. Na ssetek starišov, na svelek rcater, Vas pozdravlamo, Vas tiidi pozdravla Diiievni list, drage cvangellčanske matere. Pozdrdvlamo Vas, ki se ne dAte ksk kakše cacavne ffgure od svoji možov zdrž^vati, nego ste z s?ojim raožom edcake pri deli, pri opržv-lanji rdzni vsakdeneinji dpravic. Pozdravlamo Vas, ki se ne dLte vdobslfi-žšvati od driigi, nego ki neprestanoma z vesel-jom jliižite drfigim i den za dnevom delate i tifidite se za druge. Pozdrdvlamo Vas, ki na vsžifdeneioje živ-lenje ne glčdate tak. kak samo na zabave, na veseličanje prostor, nego kak na poštene deiav-nosH prostor. Pczdid/iamo Vas, ki se doma', v krogl svoje drflžine čfitite najbogie i najveselejše. Pozdržvlamo Vas5 ki svoje rokč i nojčte ne ]ak?ra(e z evetHni rd^čmi lakorn zž ncjere, nego vaie roke so lepe od delavnosti. Pozdid/lamo Vas, ki se ne bojite od tiste brige; ki jo prlnaiajo zlbele, nego za najdragii i za najiepši k?nS i rožo držite dete^ Pczdra^larno Vai, ki znate v noči pr^sti, štrikst!, po dnevl krpati, iuhati. i drfiga hižni i poiska dzlz opravlati i m«d trplenjom vzgajati aašo bodoSnosJf svojo deco. Pozdravldmo VSs, ki znate vgojdno rano stasoH i veCer pa kesno IV, na počinek zavolo svoje drfižfne, svojc dece. PoEdrš^iatEo Vas, ki znšte z radostjov Svojoj deci kriih rezat! i nphov razlrgani gvant krpati. vernosti zroka volo spotopieni zravnan, pa bi ženski spol mogao spotopleni bidti, ar so žldov-ke li žldove rodile. Tak v-den^šnji vremenaj v* Nemčiji i vu vcgrskom orsagi je židovskitn po-dložancom ilobolčina tDdi nakeliko, teliko pre-kratfena. I zagviišno ne brezi zroka. Iiraeliko pleraen je ndvučno pleraen. Po prek se z lakšimi posli obravnava, gdc negs tak rizike, ne trlie dugo čakati na rebach, na hasek. Pri polodelstvi, pri živinoreji bogtne dugo trbe čakati na hasek. Tritvo, kupčija, odaja, čere-bere, se hitre j bole splača i ne potrebuje tak težke i telovne raoči. Kak talentlrani narod; je človečan-stvi na tevčenosti, pfsatelstva, naimre pa pri zdravlenstva poli jako hasnovite raoči darOvao. Pri telovnoj moči, pri junaitvi je vsigdar doj poglednjeni i zavrženi narod bio. No či so se tned njimi tudi najšli junaki: David, Šimion — bar naretzi! Olčdajmo zda že nadale židovov, ali si iz- raelitancov indašnjf, koizni ocMkov, pgtriarkov žitek, mor&lnost, z-re5|6v hištorijo, zaka je nje Jehova, te neviddči, povsed nazdči bodoči stni-leai Bdg, ki je sveU duh, sebi za svoj narod ze-brao, nje posebno biagoslovo, ka za vrčdnost so meli ooi k tomi? Vu Mštaja cvangeUoma 1-vom tali od I — 25-ga veriuša je od Abrah^ma mao do Kristuia rodjcnja ešče nadale celoga pokolenja hiitorija porčdi dol! spisana i vopokazana. Abrahdm. Vu Mežapofanije Chatan zvanoni vataši je živo eden Thari nfieniivani mož i njega sin Abra-ham. Thari jc bolvane ojo3o, Abraham pa edno-ga Btgh, koga je Jehova zvao, ki je vse znajo-či, povsud nazoči bodoči, vsamc-goči, milostiven Oča, nevldoči duh, sveta stvoritel i skrben ob-držitel. Za toga volo je med njima večkrat ne-razmčnje j preerkanje bilO. Ka je Abraham ne Stršn 64. DUSEVNI LIST majuš 20. Poidt&vlamo Va$, ki po večerij svoje mžie dece drovne rokice na molitev sklenete i včite ji Bog& moliti. Poidravlamo Vas, ki znate duge noči ve rostuvati, gda v strainoj vročini gori vašega lii-blčnoga deteta drago živlenje i liibeznivo dvo-rite njemi v btt&gl. Pozdržvlarao Va"?, ki ne vzgajate z rečami i z palicov, nego z dobrov pčldov, z poštenim deloro. Pozdraviarao Vas, ki ne poiilate, nego za roko držčče vodite i pelate svojo deco v Božo hlžo, v cčrkev. Pozdravlamo Vasy ki blajženo i vesčio zgori-te na samoga sebč gorialdiivanja oltžri. Pozdravlamo Va"s, ki ste takše, kak goeča sveča, itera se zato postžvi v posvečnjek, da naj driigira sveti i njim kaže to pravo pot, naj ne zablodijo. Pozdravlamo Va"s, ki sinč i hčeri davate naSoj evangeličanskoj cerkvi. Drdge evangeličanske matere, vi ste nam več, vi ste nam dragše od vsej diplomitov, po-litikov i tnodri znanst?entkov. Pozdtdvlatno Vi$ na matcrinski č€a i za-hvalimo se Vatr. za vašo vernost, za vaio de-lavnost, za više trude. Za Vžs se pa zehrdiimo Gospodnomi Bogi. Boži blagoslov bojdl z vami naie verne, drage evangeiičanske raatere. — H. Na sodniio je ila. Dežsvnoga aprilskcga gojdna je bilo. So-boike ulice so pune bile Ifldi, Nej so