Darko Pepevnik | 105 Darko Pepevnik Povezanost statusa telesne te`e in {portne aktivnosti s telesno samopodobo u~encev 2. in 3. triletja Kratki znanstveni članek UDK 572.5-057.874(497.4Podčetrtek):159.923, 796.03 POVZETEK V prispevku smo opredelili pojem telesne samopodobe, predstavili nekatere novejše raziskave s področja telesne samopodobe v povezavi s športno aktivnostjo mladostnikov in empirično raziskali povezanost statusa telesne teže in športne aktivnosti s telesno samopodobo otrok in mladostnikov. Empirična raziskava temelji na skupinskem slučajnostnem vzorcu učencev (n = 161), starih od 9 do 1 5 let (AS = 11,87, SO = 1,90), med katerimi je 86 dečkov in 75 deklic. Podatke smo zbrali z uporabo prevzetega vprašalnika (The Children and Youth Physical Self-Perception Profile), ki smo mu dodali še vprašanja o starosti, spolu, telesni teži, telesni višini in o športni aktivnosti ter jih obdelali na nivoju deskriptivne in inferenčne statistike. Preverjali smo povezanost statusa telesne teže učencev in njihove športne aktivnosti z ocenjevanjem posameznih razsežnosti telesne samopodobe in telesne samopodobe kot celote. Ugotovili smo, da je 76,4 % učencev primerno težkih, 21,1 % prekomerno težkih in 2,5 % debelih. Odkrivamo statistično značilne razlike v ocenjevanju nekaterih razsežnosti telesne samopodobe, kot so: vzdržljivost, telesni videz in globalna telesna samopodoba, pa tudi v ocenjevanju celotne telesne samopodobe med primerno in prekomerno težkimi ter med primerno težkimi in debelimi učenci. Športno aktivnih je 159 učencev, od tega 113 rekreativno in 46 rekreativno in tekmovalno. Uspeli smo dokazati obstoj statistično značilnih razlik med učenci, ki se s športom ukvarjajo rekreativno, in med učenci, ki se s športom ukvarjajo rekreativno in tekmovalno, v ocenjevanju športnih kom-petenc, vzdržljivosti, moči in telesne samopodobe kot celote. Ugotavljamo, da imajo učenci, ki so primerno težki in se s športom ukvarjajo tekmovalno, višjo telesno samopodobo kot učenci, ki so prekomerno težki ali debeli in se s športom ukvarjajo samo rekreativno. Ključne besede: telesna samopodoba, status telesne teže, rekreativna in tekmovalna športna aktivnost 106 I Revija za elementarno izobra`evanje {t. 3-4 Relationships Between Body Weight Status, Sport Activities and the Physical Self-Image of Pupils in the 2nd and 3rd Triads ABSTRACT In the research we defined the term physical self-concept and presented some recent research in the field of physical self-concept in relation to physical activities for adolescents. We empirically researched the connection of weight status and sport activities to the physical self-concept of adolescents. The empirical research is based on a random group of pupils (n=1 61), aged 9-15 (M = 11, 87, SD = 1, 90). The group consisted of 86 boys and 75 girls. The data was gathered using the Children and Youth Physical Self-Perception Profile questionnaire. We added additional questions concerning age, gender, weight, height, and sport activities. The statistical data was processed using descriptive and inferential statistics. We examined the influence that a pupil’s weight and physical activity have on determining the degree of their physical self-concept in particular and in general. We found that 76.4 % of the pupils have ideal weight, 21.1 % are overweight and 2.5% are obese. We encountered some statistically distinctive differences in estimating the extensions of physical self-concept, such as endurance, physical appearance and global self-esteem. There were also distinctive differences in estimating the entire physical self-concept of pupils from the three weight groups. 