Etična in moralna vrednost resolucij proti upravl JUU Znano je, kako se je sestavljala III. lista na glavni škupščini JUU v Novem Sadu in učiteljstvu je tudi znano, kake pripra\e se vršijo pri sreskih društvih, da se ustvari neka gotova situacija in »potrebno« razpoloženje proti centralni upravi JUU. Tako je bilo tudi v Novem Sadu 1. novembra 1936. Po zaključku skupščine, ko se je članstvo že razšlo, je potegnil novi predsednik iz žepa »svojo« resolucijo in jo dal na glasovanje, dasira\no ta točka ni bila na dnevnem redu. Od 50 še preostalih (skupno število članov znaša preko 100) je naštel 25 članov, ki so glasovali za resolucijo in jo je, ob <protestu in nezadovoljstvu ostalih, proglasil za sprejeto. »Dan« od 1. XI. 1936. je prinesel naslednjo vest: »Na koncu je bilo sklenjeno. da se predložena resolucija obravnava na prihodnji skupščini,« »Politika« od 3. novembra je priobčila resolucijo, sprejeto na navedeni način. 1. Novi Sad, 2. novembra. Kot }e znano se je vršila včeraj v Novem Sadu skupščina Učiteljskega udruženja. Poseben odbor je sprejel danes resolucijo, ki se glasi: »Obsodil je posto|»ck glavne uprave JUU, ki vodi Učiteljsko udruženje na političen teren, a zapostavlja brige za učiteljski stan in šolski pouk ter s svojim postopkom ruši vse mostove med učiteljskim stanom in centralno prosvetno oblastjo odnosno ministrstvom prosvete.« Članstvo naj presodi kdo ima prav. Kdo vodi udruženje na politični teren. »Deklaracija« o smeri stanovske politike JUU, ki jo je sprejela sarajevska glavna skupščina JUU leta 1935., odreja o tem sledeče: Zaradi tega smatramo za kvarno v&ako stanovsko - poiitično organizacijo, osnovano na strankarsko politični, verski ali plemenski osnovi. Politika udruženja mora težiti za ustvarjenjem zadovoljstva in duševnega miru pri učiteljstvu in zavesti pravičnosti v stanovskem in javnem življenju. Dvigati mora zdrav optimizem in pobijati malodušnost. V šoli in med narodom mora učiteljstvo utrjevati vero v državo, njeno moč in njene sposobnosti, da more nuditi s svojim prirodnim bogastvom narodu vse blagostanje. Zato mora učitel.jski stan obvarovati svojo neodvisnost na vse strani, da bo lahko paraliziral vse kvarne vplive dnevne politike na šolstvo in prosveto, ter mogel braniti in zastopati interese stanu in šole napram v«akemu režimu. V pogledu političnih in državljanskih pravic pušča udruženje članstvu svobodo opredeljenja in dela izven organizacije. Toda tudi to delo mora biti v skladu s skupnimi interesi stanu. Udruženje bo edločno branilo skupne duhovne, socialne in pravne interese stanu in ščitilo državljanske pravice učiteljstva. Predsednik JUU je v svojem govoru na glavni skupščini v Novem Sadu še posebej naglasil čisto stanovsko linijo v JUU in rekel dobesedno: Za realizacijo smotrov mora obvarovati udruženje izvenstrankarsko smer. V organizaciji se moramo izogibati vsakega plemenskega, verskega in strankarskega opredeljevanja in na ta način preprečiti, da bi se s takih vidikov reševala naša skupna stanovska, šolska in prosvetna vprašanja. Učiteljstvo je bilo vedno nosjlec nacionalne, verske in tudi politične tolerance v svojih vrstah in med narodom. Na tem potu moramo vztrajati, ako želimo, da nam bodo interesi naroda in države najvišji zakoni. Delo na duhovnem zbližanju moramo nadaljevati v smeri, ki bo obvarovala tudi