pcstanju vali na »piaci* ali pred trgovimtni, ir so ešče nej opraviii svojega dela. Vsakši se je paščo po svoji opravicaj. Med hKččimi lUdmi, moškimi i ženskarai, sem zagledno slaro mamico. Vsa skliičena je bila. Podpersla se je na grobo palico, itero je najhitrej dotra vz^ia gde na dvori. Njeno telo je sflho bilo, kak da bi njčtia svčtešnja obleka sa-mo stare kosti zakrivala. O'ž!e je nosila, ali kak da bi celo prek njih koniaj vidla. Njčni obrLz pa je pun bio z globokimi gubami. Cela postš-va se mi je takia vidla, kak da bi s ikrinje sldnola. PosJano sem i g!Ldo za njov, kama de na-ravnala svoje slabe stcpaje. Na sodnijo je ila. Ob^utenje, itero je sedelo v globoko zorani gu-baj njenoga obraza i šteroga sem si prvle nej znao raztolmačiti, sem včasi zsrazmo. Bilo je obStitenje bridkosti. Tak se mi je vidlo, ka je njeni celi obraz edno trplenja puno pitanje: Za-kaj mi ne date mira, zakaj me gonite na stara lCta na sodnijo ? Zamislo setn se v bridkoit njenoga zorano-ga lica. Ka je iskala ta starica na sodnijt? Pra-vico! Nžjhitrej pravico starosti, pravico pod skrbmi i deiom obtrtidjene i že dela neztnožne materč! Nej sem se znao rešiti občfitenja, ka je brid-kcst njčnoga srca, itera je tak oči?esno sedela bOgscov molo, nego pižvoga Bog&, ga je zagviišno svčti dfih opoto na 16. — Gda bi pa Tharija ednok ne bi bilo domž, Abrahžra je oče z-lesa napravlene bogece vse vkup ztniato i njih strtino po hiže srteii raztoro. — Oča domo pri-doči, zag!6dne bogecov droberje, pita smž: Ka bi to bilo? T€ njemi je pa odgovo, ka je on v6ne bodočl, začuo velko larmo z hiže i dokeč je notri prišao, je vse tak naiiao, zagvuino so se med sebom sposvadili i tak eden toga ovoga vkop spotili, zl&mali. Oča njemi je pa erkao: T6 je ne moglo bidti. Kakda bi se t6 med nji° nii zgodilo, da so se niti ne mogli genoti, to si ti včino, ali dao včiniii raoj sin! — Abrahatu sin njemi je zdao odgovoro: Vii oCai Kakšo blodnost verjei tJ? — Kakda morei ti kaj od takši čakati, ki sami seboro, mrtvi bodOči, ne-l^dajo. — Od toga hipa rnao je Thdri ne marao za to, Či sin nepoiitije njegovi bogccov. Abrahdm je bio tak te prvi človek, ki je Jebova spoznao za Boga, njega čestio, molo i aldove prinžiao njemi. Abrahama očaka vrednost je tak ednoga Boga" misel bila i vreden je tak bio Jehova bla- goslova i ka ga je za svojega i ostanke njegove za svoj narod otvojo. Abrahima odseljenje z-oč^ hiže (Mozei I. knige XII. lal 1-20). Bog je pravo Abrahami: MHodi tivoz do-rnovine tvoje i od žJajhte t?oje vu ono zemlO, štero t\ pokažem, posfžvira te za veliki narod očo, blagoslovim te, zvisim \m& tvoje*. Abrahšm je bogao Boga, ne se je protivio žnjim i ne dvojio vu njem. K-sebi je vzčo ženo Šdro i bra-tovoga sina L6ta. Odselo se je vu 75 let starosti. Bdg je Abrahama v Kanažn zem!6 odpelao, er-koči njerai: Eto zemlo tebi dam i ostankam tvo- m&juš 20. DOSEVNI LIST Strdn 65 v gubaj njenoga obraza, strsšno obtožbo proti lastivnomi deteti. Je tiidi oaa edna od vnogi rnater, štere v svojoj starosti bridko skusijo, ka denčšnja deca vnogokrit ne spcšiujejo Feč itrte bože zapo»e-di? Je ttidl ona edna od ?n6gi mater, štere z veikim trfldom vzgojijo svoje dete, na njega dd jo spisatl svoje irc&nje, v kčsnoj starosti pa na sodnlji morejo iskati pravico do kota v stfojoj lastivnoj hiši i do fglaia krttha s svoje lastiv-nc njiye ? Tak se m\ je vidlo, ka sem prav zarazmo bridkost njčnoga obraza. I kak sem jo gledo, kak vlečč svojo nevolc puno starost na sodnijo, sem si pravo: Ta de med brezčfitnimi paragrafi najšla pravfco, štero njcj njeno grozno dete tak nesmileno jemlč. — D. Rdlice naiim mamicam. V hištoriji je od ednoga velkoga, ziiame nitoga čJoveka \6 zapisano, da je vsški keden svo • jo mater z lepim, friikim šopkoai rožfc pozdravo. * V velkoga všraša krasnom gaji, v lepoai parki je poiicaj ednoga zamšzanogs, zapuščeno-ga dečka zgrabo z cest^, gda je tarn najlepše rože kradno. Gda so ga na policiji to pitsii, zakaj je kradno tiste lepe rože, je na to bojčče etak od-go?oro: Vfltro bo moje mater6 rojstrsi den i mislo sem jo z temi rožami pozdraviti. Ki je včino, tisto js greh bio, al! ešče etak je genlivo. V ednoj vesl je aiož pijan prišo domo fz krčrr^ i dorna je pretepati, biti začno s?ojo že-no. V svojoj pijanosti, kak divjdk je eden velki