159 of the pupils surveyed are regularly active in sports: 11 3 do sports for recreation and 46 do sports for both recreation and competition. We managed to prove the existence of statistically distinctive differences among the pupils who are involved in sports for recreation and those who are involved for recreation and competition. These differences were found in the following categories: sport competence, endurance, strength and physical self-concept as a whole. We found that pupils with ideal weight and who are involved in competitive sports have a higher physical self-concept than pupils who are overweight or obese and are involved in sports only for recreation. Key words: physical self-concept, weight status, sports as recreation, competitive sports Uvod Paul Ferdinand Schilder je eden prvih teoretikov, ki je pojem telesne samopodo-be lo~il od njegovega nevrolo{kega izvora (Kuhar, 2004). Pravi, da telesna samo-podoba pomeni sliko lastnega telesa, ki jo oblikujemo v lastnih mislih. Kljub temu pa je bila v preteklosti telesna samopodoba v celoti zapostavljena. [ele v dana{njem ~asu jo pojmujemo kot pomembno sestavino splo{ne samopodobe (Planin{ec in ^agran, 2004). Do`ivljanje lastnih telesnih zna~ilnosti v veliki meri odlo~ilno vpliva na ~lovekovo splo{no samopodobo (Tomori, 1 990). Planin{ec in ^agran (2004) opozarjata, da mnogi napa~no ena~ijo telesno samopodobo in telesni videz, ter ugotavljata, da so raziskovalci razvili »multidimenzio- 77 70 Darko Pepevnik | 107 nalni konstrukt telesne samopodobe, ki jo sestavljajo različna področja« (Planinšec in Čagran, 2004, str. 1 70). Ta področja so: moč, telesna teža, telesna aktivnost, vzdržljivost, športna kompetenca, koordinacija, zdravje, telesni videz, gibljivost, globalna telesna samopodoba in samospoštovanje (Marsh, 1999; Marsh, Peart in Richards, 2005). Zanimajo nas študije, ki raziskujejo vpliv otrokovih telesnih aktivnosti (redne ali občasne športne vadbe) na njegovo telesno samopodobo. Jiang, Prosser in Havkins (2004) so v svoji študiji Otrokova samopodoba in vključenost v izvenšolske športne aktivnosti ugotovili, da imajo otroci, ki so vključeni v izvenšolske športne aktivnosti, višjo samopodobo na vseh ravneh. Murcia, Hernández, Lacärrcel in Pérez (2007) ugotavljajo, da imajo učenci, ki sodelujejo pri izvenšolskih športnih dejavnostih, še posebej tisti, ki to počnejo večkrat na teden, boljšo telesno samopodobo in večje zaupanje vase kot tisti, ki v manjši meri sodelujejo v izvenšolskih dejavnostih. Vključenost v šport in tekmovanja pozitivno vpliva na splošno samopodobo otroka in s tem tudi na telesno samopodobo, ki je njen pomemben strukturni del. Tega odkritja še ne moremo posploševati na širšo populacijo, je pa odlično izhodišče za nadaljnje raziskovanje tega področja, pravijo Jiang, Prosser in Havkins (2004). Planinšec in Fošnarič (2005) v svoji raziskavi o povezanosti telesne samopodobe s telesno aktivnostjo in spolom otrok, starih povprečno 6,4 