vse zdrave osnove naše individualnosti. Čisto stanovsko linijo organizacije je treba čuvati ob vsaki priliki. V maksimalen program je treba postavljati zahteve, ki so skupne vsemu učiteljstvu. Potrebno je zahtevati in naglašati ono, kar nas druži, a ne ono, kar nas razdvaja. Prva dolžnost nam mora biti ohraniti nezavisnost udruženja na vse strani, da bo moglo paralizirati kvarne vplive dnevne politike na šolo in prosveto in da bo moglo zastopati in braniti interese šole in svojega stanu napram vsakemu režimu. Nikogar naloga ni, a najmanje naj bi bila naloga stanovske organizacije, braniti svojim članom javno opredeljevanje izven organizacije, ker so to državljanske pravice vsakega učitelja. Znano je, da je bila prva lista sedanje uprave JUU na tej deklaračni osnovi, a znano je tudi, da je bila III. lista čisto na nasprotni strankarski osnovi. Skrb JUU za stanovska in šolska vprašanja. Ze samo dejstvo, da je učiteljstvo na novosadski skupščini pokrenilo vprašanje državljanske vzgpje in državljanskega pouka, dokazuje dovolj jasno, kako netočna je trditev resolucije. PoTočila o delu JUU v letu 1934./35. in 1935./36. poudarjajo sledeča vprašanja, s katerimi se je bavilo JUU: šolsko nadzorstvo, šolsko upraviteljstvo, šolski učbeniki, učni načrt in program, učiteljski praktični izpiti, zidanje in vzdrževanje šol, prenatrpanost otrok v razredu, uredba o znižanju draginjskih doklad, reforma učiteljske izobrazbe, učiteljska stalnost, disciplinski predpisi. šolski otroci in njihova zaščita, učiteljevo delo izven šole, materialni in pravi položaj učiteljstva in drugo. Piscem resolucije je dobro znano, da se je s temi vprašanji bavila tudi glavna skupščina v Novem Sadu (in v Sarajevu), in da se je z njimi stalno bavila tudi centralna uprava — v kolikor je ne ovirajo oni tovariši, ki na znani način stalno ovirajo delo udruženja. 2. Učiteljstvo zahteva, da glavna uprava Učiteljskega udruženja onemogoči in gj*ekine vsako politiziranje pri društvih, ker bi moglo od tega imeti učiteljstvo samo škodo in ono ne želi delitve med centralno upravo JUU in ministrstvom prosvete. Z gnusom prehaja učiteljstvo preko akcije, da se strahopetno z anonimnimi letaki rušijo vse spone med učiteljstvom in našimi starešinami. Na napačen naslov. V pogledu politiziranja po sreskih društvih JUU je naslovljena resolucija na napačen naslov, ker je stališče uprave JUU jasno iz deklaracije in predsednikovega govora na glavni skupščini v No\em Sadu; centralna uprava se namreč ravno bori proti vnašanju politike v JUU. 3. Učiteljstvo Novega Sada obsoja gornji postopek glavrie uprave JUU in zahteva od pametnega učiteljstva koristno smer novega sporazumnega dela in čim tesnejšo zvezo in sodelovanje z ministrstvom prosvete. Kdo ruši mostove ... Glede prigovora zaradi potrebnih zvez in sodelovanja udruženja s pristojnimi, je treba upoštevati tudi sledeče: Glavni odbor je v predstavki predloženi ministrstvu prosvete in \ svojem komunikeju še posebej naglasil potrebo kolaboracije in sodelo\anja s prosvetno centralo. Predsednik JUU je na novosadski glavni skupščini odposlancu g. ministra še posebej poudarjal sodelovanje s prosvetno centralo s sledečimi besedami: »Gospod odposlanec g. ministra! Prosim Vas, bodite tolmač pri gospodu ministru, da jugoslovanski učitelji, dasiravno odločno branijo svoje pravice — ne zaradi sebe — nego zaradi šole, naroda in države, so na razpo lago in \edno pripravljeni podprefi vsak progres prosvete, naroda in države.