kuhinski nož zdtgno na svojo tuvarišico. I gda je oster nož skoron že dosegno tč nedužae zen6 telo, v tom hipi hitro pred niater skoči hjiva trčzen i pošten! sin, da bi obrano svojo tnater. AU oster nož se njem! je v mlado zdravo stc€ zarezo i kaplice njegove rdčče kr?i $o dolipo-iprickale belo hižno steno. Oetinske Ifibčzaosti rdčče rožice so bH6. * S?rjo betežno mater je oferavnavala i njej deorila njena zdrava oženjena hči. Beteg je dugi I pieveč težki bio. Betežna mati je vsaki den težje dihaia, ali nfena verna hči je iiidi vsaki den bole bleda bila. Nazddnje je tiidi hči obe-težaia l v posielo prišla. Po matere srnrti 30 za krštek čas tudi njo na cintor spreYodiii i poko-pali. Na svoje maiere grob je ona polozsla nšj-lepši venec, svojega mJšdoga obraza rano po- venjene, a!i itak samovolno doliftrgnjene rožlce. * Pesonea M&tjšš fmski projvetni svetnik. je ništerno leto na iVkdžarskom hodeči, tam od vo-grski bratov i sestčr dosta-dosta lepi rožic, cvet-lic dobo. Vrnovši se ? ssojo finsko domovino, je od te vnogi c?etJic samo eden ičpi žopek beii rožfc prioeso, t?sti šopek, šteroga je nazšd-nje cd edne vogrske mater^ dobo, Gda je domo priio, je ravno vrrčralanjegova dobra tnati. TOdi jim. Bojdi bldjženi. Ki do teb^ blagcglšvlali naj bodejo blajženi, k i do te preklinjal:, bcdo prekuoje nl. Abraham i Lot sta v-Kanaani zniedoai i mlekom punoj zemli «u iab^zni vkapživela. Abra-hatn je Lota vu Bogabojsznosti zgajao i vero k prAvomi Bogi vcepo v njega. Bog njidra \t bla-goslovo pri vrednosti, mela sta vnogoovec, ku rail, nšrhe i vsefelč vrednosti i siugov. Ali pastčrje so se med sebom svajuvali za pašč volo. Teda je pravb Abriham L6ti: ,LQbI6 ni moj, naj ne bode svaje med ruojimi i tvojimi pastčrmi, ar sva si rcd. Razdelva se, či ti idei na desno, jas bom šu na levo, či pa ti ideš na lCvo, jas bom šo na desno. Lot si je zebrao Ka-naana ravuine, te bdgii kraj, Abrahžm je dobo Kanašna brcžine, te zbožneši tšl. — Tak sta ?u lepom miri živeia. Abraharn je ne zamero, ka si je bralanec po Bogi njemi dane zemlč te bogši del zvolo, ne je bio nevoiččni. Abrah^ma vera vu Bogi. Za toga niirovncgs ztoljeui^ je blsgoslovo Bog Abrahama. Z Lotom sta zda žc odločcno viaki z syojoy famiSiov živela vu rodbinskom prijateJstvi. L6t s\ je zebrao risJadno obilne do-line Šidimma, gde je Šodotna i Gomora bila. Abrahšm je Lota, svojega bratanca vu pobož-nosti zgajao gori, ki je liidi veren bio k Jehovi, to se z toga zna, ka gda je dosta kesne ie va-raš za lCtdi hfidobe volo Bog pogfibo, je jedino Lot ostano vu žitki, Ar so nje^ovi zetovje to za ialo držali i ne so iteli pobegnoti. Li sannoLot z ženov sta vuiila. Samo ka se je L6ta žcna, gda sta že daleS odbeiala, naza zglednola, ra-dovedoa bila znati, ka se z varsšorn godi, jc solni kamen posf^noia. Grozen kep se skizao, kak Bog pokaštiga one, kl njega zavržejo. (Lot Stršn 66. DOSEVNI L!ST mdjuš 20. je ešče tisti d€n vmrla, tsk da bi ssmo ešče svojega sit;a č&kala domo. I Pesonen Matjdš, ki je tak preveč polflbo vogrsko zemlo, je t& lepe vogrske rože ta položo na svojt materč smrtno postelo i nazadnje pa aotri v njeno škrinjo. Zdaj tam prnejo bliizi pri ednom dragom matcrskom srci v finskoj zemli. * Eden v Ameriki prebivajoji vogrski delavec, veren evaogeličanec vsako itto 80 peng6jov pe-nez poile evangeličanskoml dfihofniki svoje rojit-ne vLii i to stčm žeiSfljom, naj na materski dčn tč dtihovnik venec položi na grob materč toga amerikanskoga verebrata. Ka pa ostdae fz tč šu me, z tistoga pa naj gorioblečd najsiroraaškejše-ga konfirmanduša. Vidite, to je toplo detinsko srce, štero se eiče prek morja nespozabi z svoje mttere i z s?oje rojstne vesi. Rožice i mamicel Ali kelko t&tll raamic pa jeste, šterim od rožlc samo trnje osiane. — H. Da te zoči-voč vldimo, Zn6va pred t^be hitimo. Tvoj ndvuk i zveličanje, V-knigi mamo popfsane, Z-pdldov tvojov posvetšeno, I z-krvjov zapečdčeno; Nj^ vrednost bar raste napre, Ali dnesdčn je ne trbe! Oh, hodi med nas ti z-rečjov I z-tvojov božičnov močjov, Ravnaj src neši gibanje, Pdmeti premišlavanje; Odvrni od nas odurnost Vči nds na pršvo lubčznost. I ki Či se v-hižo tvojo Pritiskavajo skazlfvo; Penez minjavci, odavci, Nedužni dfiš zapeldvci, — Netrpi ji nesramnjakov, Stiraj je z-korbdčom, z-palcov. Ar se dnes tudi oh