leta, zaključujeta, da sta telesna aktivnost in telesna samopodoba povezani, le smer povezave ni jasna. Ali je visoka telesna samopodoba rezultat visoke telesne aktivnosti ali pa so otroci z visoko telesno samopodobo preprosto bolj telesno aktivni? Nemška raziskovalca Gerlach in Brettschneider (2004) sta raziskovala učinek telesne aktivnosti otrok, vključenih v športne klube, na njihovo samopodobo. Ugotovila sta, da imajo učenci, ki so vključeni v klubske dejavnosti, boljšo predstavo o sebi in svojem telesu. Ne glede na izsledke (Seidell, 2002, v Gerlach in Brettschneider, 2004) pa obstaja »speča časovna bomba, imenovana epidemija debelosti« (angl. sleeping time bomb called obesity epidemic). Telesna aktivnost in šport lahko igrata pomembno vlogo pri preprečevanju dolgoročnih posledic »sedečega« življenjskega stila. V modelih recipročnega učinka odnosa med telesno samopodobo in telesnimi aktivnostmi, povezanimi z zdravjem, le-ta predstavlja glavno jedro preprečevanja posledic naraščajočega neaktivnega življenjskega sloga (Gerlach in Brettschneider, 2004). Španski raziskovalci Moreno, Cervello in Moreno, R. (2008) so v raziskavo o pomembnosti telesno-športne vadbe, spola in starosti za telesno samopodobo posameznika vključili mladostnike od devetega do triindvajsetega leta in ugotovili, da posameznikova telesna aktivnost pomembno izboljša njegovo splošno telesno samopodobo. Z raziskavo želimo izvedeti, kako učenci drugega in tretjega triletja devetletne osnovne šole ocenjujejo svojo telesno samopodobo. Pri vseh omenjenih vidikih raziskovalnega problema preverjamo obstoj razlik med učenci glede na status telesne teže in njihovo športno aktivnostjo, ki je lahko rekreativna, tekmovalna ali pa je sploh ni. 108 I Revija za elementarno izobraževanje št. 3-4 Metode Raziskovalni vzorec Raziskava temelji na skupinskem slučajnostnem vzorcu učencev (n = 161) Osnovne šole Podčetrtek, starih od 9 do 15 let, ki so v šolskem letu 2007/08 obiskovali 4., 5., 6., 7., 8., in 9. razred. Dečkov je bilo 86 (53,4 %), deklic 75 (46,6 %). Postopki zbiranja podatkov Uporabili smo Whiteheadov (Whitehead, 1995) vprašalnik The Children and Youth Physical Self-Perception Profile (CY-PSPP). Vprašalnik obsega 36 trditev, med katerimi jih je po 6 vezanih na posamezne razsežnosti telesne samopodobe: športne kompetence, telesna vzdržljivost, telesni videz, telesna moč, globalna telesna vrednost in splošna samopodoba. Vsaka trditev je sestavljena tako, da vsebuje dve nasprotujoči si trditvi. Prvi del vprašalnika smo oblikovali sami. Prinaša nam osnovne podatke o učencu (starost, spol, telesno težo in višino) in odgovore na dve vprašanji o športnih aktivnostih učencev. Izračun Cronbachovega koeficienta zanesljivosti a za drugi del vprašalnika CY-PSPP znaša 0,912, kar kaže na visoko zanesljivost tega dela vprašalnika. Učencem smo ob začetku anketiranja na poljuden način predstavili pojma splošna in telesna samopodoba. Potem smo jih stehtali in izmerili višino. Izračunali smo indeks telesne mase in jih na podlagi meril za določanje prekomerne telesne teže in debelosti, ki jih je sprejela mednarodna organizacija IOTF (International Obesity TaskForce), ki se ukvarja s problematiko prekomerne telesne teže in debelosti otrok in mladine (Kovač, Strel, Stare in Jurak, 2008), razvrstili v tri kategorije: primerna telesna teža, prekomerna telesna teža in debelost. Mlajši učenci so za izpolnjevanje vprašalnika potrebovali približno 35 minut, starejši (7., 8. in 9. razred) pa okrog 20 minut. Postopki obdelave podatkov Podatki so tabelarično prikazani in obdelani na nivoju deskriptivne in inferenčne statistike. Pri tem smo uporabili postopke osnovne deskriptivne statistike nume-ričnih spremenljivk, Cronbachov koeficient a kot mero zanesljivosti vprašalnika, Leveneov preizkus homogenosti varianc (F-preizkus), t-test za neodvisne vzorce in analizo variance (ANOVA s testom Post Hoc (Tukey)). Rezultati Pri ocenjevanju trditev pri posameznih razsežnostih telesne samopodobe je bilo mogoče doseči maksimalno 24 in minimalno 6 točk. Iz tabele 1, stolpca MIN, vidimo, da je minimalno število točk (6) dosegla razsežnost telesna moč, maksimalno vrednost pa so v posameznih primerih reševanja dosegale vse razsežnosti razen telesne moči. Pri ocenjevanju celotne telesne samopodobe ni bila dosežena minimalna (36) niti maksimalna (144) vrednost ocene. Najvišja srednja vrednost (AS = Darko Pepevnik | 109 19,807) vrednotenja odgovorov je pri trditvah o splošni samopodobi, torej so učenci zadovoljni s seboj in svojim življenjem. Najmanjša srednja vrednost (AS = 15,348) pa je pri ocenjevanju trditev s področja telesne moči. Rezultati v tabeli 1 kažejo, da so vrednosti razsežnosti telesna vzdržljivost, telesni videz, globalna telesna samopodoba in splošna samopodoba porazdeljene rahlo asimetrično v levo, razen pri telesni moči in športnih kompetencah, kjer so vrednosti porazdeljene rahlo v desno. Pri vseh pa gre za sploščeno frekvenčno porazdelitev rezultatov. Tabela 1: Deskriptivna statistika razse`nosti telesne samopodobe in celotne telesne samopodobe SPREMENLJIVKE n MIN MAX AS SO KA KS športne kompetence 161 8 24 16,043 3,123 0,170 -0,150 telesna vzdržljivost 161 7 24 17,547 3,477 -0,467 0,191 telesni videz 161 8 24 16,963 3,562 -0,370 -0,372 telesna moč 161 6 23 15,348 3,005 0,017 -0,089 globalna telesna samopodoba 161 9 24 18,590 3,561 -0,247 -0,735 splošna samopodoba 161 11 24 19,807 3,592 -0,572 -0,862 celotna telesna samopodoba 161 63 141 104,298 15,447 -0,174 -0,315 n - število učencev, MIN - najmanjša vrednost, MAX - največja vrednost, AS - aritmetična sredina, SO - standardni odklon, KA- koeficient asimetrije, KS - koeficient sploščenosti Izračunali smo, da je 76,4 % učencev primerno težkih, 21,1 % prekomerno težkih in 2,5% debelih. Kot kaže tabela 2, je razlika med aritmetičnimi sredinami glede na status telesne teže statistično značilna pri razsežnostih: športne kompetence (P = 0,038), vzdržljivost (P = 0,000), telesni videz (P = 0,000), globalna telesna samopodoba (P = 0,001), splošna samopodoba (P = 0,049) in celotna telesna samopodoba (P = 0,001), pri razsežnosti moč (P = 0,989) pa ni. 110 I Revija za elementarno izobraževanje št. 3-4 Tabela 2: Izid enofaktorske analize variance proučevanja razlik v ocenjevanju celotne telesne samopodobe glede na status telesne teže učencev RAZSEŽNOSTI TELESNE SAMOPODOBE STATUS TELESNE TEŽE n AS SO Preizkus homogenosti varianc F P športne kompetence PITT 123 16,309 3,186 0,974 0,380 PETT 34 15471 2,722 DEB 4 12,750 2,217 vzdržljivost PITT 123 18,106 3,246 1,165 0,315 PETT 34 16,000 3,420 DEB 4 13,500 5,066 telesni videz PITT 123 