« Glavni odbor JUU je v komunikeju od 2. junija 1936. izjavil sledeče: »Glavni odbor smatra, da bi bil vsak poskus cepljenja organizačnih moči, umetnega vpliva in delitve, v današnjih razmerah težak zločin napram narodni šoli in narodu, zločin, ki bi imel dalekosežne posledice. Učiteljska organizacija je izvenstrankarska ter se njeni smotri strinjajo s smotri najširše poliiike naroda in države.« Nasprotno, uprava je ob veaki priliki, ko so se rešavala prosvetna in šolska vprašanja, brez poziva, sama po svoji dolžnosti stavljala svojo pomoč na razpolago, ampak se to ni hotelo sprejeti. To se tudi jasno vidi iz komunikeja glavnega odbora od 2. junija 1936., v katerem stoji: »Naravno, da je sedaj potrebna dobra uredba (mišljena je uredba o vzdrževanju narodnih šol) in smiselna organizacija dela ter bi bilo zelo dobro, ako se za izvedbo te zamisli zahteva še vnaprej sodelovanje učiteljske organizacije.« Dalje stoji v istem komunikeju; kjer je govor o disciplinski uredbi: »Smatramo, da more biti tudi v tem vprašanju sodelovanje organizacije samo V splošno korist.« A v Novem Sadu je bilo učiteljstvu rečeno: »Od včeraj so vrata mmistrstva zaprta za udruženje in vse one, ki bodo glasovali za prvo listo.« Udruženje je sodelovalo pri vsakem prosvetnem vprašanju, kadarkoli je bilo poz\ano na sodelovanje, in ve, da je to njegov smoter in njeuova dolžnost — a prav tako mora čuvati pravico, čast in ponos učiteljstva. 4. Obsoja se netovariški in nepravilen postopek izključenja treh učiteljev iz članstva JUU, a istočasno se ne odobrava način gospodarstva z učiteljsko imovino, ki se brezbrižno razmetava z visokimi nagradami, potnimi stroški članov glavne uprave JUU. Izključitev iz članstva JUU. Izključitev treh učiteljev iz članstva JUU je izvršeno s pravilnim postopkom po pravilnikih, ki so bili v veljavi v času postopka. Za izključitev so glasovali vsi delegati, le osem jih je bilo proti. Nemoralno bi bilo, ako bi šla skupščina mimo pogrešk predsednika sreskega društva, ki predlaga nezaupnico predsedniku centralne uprave JUU, ker da je ta preostro nastopil v obrambo učiteljskih in tudi uradniških prejemkov in ker je zaradi tega prišel v konflikt z merodajnimi činitelji. Nemogoče je, da bi skupščina mogla odobriti, da ostane kdo še nadalje član udruženja, ako se namenoma ne odzove pozivu stanovskega častnega razsodišča, ker za tak primer predvidevajo pravila prenehanje članstva. Gospodarstvo z učitel.jsko imovino. Brez kakršnihkoli konkretnih dokazov se vrši s tem vprašanjem največja demagogija. Uprava se kleveta zaradi slabega gospodarstva in zaradi trošenja onih kreditov, ki jih je odobrila glavna skupščina. Točno v tem okviru se troši. Dasiravno je skupščina prešla z indignacijo preko klevetniške brošure, ki se je brezplačno delila na skupščini. širijo nasprotniki še nadalje svoje klevetniške namene »o gospodarstvu uprave«. Na skupščini se ni nikdo javil k besedi, da bi s številkami dokazal, v čem obstoja slabo gospodarstvo uprave. Resnica je, da je sedanja uprava dobila slabo gospodarstvo v administraciji izdaj JUU, pri klišejh, v knjižnici itd., da jemlje mnogo časa in energije urejevanje starih podedovanih stvari; resnica je, da so proračun