Kristuš Ndidejo : Judaš, Pildtuš, Svo' delo odpravi hitro I tak idi naža v-nčbo; Ar se gviišno ma* zgoditi, Ka te pd dajo vmoriti! Gospon Jezui. Na v-nčbo zastoplšnja svčtek. (Plsao Levay ]ožef. Postov. F. J. Gospon Jezuš, prosimo te, : Hodi ešče na zemlo se; Slaba Iddja se pograždža, Drdgi naš kinč pomenkava, se tak tfidž med izraelske očake, kak sden Boga boječi patriarka račutia i drži. Abrahdm je z svojov tfif^riiicov Šarov 1 z vnogov vrednostjov i siugami v-Kanaan« brežni krajinaj živo. Bog ga je blagoslovo, govcreči njemi: NNeboj se, jas saai zaslonba tvoja". Ali Abrahato je tužen bio, ar ]e ne meo sina. Te njemi je Bog zapovedao voidti, velo njemi je: .Zgledni se kumes na n6bo, zračuaaj zvezde! Jeli je raorcš prečteti? Telko bcde semena tvo-jega*. Abrahim je vervao Bogi i to njerai je B6g zračunao za pravičnost. Gda je Abrahim devet-de?e(dev^t let star bio, se njemi je sk^zao Bog, erkao njemi je: »Jas sem te vsamogoči Bog, hodi pred menom i*boj pobožen, včinim z teborn za vczek moj i jako te povnožam i neboš se zvao Abrdtn, \mb tvoje bode Abraha?a, ar te denem zn očo lodstva vnogoga". I naravnao je Bog »obrezžvanje* na znamenje toga zžvezka. Potom se je skazao Bog Abrshami na po-laj mamre, gda so trije Angelje prižli k-njemi, štere je obgostio i z-poštenjom jprčjao i gda so slobod od njega vzevii odh&jati iteli, je Gospod pravo Abrahami: NZa edno leto k tomi hipi se povrnem pa k tebi i te de že Šara sinž mela". Na itero se je Šara med dverami šatora pri sebi zasmcjala. — Gospod je pa crkao: wZaka se je zasmehala Šara? Jeli je Gospodi kaj nemcgo-če?" Šara je pa tajila; guččča: WN6 icm se sme-hala". NNe je tak, zasmehala si se!" erkao njč je Goipod. ll&k. (I. Mozei XXI., XXII) Kak je Gospod prgvo, tak se je zgodilo1 ?'šterom je Abrahžm ne dvojio, Za edno Icto, vu starost: njegove stotnom leti je porodila Šara smd, ona je pa biiit 85 let stsra. Zvala sta ga majuš 20. DOSEVNI LIST Sta&n 67 ,,Hb pelaj nas v siiiišaaanje..." Stari Štefan je bio poiteni človek. Na konci včsi je meo malo razdrčto ttučo, tam je živo s svojov decov. Žena njerai je že pred dugirni lcti mrla. Njegov sin je bio močen rala-dčnec, vesčli i delavec, samo (6 je bolelo sta-roga očo, ka se je cerkve ogibo i nej je znao preveč dobro ločiti »moje i tvoje'. Hči »taroga Šnici i jo vzeme v svoje rofee. »Dobro je sin moj, siitro vse opravim!" Driigo gojdno se odprL?i na dugo pot. V varaš ide onoga gospoda iskat, šteri je zgtibo peaeze. V denam-d je najšo listek, gde je bio napisani adres. Proti večed se odprLvi domo. Srcč njemi |e lejko i vesčio, puno hvalodavanja Bogi, šteri ga je obarvo velkoga greha i njemi pomago. Gospodi v varaši je pripovedžso vse, ka se je zgodilo i on njemi je obliibo pomoč, ar je spo-štfivo staroga poštenoga Štefana. ,,Ne vpelaj nas v skulavanje!" Ttidi cas vse raj Bog obarje vsega hudoga na križpoti živlenfa. Frlda Kovdts. nZdto se nam dd sveti Diih, ndj bi vužgo v nami novi plamen i ogenj, naimre liibezen i veselje za bože zapovedi." ____ Luther nDobro vidiš, ka sveti Diih v srce spiše i polozi nbvo batrivnost, ka de čio-vek veseli pred Bogom i ga zliibi i potom z radostjov sliiži liidem." Luther Od živlenje i smrti sdnoga manfrniSca. Polikarp, vučenik Janoš apoštola, je bio pttšpek v Smirni v Maloj Aziji. Kak so gledali na njega njegovi sodobniki, spoz-namo z viist njegovoga vučenika Ireneja: ,,Ešče kak dečko sem bio pri Polikarpi v Ma-loj Aziji. Vsega se ešče prav dobro spomi-nam. Tak se mi vidi, kak če bi ga ešče zdaj čiio pripovedavati, kak se je zgučavo z Janošom i ovimi, ki so z Gospodom bili, kakše predge so držali, ka je čuo z njihovi viist od Gospoda, od njegovi čud i njegovoga ndvuka". V začetki leta 156. se je začnolo v Smirni pregdnjanje krščanov, Ravno nav-zočemi rimskoini poglavdri na čest so se držale velke igre, šteri višek bi ndj bio boj krščenikov z zgladuvanimi divjlmi zyeri-nami. Najprvle so na vse mogoče načme mantrali krščane, te so je pa vmoriii ali z tnečom, ali v ognji, a!i pa v boji z zverinami. Razdražena vnožina poganov je zač-nola kričati: ,,Poiščite Polikarpa!" Gda se je začnolo preganjanje, je te stari Poli-karp na tandč svoje gmajne zapiisto varaš i je v njegovoj biižini prebfvo na malom imanji. Gda so ga zdaj zi\ najšli, je pra-vo: ,,NLj se spuni boža