17,683 3,349 0,103 0,903 PETT 34 14,765 3,285 DEB 4 13,500 3,109 moč PITT 123 15,333 3,040 0,016 0,984 PETT 34 15,411 2,986 DEB 4 15,250 2,754 globalna telesna samopodoba PITT 123 19,187 3,393 1,147 0,320 PETT 34 16,676 3,590 DEB 4 16,500 2,081 splošna samopodoba PITT 123 20,170 3,614 0,396 0,320 PETT 34 18,794 3,364 DEB 4 17,250 2,629 celotna telesna samopodoba PITT 123 106,789 14,902 0,322 0,725 PETT 34 97,117 14,649 DEB 4 88,750 13,124 PITT - primerna telesna teža, PETT - prekomerna telesna teža, DEB - debelost Na podlagi testa Post Hoc ugotavljamo, da prihaja do statistično značilnih razlik med primerno in prekomerno težkimi učenci pri ocenjevanju vzdržljivosti (P = 0,004), telesnega videza (P = 0,000), globalne telesne samopodobe (P = 0,001) in celotne telesne samopodobe (P = 0,003). Ugotovili smo tudi statistično značilne razlike med primerno težkimi in debelimi učenci pri ocenjevanju vzdržljivosti (P = 0,019), telesnega videza (P = 0,038) in celotne telesne samopodobe (P = 0,046). Pri ostalih razsežnostih takšnih razlik nismo uspeli dokazati. Rezultat t-preizkusa v tabeli 3 kaže, da je predpostavka o homogenosti varianc upravičena. Razlika med aritmetičnimi sredinami ocenjevanja razsežnosti in celotne telesne samopodobe učencev glede njihovega načina športne aktivnosti je statistično značilna v primeru športnih kompetenc (P = 0,001), vzdržljivosti (P = 0,001), moči (P = 0,001) in celotne telesne samopodobe (P = 0,006). Darko Pepevnik | 111 Tabela 3: Razlike v ocenjevanju celotne telesne samopodobe in njenih spremenljivk glede na način učenčeve športne aktivnosti RAZSEŽNOSTI UKVARJANJE n AS SO Preizkus Preizkus razlike TELESNE S homogenosti aritmetičnih SAMOPODOBE ŠPORTOM varianc sredin F P t P športne kompetence rekreativno rekreativno in tekmovalno 113 46 15,557 17,326 3,064 2,974 0,160 0,898 -3,327 0,001 vzdržljivost rekreativno rekreativno in tekmovalno 113 46 16,956 19,022 3,493 3,080 0,629 0,429 -3,495 0,001 telesni videz rekreativno rekreativno in tekmovalno 113 46 16,956 17,152 3,587 3,508 0,026 0,872 -0,315 0,753 moč rekreativno rekreativno in tekmovalno 113 46 14,850 16,565 2,931 2,833 0,165 0,686 -3,378 0,001 globalna telesna rekreativno 113 18,371 3,556 samopodoba rekreativno in tekmovalno 46 19,283 3,519 0,013 0,908 -1,469 0,144 splošna rekreativno 113 19,619 3,687 samopodoba rekreativno in tekmovalno 46 20,391 3,356 2,717 0,101 -1,227 0,222 celotna telesna rekreativno 113 102,310 15,361 samopodoba rekreativno in tekmovalno 46 109,739 14,568 0,731 0,394 -2,806 0,006 112 Revija za elementarno izobra`evanje {t. 3-4 Diskusija Da bi poiskali odgovore na postavljena raziskovalna vpra{anja, smo s pomo~jo privzete ocenjevalne lestvice CY-PSPP (Whitehead, 1995) zbrali podatke na vzorcu u~encev, starih od 9 do 15 let. Glede na oceno (Dietz, 1986; MMWR, 1997; Troiano, Flegal, Kuczmarski, Campbell in Johnson, 1995, v Kova~, Strel, Starc in Jurak, 2008), da je stopnja debelosti v dr`avah razvitega sveta med 6 % in 30 %, smo lahko zadovoljni, da ne spadamo mednje. Zadovoljni smo lahko tudi z ugotovitvijo, da se ve~ kot 98 % u~encev v prostem ~asu ukvarja s {portnimi dejavnostmi, od tega ve~ kot 70 % u~encev rekreativno in ve~ kot 28 % u~encev tekmovalno oziroma oboje. Ugotovili smo statisti~no zna~ilne razlike v ocenjevanju vzdr`ljivosti med primerno