in dohodki sorazmerno manjši od onih, ki so jih imele prejšnje uprave, da niti ena prejšnjih uprav ni imela posla s tako težkim stanjem in da i»o vse prejšnje uprave delovale v lažjih okoliščinah. Resnica je, da je glavna skupščina v Novem Sadu tudi na predlog uprave znižala proračun centralne uprave za 158.300 dinarjev in da mora sedanja uprava vršiti z razmeroma mnogo manjšim proračunom mnogo večje posle. Resnica je, da imajo funkcionarji sedanje uprave manjše nagrade za mnogo večje, obsežnejše in odgovornejše posle, nego prejšnje uprave. Tajnik prejšnje uprave je imel za mnogo manjše delo 1500 din, a sedaj ima za večje delo 1000 dinarjev. Pomočnika sedaj ni,^ a prej je bil. Personalnemu referentu je znižana nagrada od 1000 na 500 dinarjev. Pravnemu referentu je znižana od 1000 na 500 dinarjev. Pomočnik »Narodne prosvete« je dobival od prejšnjih uprav 1000 dinarjev, a sedaj samo 500. Jasno je torej, da je vsako raznašanje vesti o slabem gospodarstvu uprave tendenciozno in zlonamerno. Ko je skupščina v prvem letu te uprave izvolila predsedstvo deloma izven Beograda, ni t>il s tem niti najmanje obremenjen proračun JUU, a tudi proti temu se je vpilo ia klicalo ter zahtevalo, da se zaradi neodvisnosti prenese tudi to na proračun JUU. Šlo se je tako daleč, da se je javno denunciralo pri glavni kontroli glede tega vprašanja in o tem opozorilo tudi mestno kontrolo. Ko je bila stvar prenešena na proračun JUU, se je začelo vpiti in uganjati demagogijo zopet v nasprotno smer. Namenoma se prikriva članstvu, da sedanji funkcionarji niso samo »reprezentantje« učiteljskega stanu, marveč da oni tudi delajo ter ves svoj prosti čas porabijo v korist udruženja in učiteljstva, na lastno škodo in škodo svoje družine. Tudi v pogledu dnevnic se razširjajo lažnive vesti. Dnevnice prejšnje uprave so znnšale po 150 dinarjev, a sedanje le 100 dinarjev, točno toliko, kolikor predvidevajo pravila. Te se izplačujejo samo v okviru skupščinskih odobritev. Klevete, ki mejijo na fantastičnost, se mečejo z nekega gotovega kraja v notranjost države in skrajen čas je že, da članstvo samo nastopi proti taki akciji. 5. Ne odobrava se dosedanji način pisanja »Narodne prosvete«, ki je postala osebno sredstvo dobro nagrajenih posameznikov, za sistematično rušenje vsake skupnosti s prosvetno centralo na škodo učiteljskega stanu. »Narodna prosveta« je neodvisen učiteljski organ. Na glavni skupščini so dali delegati jasne direktive, da naj »Narodna prosveta« še odločneje čuva učiteljsko čast. Prav zaradi tega, ker noče biti nikomur osebno sredstvo, jo napadajo. Okoli nekcga drugega »lista« so oni, ki so dobro nagrajeni, a »nagrada« onih, ki čuvajo čast in lice »Narodne prosvete« — se ve kakšna je. Nikoli se ne bo »Narodna prosveta« spozabila, da bi delovala in pisala proti učiteljskim interesom. Sodbo prepuščamo zgodovini. 