vola!" Vojake, ki Sluga se je z-oesčt kumilami na pot vzeo' itere so oklaiene bi!e z t&iločrAm b'žgom gos-poda Ejegovoga za zaročne ddri onoj, štero je Bog odločo Ižaki. Prišao je te sluga eden večer k-Nškhov va-raii. Pocino si je r-kumilami jvona vdraša pri ednoni stiidcncl i molo je: »Gofpodne Bože, čini railoščo zgospodom mojim! Či pride de-vojka, iteroj bom erkao: »Nagal mi vedro tvoje, naj pijčm". I bode pravila: »Plj ti i komile tvo« je tudi napojim", da bi ona bila fL, šterosl od ločo siugi tvojemi IHkL" Komaj je dokončao reči ete, žeje Belhuela Či, Rebeka prišia i zajmnola vedro svoje. Toj pr&vi te sluga: ^Dšj rai malo vodč piti", štera njerai je odgovorila: ^Pij ti Gospodne, kumile tvoje tudi napojiml" I idoča zaiimaia je vsčm njegovira. Pcvidild se je pa siugi {Sko, kak jojeglč dao. I taki ji je dao zlati lancck i dve narara-nici, iterivi nje na roke dene i pita jo: wMoja či, čida si?" — Odgovori ta dekiins: wJas sera či Bethuela, siru Nahora, ki je bio brat Abra-hatni. Te se je nanfzo te siuga, hvš!o da B6gi govoreči: »Hvalen bojdi Bog! Ki je ne vzeo milošče Ino vernosti od gospoda mojcgi; vodo je menL po poti mojoj, k hiži bratanca gospo-da mojega*. Na drugi den je pi erkao: ^Odpustite nie k-hiži gospoda mojega i nezadržavajte mtnel* — Te je opitana Rebcka: wJeli ttei fdti z tem možom?" — Oaa je pa odgovorila: MŠla bom žnjim". I blagoslovi njo, govorčSi: »Naia sestra si, po?nožaj se do jezero jezerkrat!" Pototn sta odišla. Etak je potroitani Ižak nad zgubiSkom matere svoje. (Dale pride). mdjuš 20. DOSEVNI LIST Stra"n 69. so prišli po njega, je dao pogostiti, za sč-be je pa proso ešče edno voro za molitev. Gda so ga pripelali pred ritnskoga poglava"ra, njemi je te pravo: ,,Prek!injaj Kristuša i spiistim te!" Te je Polikarp pravo: „86 let sliižim Njemi i nikaj hiido-ga mi je nej včino, kak bi mogo prekli-njati svojega Krala i Zveličitela ?" Narod je zahtevo, naj bi ga žežgali. Ščeli so ga privezati k sohi. On pa je pravo: ,,Pustite me tak. Oni, kf mi da zdržati ogenj, de mi dao ttidi moč, ne-privezani stati na grmšdi." Globoki vtis je napravilo na pogane, gdasotoga stdroga, spoštiivanja vredaoga vučitela krščanstva člili glasni reči moliti: »Vsamogoči Bog, dičim te, ka si me vred-noga spozno toga dnčva i te vore, gdase n&j pridriižim računi tvoji mantrnfkov i tal vzemem na trplenji Kristušovom, na gori-stanenje vekivečnoga žitka!" S temi rečmi je šo v smrt te stari apoštolski vučenik, blajženi, ka je slobodno trpo za svojega Gospodna. < . ,r D. Oča, Sin i Duh sveti. Po Lutherovoj raziagi apošt. verevadltivanja v Velkom katekizmi. Jaz verjem v ednotn B6gi, OČi vsa-mogočem, stvoriteli nčbe i zemle. MEti je najkračiše povedano i razto)mačeno, ka je bivost Boga Oč^ njegova vola i ddo. Če bi pitali mlždo čšte : ,Lubleni, Hkitga Bogž mži, ka zraš od njega ?", bi lehko cdgo vorilo: ,,To je mcj Bog, ob prvitn Oča, ki je stvoro nčbo i zemlo. Zvttn toga edinoga nikaj ne držitn za Bog&; Ar nega drfigoga, kl bi znao stvoriti nebo i zemlo/ wKa pa razmfš z besedov : stvoritel ?* wTo mislim i verjera, ka sem bože stvorjenj^, to se pr&vi, ka mi je dao i neprestanoma zdržava telo, dfišo i živlenje". Poleg toga verjemo tudi, ka nžs B6g vsakii d6n bržai pred vsem hudim, odvrača od nas nevarnosti i nesrcče — vsc to pa s same iii bezni i dobrote, cd nas nezasluženo, kak HibMni OČa, ki se za vis skrbi ni\ se natn nikaj hfido-ga ne zgodi. če bi ml vse to vervali, bi se po totn tudi ravnali i se ne bi tak gizdžvo ncs'ii, kak da bi žitek, bogžstvo i moč od ičbe meli. Zato bi rias mogo te navuk poniziti i prestraiiti, če bi ga vervali. Ar vsaki! dčn grešimo z očmi, vflhami, rokami, telom, dfihom, penezi, imanjem i z vsem, ka marno." Jaz verjem v Jezuši Kristuši, Sini njegovom edinorodjenom Gospodni našem . . . Jedro tej reCi je: V Jizuii Kristuii, Go-spodni naiem." ,Ka verješ v tum ?" wVerjem, ka je Jčzuš Kristuš istinski Sin boži, moj Gospod postano. T6 je, ka rae je odkupo od grčha, vraga, smrti i vse nesrcče. Ar prvle sem nej meo Gospoda i Krala, nego sem bio vrženl v vrajžo oblait, na smt obsojenS, zamreženi v grehi i sleposti." Ar gda smo itvorjeni bili i smo sprčjali od Bcgž O"č vse dobrote, je priio vr&g i nae zapelo v nepokoržčino, greh, smrt i vsako ne-srečo, ka smo v božoj srditosti lcžali, obiojeni na večno sk?arjenje. Reč »Gospod* pa telko zadene, kak Od-kUpitel, td je, ka ndi je pripeio od vraga k Bogi, od smrti k žitki, od greha k pravičnosti i nat v vsem tom zdržava.