te`kimi u~enci in med prekomerno te`kimi in debelimi. Primerno te`ki u~enci se telesne vadbe ne izogibajo, so bolj vzdr`ljivi in brez te`av premagujejo telesne napore. Prav tako odkrivamo statisti~no zna~ilne razlike med u~enci glede na status telesne te`e v ocenjevanju telesnega videza. Prekomerno te`ki in debeli u~enci v nasprotju s primerno te`kimi ocenjujejo svoje telo kot manj lepo v primerjavi z vrstniki in menijo, da ni lahko obdr`ati lepe postave. So manj zadovoljni s svojim telesnim videzom. Pri ocenjevanju globalne telesne samopodobe pa ugotavljamo statisti~no pomembne razlike med primerno in prekomerno te`kimi u~enci. Primerno te`ki u~enci se dobro po~utijo v svojem telesu, so zadovoljni s svojimi telesnimi zmogljivostmi, zaupajo telesu in so nanj ponosni. V ocenjevanju celotne telesne samopodobe prihaja do statisti~no zna~ilnih razlik pri ocenah primerno in prekomerno te`kih u~encev in primerno te`kih in debelih u~encev. V obeh primerih imajo vi{jo telesno samopodobo primerno te`ki u~enci. Samo pri ocenjevanju mo~i nismo ugotovili statisti~no zna~ilnih razlik med njimi, kar ugotavljajo tudi kitajski raziskovalci (Sung, Yu, So, Lam in Hau, 2005). To pomeni, da vsi u~enci, ne glede na te`o, ocenjujejo, da so mo~nej{i kot vrstniki, in verjamejo vase pri aktivnostih, kjer potrebujejo mo~. Pri iskanju razlik med u~enci v ocenjevanju razse`nosti telesne samopodobe in telesne samopodobe kot celote z vidika u~en~eve gibalne {portne aktivnosti lahko ugotavljamo, da imajo u~enci, ki se s {portom ukvarjajo tekmovalno (pa tudi rekreativno), vi{jo telesno samopodobo. Tudi {tudije nekaterih avtorjev (Jiang, Prosser in Havkins, 2004; Murcia, Hernández, Gerlach in Brettschneider, 2004; Planin{ec in Fo{nari~, 2005; Lacárrcel in Pérez, 2007; Moreno, Cervello in Moreno, R., 2008) ugotavljajo, da imajo otroci in mladostniki, ki so telesno aktivni, vi{jo telesno samopodobo. V pri~ujo~i raziskavi smo uspeli ugotoviti statisti~no zna~ilne razlike med u~enci v ocenjevanju {portnih kompetenc, vzdr`ljivosti in mo~i. U~enci, ki se s {portom ukvarjajo rekreativno in tekmovalno, so te tri razse`nosti ocenili vi{je. Prav tako so vi{je ocenili tudi celotno telesno samopodobo. Rezultati nedvomno ka`ejo na to, da tekmovalna {portna aktivnost v veliki meri prispeva k vi{ji telesni samopodobi u~encev. Darko Pepevnik | 113 Sklep Zaključimo lahko z dokaj zadovoljivo ugotovitvijo, da imamo populacijo učencev, ki so v glavnem primerno težki in se večinoma v prostem času ukvarjajo s športnimi aktivnostmi, bodisi rekreativno, tekmovalno ali oboje. Telesna samopo-doba učencev je dokaj visoka. Povezanost statusa telesne teže učencev z njihovo telesno samopodobo pa nas opozarja, da je potrebno problem prekomerne telesne teže in debelosti učencev jemati resno. Nedvomno je zelo pomembna povezanost telesne aktivnosti s posameznikovo telesno samopodobo. Ugotavljamo, da imajo učenci, ki se s športom ukvarjajo rekreativno in tekmovalno, višjo telesno samopodobo kot učenci, ki se s športom ukvarjajo le rekreativno. Čas, v katerem živimo, ni naklonjen človeškemu telesu. Naša raziskava nas spodbuja k temu, da kot starši in učitelji poskrbimo za otrokovo načrtno in vsakodnevno telesno aktivnost in s tem posredno vplivamo na pozitivnejšo telesno samopodobo, ki je del splošne samopodobe slehernega posameznika. V prihodnje bi bilo smiselno raziskave usmerjati v koristi, ki jih otrokom prinašajo raznovrstne gibalne aktivnosti, in spremljati gibalno aktivnost slovenskih otrok. To je edini način sledenja trendov na tem področju, primerjave z drugimi in odkrivanja otrok, ki so premalo gibalno aktivni. Le na podlagi takšnih osnov lahko pripravimo dodatne programe gibalne aktivnosti, ki jih nekateri otroci potrebujejo (Planinšec, Pišot in Fošnarič, 2006). 114 I Revija za elementarno izobra`evanje {t. 3-4 LITERATURA Gerlach, E. in Brettschneider, W. D. (2004). Effects of Physical Activity in Sports Clubs on Self-Concept and Health in Children. Pridobljeno 8. 12. 2007, s http://self.uws.edu.au/Conferences/2-004_Gerlach_Brettschneider.pdf. Jiang, X., Prosser, L. in Hawkins, K. (2004). Childrens Self-Concept and Participation in Extra-Curricular Sport Activities. Pridobljeno 8. 12. 2007, s http://self.uws.edu.au/Conferences/2004Jiang_Prosser_Hawkins.pdf. Kova~, M., Strel, J., Starc, G. in Jurak, G. (2008). Podatkovna zbirka {portno vzgojni karton -izvedbena navodila za u~itelje, Pridobljeno 5. 3. 2008, s http://portal.mss.edus.si/portal/page?_pageid=33,1&_dad=portal&_schema=PORTAL. Kuhar, M. (2004). Vimenu lepote: dru`bena konstrukcija telesne samopodobe. Ljubljana: Fakulteta za dru`bene vede. Marsh, H. W., Peart, N. D., Richards, G. E. (2005). The Physical Self Description Questionnaire: furthering research linking physical self-concept, physical activity and physical education. Referat predstavljen leta 2005 na AARE Conference. Prispevek pridobljen 8. 1. 2008, s http://www.aare.edu.au/05pap/pea05307.pdf. Marsh, H. W. (1 999). PSDQ - Physical Self Description Questionnaire PACKAGE. Pridobljeno 8. 1. 2008, s http://self.uws.edu.au/Instruments/PSDQ%20PACKAGE/PSDQ.htm. Moreno, J. A., Cervello, E. in Moreno, R. (2008). The importance of physical-sport practice and gender in physical self-concept from 9 up to 23 years. Inetrnational Journal of Clinical and Health Psychology, 8 (1), 1 71-183. Murcia, J. A. M., Hernández, E. C. G. M., Lacárrcel, J. A. V. in Pérez, L. M. R. (2007). Physical Self-Concept of Spanish Schoolchildren: Differences by Gender, Sport Practice and Levels of Sport Involvement. Journal of Education and Human Development, 1 (2), 1-17. Planin{ec, J. in ^agran, B. (2004). Telesna samopodoba mlaj{ih {olarjev z vidika empiri~ne raziskave. Sodobna pedagogika, 55 (3), 168-188. Planin{ec, J. in Fo{nari~, S. (2005). Relationship of perceived physical self-concept and physical activity level and sex among young children. Perceptual and Motor Skills, 100, 349-353. Planin{ec, J., Pi{ot, R. in Fo{nari~, S. (2006). Gibalna aktivnost mlaj{ih {olarjev v severozahodni Sloveniji. Didactica Slovenica, 21 (3-4), 3-14. Sung, RYT, Yu, CW., So, RCH., Lam, PKW. in Hau, KT (2005). Self-perception of physical competences in preadolescent overweight Chinese children. European Journal of Clinical Nutrition, 59 (1), 101 -106. Tomori, M. (1990). Psihologija telesa. Ljubljana: Dr`avna zalo`ba Slovenije. Whitehead, J. R. (1995). A study of children`s physical self-perceptions using an adapted physical self-perception questionnaire. Pediatric Exercise Science, 7, 132-151. Elektronski naslov: darko.pepevnik@guest.arnes.si Zalo`ni{ki odbor je prispevek prejel 3. 11. 2008.