6. Izražajoč svoje nezadovoljstvo s takšnim delom glavne in sekcijske uprave JUU, sklene učiteljstvo Novega Sada, da se pismenim potom izkaže resnična hvaležnost gospodu Dobrivoju Stošovidu, ministru prosvete in njegovemu dobremu sodelavcu in zaščitniku učiteljskih interesov gospodu Iliji Maričiču, načelniku osnovnega pouka pri ministrstvu prosvete, za hitro sprejetje koristnih uredb o vzdrževanju narodnih šol in disciplinskih sodišč. Objektivno priznanje. Glavni odbor je šc posebej poudarjal v svojem komunikeju od 2. junija 1936. sledeče: Glavni odbor ugotavlja z zadovoljstvom in priznanjem odločilnim faktorjem dva važna ukrepa v korist narodne šole in narodnega učiteljstva, in sicer: delen prenos vzdržavanja narodnih šol na banovine in spremembo disciplinskega postopka za učiteljstvo. Predsednik JUU je na glavni skupščini v Novem Sadu 3. avgusta 1936. v svojem svečanem govoru rekel: V splošni prosvetni politiki je treba — kljub premestitvam, ki imajo kvarne posledice za učiteljstvo, šolo, pro»veto in kulturo — objektivno ugotoviti in priznati lep napredek, ki je storjen z delom naše prosvetne centrale — ministrstva prosvete — v zadnjem letu. Važna prosvetna vprašanja vzdržavanja narodnih šol, šolskih učbenikov, šolskega nadzorstva v zvezi z reformo višje pedagoške šole, disciplinskih predpisov za učiteljstvo narodnih šol in še neka druga prosvetna vprašanja so se v zadnjem letu premaknila z mrtve točke. V tem pogledu sta udruženje in narodno učitel.jstvo vedno na razpolago za vsako delo, ki pomenja napredek prosvete. Naš končni smoter mora biti: reformirati v duhu demokracije tudi prosvetno zakonodajstvo! Novela zakona o narodnih šolah in novela uradniškega zakona se vsiljujeta kot stvarni potrebi. 7. Učiteljstvo prosi, da se spremeni uredba o znižanju uradniških plač, da se čimprej zagotovi učiteljstvu stalnost in pospeši rešitev o izdaji učbenikov državnih izdaj, za državne kakor tudi manjšinske razrede, po najnovejšem učnem načrtu in programu in da se popravi krivica učiteljicam poročenim z učitelji ter se jim vrne polna draginjska doklada z ozirom na to, ker imajo enake dolžnosti, da imajo tudi enake pravice. Za učiteljsko stalnost in zboljšanje materialnega stanja učiteljstva. Znano je, koliko dela današnja uprava JUU ravno za učiteljsko stalnost. V tem pogledu je določila referate o učiteljski stalnosti kot potrebi šole in naroda na vseh banovinskih skupščinah in stavila to temo tudi na dnevni red glavne skupščine, v zvezi z državljansko vzgojo in poukom. V preteklem letu je ta akcija s prepričevalnimi razlogi in krepkim apelom zavzela najširše dimenzije, in se je prosilo za pomoč ne samo ministrstvo prosvete, da se to reši potom predloga s finančnim zakonom. Na učiteljsko stalnost so opozorjeni in zaprošeni za pomoč vsi vplivni ljudje naše države, vsi ministri, senatorji, narodni poslanci in prija- telji narodne šole in narodnega učitelja. Dokumenti o nacionalnem delu narodnih učiteljev in o njihovih zaslugah pred vojno, med vojno in po vojni, so poleg ostalega imeli smoter pomagati pridobiti učiteljsko stalnost. Nič manjša ni bila akcija, ki jo je izvedla sedanja uprava JUU z ostalimi uradniškimi udruženji za zboljšanja socialnega in materialnega stanja. V to akcijo je vstavila uprava maksimalne napore. Prisotnost tako ogromnega števila delegatov raznih stanovskih in kulturao prosvetnih ustanov, kakor tudi toplo izkazana hvalcžnost in solidarnost je najboljši dokaz, koliko je ta uprava naredila ne samo za učiteljstvo, nego za ves uradniški stan. Od učiteljstva in od članstva zavisi kakšni bodo uspehi. Iz gornjega se vidi, da je moralna pravica na strani JUU, da je delo udruženja čisto, dobro, idealno in, ako hočete, pošteno, ker se udruženje bori za pravico in čist izraz udruženja. Zgodovina bo pravilno presodila kdo jc imel prav.