* Jaz verjem v svčtom Diihl, svčto ma- ter cčrkev krščansko občinstvo, vsej svčtcov občJnstvo, grehov odpiiščanje, tela goristanenje i žltek vekivečni. ,Eti se opiše sv. Dfih v svojoj slfižbi, naf-rare ka posvečflje. Ar kak se OLa Stvoritela zo-ve, Sin pa OdkOpitela, tak se more tudi sv. Dflh po svojem posli Posvetitel zvati. Kak se pa godi to posvečenjč? Odgovor: Kak S n zadobi nad narai Gospostvo s svojim rojstvom, smrtjov i goristanenjem itd,, t*k opri?la sv. Dflh posvečenjč po občinstvi vsej svčtcov ali krščanskoj cčrkvl, po grehov odpOščanjl, tela goristanenji i vekivečnom žitki — to se pravi, ka nas pela v svojo sv^to gmajno i nas položi Sfrfn 70. DOSEVNI LIST mdjuš 20. ? Bireči cerkvt, po iteroj nam predga i nis k Kristuli pela, na zcmli po edpfiščanji grehov, v aebčsaj pa po gorlstanftajl na ?ekivečen žitek". »Vidiš eti m« tso feožo bivost, volo i de-lo, razklajeno s kritkimi i vendar bogAtimi be-sčdami. Eti je Bog iam rarodeno najglobši zdr« lt\tk svojega očinskoga irca i nezgoverne lfi-btzni, zdržavane v vsej trej tžlaj verevadltivaaja. Ar rafno k tomi nžs je stvoro. ka bi nat odku-po i pofvetio. ZSto nam je dao tOdi svojega Sina i Dfihž, naj bi na*s prOk njih k sebi pripelo. Ar rai nikdžr ne bi mogli spoznati Očine miloščc i Iiifečzni frrezi Goipuda Kristuša, ki je ogledalo Očfnoga srca, brezi iteroga bi mi ? Bogi sarao srditoga i strainoga sodca vldli. Od Kristuša pa ilidi nikaj ne bi mogli viditi, či nam ne bi bilo razodeto po svetom Duhl*. D. Zdržavajdta mol Kristuša. Prispodoba s ptiijoga iivlLnja. Što se spomlddi približa afriškoj obdii sredozemskoga m6rja, ne vidi tam vgojd-no, prvle kak vzlde močno sunce, nikaj od b^Ioga obrežnoga p^ska. Vse je po-krito z nezračunanov vnožinov maliptičic. Gda začfijejo približdvajoče se stopdje, se zdignejo naednok v takšoj vnožini, ka za-krijejo sha*jaj6če sunce. Te pa odletijo, kak edno tšlo, prčti m6rji. Daleč odletijo, ka je ok6 nemre več viditi, te se pa po-vrnŽjo i se zmantrdno spiistfjo na breg. Gda so nikaj časa počivale, ponovijo prvi pol6t i se pd povrn^jo. T6 se večkrat ponovl. Ali vsakšikrdt de račun nazdjpri-letčči ptic menši. Male ptičice probajo preleteti Sredozemsko mčrje i dosegnoti europsko obšlo, kama je žene hrepenenje. Ali p6t je preduga. VnOge obtrudijo i oncmorejo, spddnejo v mčrje i se vtopijo. One pa, štere ešče čtltijo kaj moči v sebi, se prestrašeno nazaj povrnčjo i poiščejo svoje stdro mesto na afriškoj obdli. Naj ešČe teHcokrat probajo preleteti morje, vsikddr se njim ponesreči. Male ptičice s svojimi peroti nemajo zadosta moči, tak dugo pot srečno dokončati. I te se visiko y zr^ki začitje dzdalčč krič. M^le ptice zdignejo gldve v višino. Začlile so gl^s žerjšvov i Itrkov, velki ptic selilk. Bliže i bliže prihaja njih šereg i gda rdvno nad obalov letijo, se zdignejo m^Ie ptičice i se poženčjo za njimi. Vsak-ša od njih si zberč edno od velki i se njčj vsčde na hrbet, Tam čepi med velki-mi perdti, včre i včre, dn^ve i noči. Ne gene se maia ptica, dokeč ne zagl^dne n6ve obšle. Te zapiisti velko ptico i sama nadaljava svojo pot. Srečno je prišla prek morja. T6 nemogčče se je za mogoče skazalo, ar se je zaviipala na velkoga ptiča. Niti za kratek hip je nej dvojila, jeli de jo velki ptič mogo zdržati. Popolno zaviipanje je mela v njega. Stera od ti mdli pt čic se pa nešče zavupati na velko ptico selilko, nego s svoje m6Či šč^ prek priti, ta nikdar ne prfde prek velkoga morja na driigi breg. Mf ludje smo prispodobni tem rndlim ptičicam. Nosimo v srci želenje za svojov vekivečnov domovinov zgoraj v nebčsaj. I vendar nišče od nas nemre s svoje tnoči ta priti. Velkomi ptiči z zmožnimi peroti, šteri znd prek morja nesti onoga, ki se na nje-ga zavupa, je pa prispodoben naš Gospod Kristuš. On pravi: Jaz sem pot. I po svo-jem z mrtvi stanšnji je pravo: Meni je dana vsa oblast v nebi i na zemli. Samo on nas zna k cili pripelati. Ali se na njega zaviipamo i srečno pristane-mo na drfigom bršgi, v nebeskoj domo-vini, ali se pa na svojo m6č zavtipamc i se pogubimo v globočinaj gršha i smrti. Oobrovolni d*ri: Na Dijaški dom je darfivo g. Štamp-fer Gčza z Mačkovec 50 din. Na Dtiševni List je poslao preplačilo 10 din&rov g. Pintarič Janez z Bogojine. Srčna hvdla! majuš 20. DOŠEVNI LIST 71 Rdzloini m&li gttsi. Radosti glas. »Bratje, radujte sef poprdvlajte se, obeseljavajte se, edno mi-slite, mer mejle, i Bog lubeznosti ino mč-ra bode z vami. (2. Kor. 13, 11.) Predsčdniška konferenca. Diihov-niki i inšpektorje našega seniorata 20. maja bodo meli svojo sprotoletno spoved i kon-ferenco, na šteroj do se obravnd vale teko-če zadeve naše cerkve. KonfirfnArija v Puconci je maj. 2. na Krislušovcga vnčbo zastoplenja 66n bila obdr žana. K toj oumtnoBti so konfirmandušje očis-tili ccrkev ino vrt pred njov i cvetjov opleli krstni kamen i oltir. 27 dečkov i 38;deklic je očiveino položilo verevadluvanje ino oblubo i obprvim prihajalo k Gospodnovoml stoli. Vsl so od strani farnoga ženskoga driištva obdarii-vani bili z lepim spominskim listom; zvon toga so niiterni ddbili Mosess pčt knigi Joiue knigo, vsi ostali pa edno mčnio knižico. — Ob toj priliki so darOeali dečki na .Gustav Adolfa društvo 190 din.; deklice pa 4(7 din, farnomi ženskotni drfiitvi. Pttconsko Iktno žensko draštvo je aprila 14 ga melo ivoje lCtno redno spra^išče, štero so ob navzočnosti vse vernlkov, ki so bili pri^Božoj s!fižb?, Ratkai Vera predsedafca odprli z pri njih že navajanim pripavnim govorotn. Po različni formalni določilaj je Furek kčna <žjn'ca gori-prečtela zapisnik prvešegt spraviiča. VJaj Marija blagajnica je ddla naznanenje od blagšjniškoga isfarfivanja v pretečenom leti. Navkupnoga no trijercanja je bilu 6878 din. Drtištvo tna penez vsevkQp 21.706 din. Edna pregledovalka je na-znanjaia, ka penezni dn6vnik i računi so v po-polnom rčdi. Tajnica je prsčtela zapisnik odbo-rove seje, pri iterom je spraviSče z žalUvanjem vzelo na znanje, ka drfiit?o ništerne svoje čedne pldne za enkržt ne more zvršiti; poskrbelo je pa tfidi letos spomtnske liste fdrnim konfirraandu-šom; Gusttv Adoifa drOitvi je pali podelilo400 dln; nadale diakoniss dorai v Novom Vrbasi 100 din., za zidanje cerkvi v Seli 1000 din. — Spra?liče je «kflpg!asno nazajzčbralo doteinjo vrelo delajočo upravo, donek za edno novo podpredsednico Furek Irena r. Kulič, zs edno novo tajnico FJisar Irma i za vesničko odbor-nico v Adrece Oergorec Eva r. Kardoš 50 zvol- jene. Med ipraviščem je predanoviki moikl khoruš pod voditvora Jonaš Štefan katehcto navdfiSeno spopevao „0121, dfiia moja . . / prelepe pesme 1. i 2. veriui. Nazadnje 10 se predsednica z pošlOvanjem tpdmnili z dve rartelnivi članfci, Janža Žužane z Predanovcc I Hsšaj Ane z Gorfce, potem so se zahvalili vsem, ki so drOitvo moralno, ali materialno podperali i Božo pomoS pros6?ii na nadalnje delo drOšt-va, so sprivišče zaklučili. DotnanjSovci. Na Krittuiovoga vn^boza-itoplenja sv^tek, rcajuia 2.-ga se |e vrilla pri nas konfirm^cija. Letos je biid pri konfirmaciji 12 dečkov i 10 deklfc, ?iega 22 dece. To leto se je vriila konfirniiclja v vognkom jezikf. Cčrkev jc puna bila vernikov, kl so z veieljora vzčli na zožnje, da ta deca kak verne evtngeli-čamke kotrige iččjo slfižitl našoj cerkvi i naioj farl. Naj Gospodni Bog blagotlo?! te oale kon-firmanduie i njihove stariie. Po skončanji konfir-nidcijskoga otfčtka so se konf rmaoduije dali slikatl z dfihovnikom. - . . Odlikovanje. Titdn Ivdn šolski upra-vitel v Kupšinci je odlikovani z r^dom sv. Save V. r. Našemi zasluženomi prosvetno-mi delavci s srcd čestitamo k tomi visi-komi prizndnji! Premestitev. Banfi Štefan, vučitel v Turnišči, je po posredovdnji cerkveni ob-lasti premeščeni v Mor&vce. Pozdrdvlamo g. Bdnfija na njegovom novom slflžbenom mesti, blagoslov Gospodna prosčči na nje-govo delo med verebrati, med šterejesa-mo po tak dugom vremeni i telki težkočaj znao priti. Himen. V soboto 11. mdja ob7v0ri večer je v ev. cerkvi v Gornji Sldveči pred sv. oltarom Gospodnovim do groba obsto-ječo vernost i lUbčznost oblfibo g. med. univ. Dr. Gulič Vladimir Miroslav, bano-vinski zdravnik v Marenbergi (prvle sekund. zdravnik v Sobočkoj bolnici) gospodičini Fdrtek Uonki, priiublenoj hččrki g. Fdrtek Franca, cerkv. inšpektora Slavečkc fare. Kak svedoka sta fungirala od strdni ženina g. Mencej Franjo, šol. upravitel v Vuhredi, od strdni neveste pa nj^ni brat g. Fžrtek Bčla, mlinar i posestnik iz Serdice. — MJa*-domi poročenomi pari želimo ešče nad multos annos!" Stra"n 72. DOŠEVNI LIST majuŠ 20. Turobnl gi&si. Zadnji mesec so se od-selili vu večnoit: s Soboške fare : Hujs Magda st. 65 1. v bolnici s KUkeča ; Podlesek Janoš z Mlajtinec st. 77 1.; Ncvak Eva v Nemšavc st. 75 let. — z Puconske fare : KOronja Mikloš v Moičanci, star 73 leta; vd. Jania Ana, r. Kovač v Pužavci, st. 76 1., Franko Ana, r. Kerčraar v Markiiavd, st. 52 1.; Ficko Katalena v Krncl, st. 82 ]., Kovač Ivan v Šalaraenci, st. 64 1. — z Gor. Slavečke fare : Šarkaaj Aleksander, ctrok iz Nuskove v 12 včr starosti; Kočar Marija r. KOzraič, omožena, iz Sotine st. 56 1.; F^rtek Joztfa r. Maitz, omožena, posestnfca fz Kiume st. 60 1.; Krpič Štef m iz S?. Jurlja st. 8 meie-c6v; Ivanič Marija iz Dol. Slaveča st. 1 i pol dnčva; Jud Franc'ška r. Katzbeck, omožena, \z Matjaševci st. 52 1. — z Domanjšovske fare: vd. JAmbor Pctcr Cikečkavas it. 73 1.; vd. P6 ciak Franciika roj. Luthar Domanjšovci st. 65 1.; žpriliša 8 ga je tnrd v Varaždini na orožne vaje pozvAni mladčnec Šancza Erno iz Domanj-šovec v 30 let starosti. Pokopan je bio na Va-raždinikom cintori. V nedelo apriliia 28-ga smo se tpominali žojega pri vogrskoj božoj službi v našoj cčrkvi, gda so od vrloga mladčnca siobod vieli ttarilje, tri sestre, rcdbina, znanci, prija telje, gasilci i cela fari. — Naj počivajo v miri do blijženoga goristanenja! Bojni stroški. Nikša velka ameriška banka je zračunala, kelko potrebujejo po-edine drždve na ibojno: Anglija 12.8, Francija 7.4, Nemčija pa 13.6 milijard do-Ia"rov na leto. Na den potrošijo vse tri drždve 90 milijonov doldrov, v šteroj šumi so nej zračunane potoplene Iddje i kvLr bombarderanj. — Kelko hasnovitoga i dobroga bi se lehko napravilo za tč peneze! Dogodki zAdnjega mfiseca. Med za^z niki i Nemčijov se je začnola resna bojna. Nemci so vdrli v Holandijo i Belgijo, ar je An glija ogrožala n(ih neutralnost. Nemci so posta-vili v boj močno motorizirano arroado i po francoikoj s6dbi do 10 jezero eroplaaov. Holan-dija je v prvi peti dnevtj zgObila 100 jezero vojžkov, zato se je ajena vojska podaia. Vlšda pa |e sklenola eiče nadaie v bojnom sfšnji biti z Nemčijov. Zdaj se v Beigfji zbčrajo na novo hoiandske čete. Samo mA\i i&\ Holandije je eiče v zavezniški rokaj. Zatčdba Holandije zadene za Neročijo mogočnost, ka do njeni eropl^ni z lejkotov dosčgli Anglijo, itera ]e komaj 180 km oddaljena od holandske obale. — Nemci so prek južne Belgije i Luksemburga vdrli že do francoske granice i zavzeli po krvavi bitkaj va-roš Sedan. Nemci že napždajo Maginotovo črto. — Po Belgiji i francoskoj granici se bijejo naj strašnejie bitke, v šteri oba" tšbora velke zgube trita v tankaj, eroplžnaj i liidej. — Oba labora se zavedata, ka de se v toj »nšjvčkioj bitki zgodovine" odločo šorš narodov. — Noneiko so Nemci v južnom i srednjem lali očistili. Sa- rao na severi se vodijo eiče bitke. — Italijan-ski tisk ostro napa"da Francijo i Anglijo ; po celoj drža?i so biie detnonstršcije prdti zavčz-nikotn. Amerlka je pozvala svoje državljžne z It&iije dotco, ka zadene, ka računa z vstdpom Italije v bojno. V kr&tkom se čaka odločitev Musiolinija. — Berlinski listi naglžiajo, ka Ru-sija, Ncmčija i I^lija garantirajo, ka na Balkdni ne pride do nikši sprememb. — Amerika se z velkov nžglicov oborožuje. — Švica ]e raobili-zirala i rastrdžiia vse svoje granice i je priprav-lena do konca braniti svojo neutršlnost. — Pri-jatelttvo raed našov državov ! Vogrskov se vse boie poglabla. — Z Beogr&da je odiilo od-poslanstvo v Moskvo, štero ma namen ikleniti trgovsVo pogodbo med oberaa drža^ama. , MIRO DOMA/NKO MURSKA SOBOTA, Lendavska cesia (prek od tovarne BENKO)__________ PfiVO FrEKIHURSKO FOBREBHO FOO3ET3E Nagrobne vence umetne od Din 60-— % Mrtvaške rakve mehki les od Din 160'— ^ Mrtvaške rakve trdi les od Din 7501— ~j Mrtvaške rakve kovinaste od Din 1250-— O Mrtvaški prti (šlari) nav. od Din 30f— ^ Traki za vence od Din 20— IN VSE DRUGE POTREBŠČINE ! SKLADIŠČE PRI POKOPALIŠČU. Sprejmem naročila tudi za sveže vence ! ! I Izposojam tnrtvaški oder (ravatal) in voz. Izvršujem : kompletno pogrebe, prevoze in izkope vse po zmerni ceni. POPOLNOMA DOMAČE PODJETJE ! ! ! Stampano v .PREKMURSKI TISKARNI wodgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti.