WM DOLENJSKI LIST ------ ■ -— PRISRČNO SLOVO NA OTOČCU Nasmejana in vidno vzradoščena nad prisrčnim sprejemom, ki sta ga s spremstvom vred doživela v nedeljo dopoldne na Otočcu, sta se predsednika Tito in Hruščov takole poslovila od navdušenih prebivalcev Otočca, kolektiva hotela Grad Otočec, slučajnostnih gostov in številnih Novomeščanov, ki so ju prišli pozdravit. (Foto: Dolenjski list) V nedeljo dopoldne so prebivalci Otočca, kolektiv hotela Grad Otočec in številni Novomeščani doživeli nevsakdanje srečanje z velikima državnikoma — s tovarišem Josipom Bro-zom Titom in predsednikom Hruščovom. Pokrajina je po dežju zadihala v svoji poletni lepoti, zastave in transparenti pa so vzdolž avtomobilske ceste po Dolenjski pozdravljali drage goste in njihovo spremstvo. Na nadvozih so transparenti govorili o ustvarjalnem, miroljubnem sožitju in o miru v svetu. Ljudje so na priključkih v trumah pozdravljali drage goste in kmalu po 10. uri se je kolona avtomobilov ustavila pred o-krašenim vhodom v hotel Grad Otočec. Tovariš Tito je izstopil s predsednikom Hruščovom, sledili pa so jima obe soprogi in ostali: Miha Marinko, Ivan Ma-ček-Matija, Franc Lesko-šek-Luka, tovariš Aleksandar Rankovič s soprogo Slavko, že prej pa sta iz Zagreba prišla tovariša Vladimir Bakarič in Mika špiljak. Skupina novomeških pionirjev je prisrčno pozdravila visoke goste in jim izročila šopke cvetja. ZASEDANJE SKUPŠČINE KOMUNALNE SKUPNOSTI ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE V NOVEM MESTU Za povečanje prispevka in proti Hov] zakon o organizaciji in finansiranju socialnega zavarovanja ne dosega svojega namena v celoti - Novomeška skupščina je sprejela sklep o povečanju stopnje dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje - Razlogi, ki govore za in proti, so skoroda v ravnotežju Ns zasedanju 27. avgusta je skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja občin Metlika, Črnomelj, Trebnje in Novo mesto sprejela sklep o povečanju stopnje dodatnega prispevka, ki ga plačujejo delovne organizacije naštetih občin v sklad zdravstvenega zavarovanja. V razpravi so se kresala mišljenja tistih, ki so bili za povečanje stopnje, in onih, ki so mislili, da bi bilo boljše uporabiti Kakšen drug način za pokritje primanjkljaja, ki se obeta letos skladu zdravstvenega zavarovanja. Tokrat je prišlo na dan tudi dejstvo, da je sodelovanje med delovnimi organizacijami in zdravstveno službo šc dokaj šibko in da Je temu pripisati precejšnji del nenehnega naraščanja stroškov za zdravstvo. Posebej je treba pohvaliti razpravo, ki se je odvijala v tej smeri iu nakazovala načine, s katerimi 1 >j lahko takšno stanje odpravili. članom skupščine - predloženo poročilo je ugotovi-lo. da je iz dotoka sredstev v prvem polletju in v tem obdobju nastalih strokov razvidno, da bo sklad Konec leta zaključil pošlo- PREDSEDNIK TITO IN PREMIER HRUŠČOV TUDI NA ČATEŽU v nedeljo, 1 septembra, 8t» se oba visoka gosta, po-tem ko sta zapustila Otočec. k* poti proti Zagrebu za trenutek ustavila tudi na Cate-*u- kjer jima je okoli 2 ttsnfl jfežićanov priredilo navdu ^n sprejem Pionirke so ji-' Izročile Šopke, obema go-''orna pa Je Izrekel iskreno «<»brodošlico sekretar občin-Slteea komiteta ZKS Brežice. vanje z okoli 65 milijoni dinarjev primanjkljaja. V polletju znaša primanjkljaj okrog 30 milijonov dinarjev, čeprav je treba hkrati poudariti, da še niso vse delovne organizacije z zavodom obračunale del prispevka za prvih 30 dni boleznin. V zaUetku leta sprejeti predračun je nakazoval eno milijardo 88 milijonov dinarjev dohodkov in prav toliko izdatkov. Po uspehih prvega polletja pa se da" sklepati, da bo ustvarjenih le 1 milijardo 45 milijonov dinarjev dohodkov, izdatki pa bodo dosegli 1 milijardo 110 milijonov in bodo torej za 65 milijonov presegli dohodke. Ker je novi zakon z vsemi instrumenti v veljavi letos prvič, ni bilo dovolj izkušenj, da bi lahko v sprejetem predračunu dovolj stvarno ocenili sredstva. Zakaj so izdatki večji? Letošnji osnovni prispevki so za nekaj manj kot 5 milijonov in pol večji, kot so bili lani. Povračila iz obveznega pozavarovanja so za 18 milijonov in pol manjša od lanskih, letos ne bomo dobili 140 milijonov dinarjev na račun nižjega prispevka v odnosu na republiško povprečje, dohodki pa bodo nekoliko manjši tudi zaradi novih odnosov med kurativnim in preventivnim skladom. Hkrati s tem so bili v letošnjem prvem polletju stroški za zdravstveno varstvo za skoraj 62 milijonov ali za 16 odstotkov večji kot v polletju lani. Stroški ambulantnega zdravljenja so bili v prvem polletju letos za 28 milijonov ali 62 odstotkov večji kot v prvem polletju lani; stroški zdravljenja v bolnišnicah za 10 milijonov 800 tisoč ali 7 odstotkov; stroški za zdrav-. ljenje zob za 4 milijone 242 tisoč ali za 22 odstotkov; stroški za ortopedska sredstva in pomagala za 68" tisoč ali za 16 odstotkov; stroški potnin zavarovancev za 167 tisoč ali za 1 odstotek; stroški nadomestil v času nosečnosti za 4 milijone 411 tisoč ali za 23 odstotkov: stroški izplačil ■ doječim materam za 2 milijona ali za 33 odstotkov; stroški za opremo novoro jenčkov za poldrugi milijon ali za 39 odstotkov in (Nadaljevanje na 3. strani) V nedeljo zaključna slavnost v Kozjem VREME Okrog S. ali okrog 8. »P-«ihbn» močan dri « »hladit-*'K ki lahko traja 2 dni. N»t« vseskozi lepo vreme in ^»topn,, topleje. Dr. V M. 31, avgusta so v šestih občinah: laški, krški, brežiški, šentjurski, sevniški in šmar-ski začeli z nizom priredite* v okviru priprav na osrednjo svečanost, odkritje spomenika in partizansko srečanje, ki bo v nedeljo, 8. septembra, dopoldne v Kozjem. V mnogih prireditvah in srečanjih v številnih krajih so se pomerili športniki in taborniki, nastopali so pevski zbori, godbe na pihala in igralske skupine, zvrstile so se razne razstave in podobno. Mladi rod, na katerega starejši, ki so sodelovali v revoluciji, prenašajo svoje izkušnje In borbene tradicije, se je v pripravah na kozjansko slavje bolj kot kdajkoll doslej strnil s starimi borci v eno. V nedeljo dopoldne pa se bodo v Kozjem ob spomeniku spet sešli mnogi borci,- množica mladih obiskovalcev pa bo z vsem pre-bivalstvom sodelovala v veličastni manifestaciji, posvečeni padlim in naporom za ustvaritev njihovih idej. predsednik občinske skupščine Sergej Thorževskij pa je pozdravil tovariša Ni-kito Hruščova v imenu prebivalcev Dolenjske, na kar mu je predstavil tovariše Franca Kotnika, Jožeta Cvitkoviča in druge. Predsednik Tito se je po tem pozdravu, poln dobre volje in vidno vzradoščen nad prisrčnim sprejemom, pošalil ter v ruskem jeziku »poučil« predsednika Hruščova, da je bil ta obisk na Otočcu izsiljen s trmastim »prepričevanjem«, kar pač kaže na uveljavitev diktature proletariata brez najmanjšega upoštevanja svobodne odločitve človeka. Šali šo se gostje prisrčno nasmejali, odgovorni predstavniki novomeške občine pa so se zadovoljno muzali, saj so visoki gostje vendarle obiskali naš lepi Otočec. . . • Gostje so nato odšli na teraso hotela, kjer so jim postregli z aperitivom, kavo in odlično orehovo potico. Pionirčki so okrasili gumbnice vseh gostov z na-geljčki in rožmarinom, Nini in Nikiti Hruščovu pa so podarili nekaj izdelkov narodne obrti: soprogi sovjetskega predsednika so podarili belokranjski prt s slamnatim cekarčkom, tovarišu Hruščovu pa lesen sodček. Z izdelki suhe robe, ki so izzvali med gosti veliko zanimanje, so nato postregli še ostalim. Direktor hotela Jože Lampret je seznanil sovjetskega predsednika s kratko zgodovino gradu, tovariš Tito pa je sam tolmačil predsedniku Hruščovu in njegovi že ni. Vse ie bilo dobre vol.r posebno veselje pa so kazali gostje, ko so občudovali čudovito okolico gradu, Krko in otok. Tovariš Miha Marinko je dragemu gostu podaril album z barvnimi fotografijami o bivanju v Sloveniji. Pred odhodom sta si predsednika s soprogama ogledala še apartma v prvem nadstropju hotela, še prej pa so se podpisali v hotelsko spominsko knjigo. Navdušena množica ja goste ob prihodu pred grad spet toplo pozdravljala. Po prisrčnem objemu in poljubu tovariša Marinka in Hruščova ter slovesu od vseh drugih gostov so se tovariši Tito, Hruščov in Bakarič v avtomobilu s kolono odpeljali z Otočca proti Zagrebu. To je bil drugi obisk tovaru a Tita na Otočcu; prvič je predsednik republike obiskal biser dolenjskih gradov ob otvoritvi avtomobilske ceste Ljubljana— Zagreb, v nedeljo pa smo njega in njegove visoke goste že drugič prisrčno pozdravili sredi naše pokrajine. Tovariš Edvard Kardelj v Žužemberku V nedeljo opoldne je obiskal predsednik zvezne skupščine SFRJ tovariš Edvard Kardelj s soprogo Žužemberk. Ogledala sta si tudi spomenik padlim borcem NOV v Cviblju, kosila pa sta v žužemberškem gostišču. Tudi Novoles dela za Skopje Novolespv obrat vezani!) plošč v Straži dobavlja lesno industrijskemu podjetju v Ribnici vezane plošče za izdelavo montažnih hišic. Po pogodbi morajo za te hišice, ki so namenjene porušenemu Skopju, dobaviti dp konca septembra 800 kubičnih metrov vezanih plošč. Prvo po šiljko, 20 kubičnih metrov, so že dobavili Da bi mon tažna dela laže potekala, de lajo te plošče v dogovorjenih tzmerah, tako da jih v Ribnici samo pritrdijo v ostale elemente. Ker Je dela In naročil dovolj, se v želji, da bi čimbolj pomagali Skopju, v obratu vezanih plošč ne bojijo nadur, in marsikdaj z delom »potegnejo«, samo da bi svojo obveznost v določenih rokih uresničili. Novomeški pionirčki so s svojimi Kroji, veselimi obrazi in pogumnimi pozdravi navdušili drage goste, ko so v nedeljo dopoldne izstopili pred hotelom Grad Otočee in sprejeli razen cvetja, sonca in nasmejanih pogledov tudi kopico prisrčnih voščil, da bi minute postanka med nami preživel kar najlepše! — Premier Nikita Hruščov sprejema pozdrav novomeške pionirke. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED URESNIčtiJMO NOVO USTAVO! Snovanje statuta - rešeto za odprte probleme Pri ocenjevanju delovnih organizacij, Kako daleč so pri snovanju svojih statutov, ni odločilno, ali imajo že kaj na papirju. S formulacijami ne bo težko, če bomo našli prave rešitve. Naših sklepov, če bodo dobri, tudi ne bo težko prevesti v malce pravniške določbe. Najvažnejše je, da se temeljito pogovorimo o vsem, kar je bistvenega za življenje m razvoj podjetja. Sleherni član kolektiva mora imeti možnost, da prispeva k snovanju svoje male ustave s pobudami, kako bi z novim statutom lahko še bolje uredili odnose y podjetju, delovni red, organizacijo dela in podobno. Vsi morajo razmišljati o tem. Sastavljanje statuta ne sme. biti omejeno na ozek krog ljudi. To naj bo obenem preizkušnja življenjske sposobnosti- delavskega samoupravljanja. Statut podjetja bo najvernejša podoba tega, kar organi delavskega samoupravljanja v resnici so in .kar pomenijo v podjetju Iz Novoteksovih izkušenj se da. izluščiti oblika, ki se zdi kar uspešna za zajemanje pobud , širšega kolektiva. To so komisije pri svetili ekonomskih enot, od katerih sicer pričakujejo, da bodo obliku vale" svoje predloge pravniško, tako da bi jih lahko celo brez popravkov vnesli v osnutek statuta. To niti ni tako pomembno. Neprimerno važnejše je, da bodo komisije, ki so na čistem z vprašanjem, kaj je statut, prereše tale odprte probleme In poiskale ustrezne rešitve. Prejšnja pravila niso zajemala vse-ga, kar je bilo potrebno in nujno. Marsikaj, kar se je zdelo pred leti nepogrešljivo, je danes že preživelo. Včasih smo mislili, da mora iti vse po utečenih kolesnicah. Sodobni čas nas čedalje bolj priganja, da menjamo tudi kolesnice, ker to terja potreba. Proizvodni proces, organizacija dela, tehnološki postopek, oblike upravljanja in vodenja je treba postaviti na nov, daljši tn širši tir, kadar na starem preveč zamujamo. V' nekaterih drugih podjetjih smo slišali pametno misel, Ki Jo je treba tu ponoviti: priprave na uvedbo 42-urnega delovnega časa so neločljivo povezane s snovanjem statuta. Za tako revolucionarno prelomnico, kakršno predstavlja uvedba skrajšanega delovnega tedna, je treba opraviti temeljite priprave s potrebnimi analizami, ki bodo seveda rabile tudi sestav-ljavcem osnutka statuta. Snovanje statuta mora biti rešeto za odprte probleme. To naj bo temeljita inventura stanja v podjetju, ki mora pokazati, kaj je dobro in s čim nismo zadovoljni. Najti moramo vse vrzeli, ki nas sedaj kakorkoli ovirajo. Treba ;e videti, zakaj se ekonomske enote še niso dovolj uveljavile, kje so zadržki, da njihovo delo ne pride do večje veljave. Ali so morda le na papirju? V nekem podjetju so mi pravili, da bodo temeljito prerešetali obstoječo organizacijo podjetja, ie-te še doslej sploh niso dotikali, ker so pač mislili, da ni več kaj spreminjati. »To je bil tabu!« so dejali. Drug drugemu smo ga podajali kot svetinjo Menjala so se vodstva, organi delavskega samoupravljanja, organizacija podjetja pa je ostala nespremenjena. Ko pa se je nekdo le opogumil in se kritično lotil tudi tega tabuja, so prišle na dan številne hibe in ljudje so se čudili, kako da so verjeli nekakšnemu nespremenljivemu izikustvu, ko pa dela znanost tudi na tem področju tako velike korake. Sestavljanje statuta in ti-resničevanje velikih nalog, kakor so povečanje produktivnosti in podobno, niso stvari, ki bi jih smeli ločevati, kakor da nimajo nič skupnega. Pogosto namreč slišimo opravičila, češ zakasnili smo, ker smo bili zaposleni z uresničevanjem velikih nalog. V takih opravičilih se skriva nevarnost, da je s pojmovanjem statuta nekaj narobe. Povečati proizvodnjo, več izvoziti — do tega gotovo nismo prišli, ne da bi v' podjetju storili potrebne ukrepe, izboljšali organizacijo dela, vnesli koristne novosti v proizvodni proces, uvedli sodobne tehnološke postopke itd. Izpolnjevati naloge časa, to pomeni sproščati tudi pobude proizvajalcev, poživljati delo samoupravnih organov, uvajati spodbudne oblike delitve dohodka. S tem pa obenem snujemo tudi svoj statut — ustavo podjetja. J. B. Državnega sekretarja za zunanje zadeve Koča Popovica, ki je na sedemdnevnem obisku na Poljskem, so v Varšavi zelo toplo sprejeli. Četudi gre za vrnitev lanskoletnega obiska poljskega zunanjega ministra Adama Rapackega Jugoslaviji, ni nobenega dvoma, da bo sedanje bivanje Koča Popovića mnogo več kot samo navadni diplomatski obisk. Kolikor je doslej znano, se odvijajo jugoslovansko-poljski ra a Varšavi v prijateljskem vzdušju medsebojnega razumevanja, razpravljajo pa o perečih mednarodnih vprašanjih in o bilateralnih odnosih med Jugoslavijo in Poljsko. Četudi razgovori še niso končani, že lahko rečemo, da bo obisk Koče Popovica v okviru prakse ustaljenih srečanj najvišjih jugoslovanskih in poljskih osebnosti nov prispevek k nadaljnemu razvoju odnosov med obema socialističnima državama, Hkrati pa bo la obisk v okviru novih ohrabrujočih akcij na mednarodnem področju ne samb prispevek .k razvoju medsebojnih odnosov, temveč tudi prispevek k naporom za zmanjšanje mednarodne napetosti in očuvanju miru v svetu. V torek dopoldne se je na beograjskem leiališču po petnajstdnevnem bivanju v Jugoslaviji poslovil prvi sekretar CK KP SZ in predsednik ministrskega sveta SZ Nikila Hruščov. V tem času si je tov. Hruščov ogledal velik del Jugoslavije ter je med drugim obiskal tudi Slovenijo, tako da si je sam na lastne oči lahko prepričal o delu, prizadevanjih in ustvarjalnosti delovnih kolektivov. Povsod je naletel na spontane manifestacije prijateljstva. Naši ljudje so pokazali s tem, kako cenijo njegov prispevek k stvari miru in so- cializma ter njegove zasluge za vsestranski razvoj jugoslovansko-sovjetske-ga sodelovanja. Čeprav je prišel premier Hruščov le na oddih v Jugoslavijo, je njegov obisk potekal pravzaprav v delovnem vzdušju. Zelo pomembni so bili razgovori med predsednikom SFRJ in generalnim sekretarjem ZKJ Josipom Brozom Titom ter prvim sekretarjem CK KP Pomemben obisk v Varšavi SZ, in premierom SZ Nikitom Hruščo-vom. Kot se'je zvedelo, so tedaj proučili sedanji mednarodni položaj ter možnosti za nadaljnje pobude dveh držav pri obrambi in utrjevanju miru v svetu. Nadalje so se razgovarjali o vprašanjih izvajanja politike miroljubne ko-eksistence med državami z različnimi družbenimi sistemi, govorili so o sov-jetsko-jugoslovanskem sodelovanju glede pomoči državam v razvoju in o drugih vprašanjih, ki se nanašajo na ureditev mednarodnih odnosov. Še poseb- no pozornost pa so posvetili vsestranskemu razvoju bilateralnih odnosov. »Zelo smo zadovoljni z izčrpnimi in odkritimi pogovori, ki smo jih imeli med vašim obiskom« je izjavil tov. Tito ob slovesu. »Ti pogovori in vzdušje, v katerem so potekali, kažejo, da slone zdaj odnosi med našima državama na realni in trdni podlagi, ki omogoča njihov nadaljnji uspešen razvoj na vseh področjih.« Maršal Tito je še dodal, da se je sedaj utrdilo skupno prepričanje, da je dana vrsta novih možnosti za nadaljnje obojestransko koristno sodelovanje, ki ne bo samo prispevalo k našemu boljšemu medsebojnemu seznanjanju in razumevanju, ampak bo obrodilo tudi konkretne pozitivne sadove. Tovariš Tito je v svojem govoru na beograjskem letališču poudaril poglavitne elemente koristnosti sedanjih razgovorov in nalog, ki čakajo obe državi in mednarodno delavsko gibanje v prihodnje.. Sodeč po izjavah, se je sovjetski premier vrnil v domovino z lepimi vtisi in zadovoljen z obiskom. Potrdil je, da je izmenjava mnenj o mednarodnih vprašanjih potekala v duhu popolnega medsebojnega razumevanja in soglasja ter je bila zelo koristna in plodna. Prav tako je tudi izrazil upanje, da bo njegov obisk koristil nadaljnemu poglabljanju prijateljskih odnosov med obema deželama. Obisk sovjetskega premiera v Jugoslaviji so po svetu spremljali z zelo velikim zanimanjem. Ves svetovni tisk je podrobno poročal, kako poteka obisk in kako se odvijajo razgovori ter hkrati objavljal številne komentarje. Razprava o skrajšanju delovnega časa Na občinski skupščini v Vidmu-Krškem 31. avgusta je bila tudi pestra razprava o pripravah za skrajšan delov-ni čas. Opozorjeno je bilo, da je za to stvarna podlaga in da je treba reševati to vprašanje načrtno, s konkretnim programom. Gospodarske organizacije morajo dobro proučiti vse možnosti in ugotoviti sedanjo situacijo. Ne sme pa se dogoditi, da bi gospodarske organizacije zavlačevale ali celo odklanjale rešitev tega važnega gospodarskega in političnega vprašanja. Skupščina je nadalje opozorila, da nekatere gospodarske organizacije nošo za- čele reševati to vprašanje z dovolj veliko odgovornostjo. Tako je na primer. občinski sindikalni svet o tem sklical posvetovanje z direktorji gospodarskih organizacij, pa so se ga udeležili samo trije direktorji. Vedeti moramo, da uvajanje skrajšanega delovnega časa ni formalnost in nedvomno zahteva temeljitih priprav. Zato je občinska skupščina soglašala, da je potrebno poprej izdelati nekatere analize v občinskem merilu. Za izdelavo analiz pa je nujno tesno sodelovanje gospodarskih organizacij, sindikata in komune. ŽELEZNIMA: letos 48 milijonov investicij Trgovsko podjetje Železni na iz Novega mesta je letos-porabilo okoli 48 milijonov dinarjev za preureditev prodajaln in skladišč. Letos so odprla novo, sodobno urejeno prodajalno barv in lakov na Cesti kom. Staneta, razširili so' zunanji del skladišča v Bučni vasi, uredili pomožno skladišče za 45 osebnih avtomobilov pri kandijski železniški postaji, v prihodnjih dneh pa bodo začeli preurejati še poslovalnico na Glavnem trgu. S tem bo imeJo podjetje modernizirano vso svojo prodajno mrežo, ker je stavba, v kateri je poslovalnica v Kandnji, previđena za rušenje ter je ne boder preurejali. -KRATKE IZ KAZNIH STRANI TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED 0 Na potovanju po Sloveniji sta tovariša Tito In Hruščov obiskala tudi Velenje, kjer sta govorila na velikem zborovanju, ki se ga je udeležilo nad 40.000 ljudi. Predsednik Tito je v svojem govoru obvestil zborovalce, da pripravljamo nov perspektivni plan za razvoj Jugoslavije. Izhajal bo od tega, da je skrb za človeka, za stalno izboljšanje materialnih in kulturnih pogojev življenja In dela naših delavcev bistvo ekonomske politike socialistične Jugoslavije. Plan, ki bo veljal za obdobje 1964—1970, bo predvideval dinamičen porast industrijske proizvodnje ob nadaljnji afirmaciji in krepitvi delavskega samoupravljanja. Kmetijstvo bo v teh letih priča nadaljnjemu množičnemu uvajanju sodobnih načinov proizvodnje. Na vasi se bodo krepili in razširjali socialistični odnosi. V sedmih letih uresničevanja plana bomo doživljali pospešen razvoj nezadostno razvitih pokrajin. Naša država se bo v teh letih še bolj vsestransko vključevala v mednarodno delitev dela. Sovjetski premier, ki so ga velenjski rudarji sprejeli za častnega člana rudniškega delavskega sveta, je v svojem govoru med drugim dejal: »Povsod se dela, življenje kipi, ljudska misel Je usmerjena v prihodnost. Jugoslovansko ljudstvo je lahko po pravici ponosno na to, kar je ustvarilo v svoji domovini v letih ljudske oblasti. Roke delavskega razreda, tehnične inteligence so zgradile desetine tovarn. Zrastla so podjetja metalurgije, strojegradnje, ladjedelništva, tovarne orodnih strojev, kemična podjetja, električne centrale in mnogo drugega. Izdelki jugoslovanske industrije so si pridobili lep sloves na svetovnem tržišču. Za to imajo brez dvoma veliko zaslugo delavski razred in vsi delavni ljudje socialistične Jugoslavije.« • V Beogradu bo v kratkem 52. konferenca medplanetarne unije. Doslej je prijavilo udeležbo svojih delegacij 56 držav. Med udeleženci bo 420 poslancev in senatorjev. Razprava na konferenci bo zajela vprašanja sveta v razvoju, vesoljskega prava, rasne diskriminacije, ohranitve miru in zastopanja ekonomskih ter socialnih interesov v okviru parlamenta. Načrti za reso- SKRB ZA ČLOVEKA NA PRVEM MESTU linije, ki naj bi izražale stališča konference do teh vprašanj, so že pripravljeni. # Pred kratkim je izšel zvezni predpis, po katerem bodo delovne organizacije lahko uvedle 42-urni tedenski delovni čas šele, ko bo izdan predvideni zakon o roku in pogojih za skrajšanje delovnega časa. Izjemoma se lahko prijavijo delovne organizacije za preizkus. — Čimprej Je treba začeti s potrebnimi pripravami. Opraviti Je treba ogromno delo. Tako Je treba analizirati ekonomske in finančne učinke skrajšanega delovnega časa, izdelati načrt organizacijskih in ekonomskih ukrepov, odkrivati in mobilizirati notranje rezerve itd. Delovnim organizacijam bodo pri tem pomagale strokovne komisije, ki jih imenujejo občine in okrajne zbornice, in republiška komisija za delovni čas. 0 Na. Brdu pri Lukovici je bilo v nedeljo srečanje Slandrovcev. Zbora brigade se Je udeležilo 720 preživelih borcev, ki jim je sprego- voril bivši prvi komisar brigade Mitja Ribičič-(.ii-ii. V svojem govoru je med drugim dejal, da ne obujamo spomina na bližnjo preteklost, ker bi hoteli razvijati rcvanšizem in mržnjo do nekdanjih okupatorskih narodov, temveč zato, da bi mladi rod, ki ni doživel strahot okupacije in veličine našega boja za svobodo, spoznal, kam Je pripeljal fašizem. — V nedeljo bo v Cerknem zbor primorskih brigad, ki jih je vrhovni komandant Tito odlikoval z visokimi odlikovanji. V soboto bodo po bližnjih vaseh, koder so se med vojno zadrževale brigade, veseli partizanski mitingi. V nedeljo bodo prispele brigade v Cerkno, kjer bo množično zborovanje, katerega se bodo udeležili ljudje od blizu in daleč, celo iz sosednje Italije. 0 Doslej so zbrali po vsej Jugoslaviji za porušeno Skopje pomoč v vrednosti čez 11 milijard dinarjev, pri čemer niso všteti krediti in pomoč, ki še ni prispela. — Vse dni se mrzlično odvijajo priprave za zgraditev novih naselij. Časa ni na pretek. Deževje že trka na vrata. Prve hude nalive so ljudje pod šotori preživljali v upanju, da se bodo kmalu lahko preselili v montažne hiše ali v popravljena stanovanja. 0 V Herccgnovem so odprli mednarodno šolo fizikov. Organizirala jo Je Zvezna komisija za nuklearno energijo. Sto pomembnih tujih in domačih fizikov bo proučevalo probleme fizike trdnega stanja. % Na Seči pri Portorožu so v nedeljo slovesno zaključili letošnje mednarodno srečanje kiparjev Forme vive. Ob tej priložnosti so odprl, razstavo tamkaj ustvarjenih plastik iz kamna. Predsednica prireditvenega odbora inž. Vilma Pirkovič je izročila desetim kiparjem iz devetih držav spominske diplome. B Etiopska parlamentarna delegacija je bila na tridnevnem obisku v Sloveniji. Parlamentarno delegacijo je med drugimi sprejel podpredsednik skupščine dr. Marjan BrecelJ. Med razgovori, ki so potekali v prisrčnem razpoloženju, so se člani delegacije zanimali za družbeno ureditev SFRJ. ■ Sestanek Italijanskega ln avstrijskega zunanjega ministra, ki bi moral biti v začetku septembra v Salzburgu Je odložen za nedoločen čas. Na njem bi morala ' oba ministra razpravljati o vprašanju Južne Tirolske. ■ Na področju Bagdam Tehsll v Kašmirski dolini je močan potres v ponedeljek porušil približno dva tisoč hii v Šestdesetih vaseh. Reševalne ekipe so potegnile doslej Izpod ruševin 77 mrtvih. Sodijo, da Je zgubilo življenje približno sto ljudi, okrog petsto pa je ranjenih. Doslej so odpeljali v bližnje bolnišnice 870 ranjencev. Potres je trajal 40 sekund. ■ Na kongres britanskih trade - un Ionov, katerega se udeležuje približno tisoč delegatov, so udeleženci kritizirali socialno - zdravstveno zaščito britanskih delavcev. Prav tako eo tudi ostro kritizirali vladno' politiko v Industriji zdravil. ■ Polkovnik Branko Pavlo- vič Je postal začasni komandant misije opazovalcev sil OZN v Jemenu. .To Je sklenil*' generalni sekretar svetovne organizacije U Tant po odstopu Van Horna. Jugoslovanska enota tvori glavnino misije opazovalcev OZN v Jemenu. Na sejmišču živahen živžav 2. septembra Je bil na novomeškem sejmišču običajni večji sejem za prašiče in govedo. Tokrat Je bil dobro obiskan, saj Je bilo naprodaj 657 prašičev (prodanih 632) In 232 glav goveje živine (pr** danih 158 glav). Za govedo so bile kupčij0 sklenjene predvsem v plemenske svrhe, 20 glav pa Je od" kupila novomeška Mesarija za zakol. Prašiči so veljal« <"} 5500 do 10.000 din, voli 11,1 270—300 din kg, krave ouz"-V' °lls,'lu>v kmetijske zadruge Videm-Krško. Letošnjo letino so na posestvu razen MmJ!.'1 ,,r"šk •/.<• obrali: dan za dnem so številni kamioni vozili na tisoče kilogramov "Ud i bre8fc*v 1" zgodnjih hrušk v Reko, Šibenik, Zagreb in zdaj tudi v Ljubljano. Ves *HSl t *e bU tudI ,etos »"»Prej prodan; na sliki: tehtanje breskev za gospodinje, ki so e **r same v Leskovec po dobrote s plantaže. Primer Vide HI a d i n Kako se je 49-1 etna delavka obrata »Krke« vpisala med izn ajdi tel je /^ena, ki bi se ukvarjale z novatorstvom, ne poznamo veliko, smo pa vselej prijetno presenečeni, če nas zaseže vest, da je ta in ta na delovnem mestu tam in tam naredila »piko« svojim tuhtanjem in predložila načrt za tako ali drugačno izpopolnitev. Se bolj smo veseli, če taka vest govori, da je avtor izuma (ideje) preprosta žena, brez šol in mati. Zato je primer Vide Hladin, 49-letne delavke »Farmisovega« obrata »Krke« v Novem mestu, glasno odjeknil v javnosti, zlasti med delavkami antibiotičnega oddelka, v katerem Hladinova že dve leti žigosa in lepi etikete na stekleničke za penicilin in strep-tomicin »Delo v našem oddelku je naporno, pri stroju, kjer je treba istočasno pritiskati z nogo in roko, pa še celo Leva roka me boli, veliko noči nisem spala,« je pove-dala v razgovoru Vida Hladin. Najbrž ste prav v teh nočeh nespečnosti veliko raz mišljali, kako bi laže zmogli svojo delovno normo?« »Da, predvsem sem razmišljala v teh nočeh. Dopovedovala sem si, da bi lunkcijo pritiskanja na stroj lahko nadomestila nanrava na električni pogon ah kaj podobnega Sicer pa sem začela tuhtati -že prej, takoj ko aem prišla v »Krko«. Tega bo zdaj že dve leti. Prej sem bila zaposlena v šentjernejskem obratu »Iskre«, kjer delajo predvsem ženske. Videla sem, kako so tam začeli izboljševati delovne postopke. Utrudljive ženske roke so zamenjali avtomatični stroji. Žena je bila osvobojena težaškega dela, če se takemu delu lahko tako teče. Ko sem se zaposlila v »Krki«, sem brž spoznaia, da je ročno in nožno delo hkrati za žensko le prenaporno. Stroj, na katerem sem delala (začela pa sem Drva na njem) iz dneva v dan, sem kmalu povsem spoznala, njegove dobre in slabe strani. Predvsem sla be, ker jih ie bilo več. Magistri našega oddelka sem omenila, da bi se da! stroj izboljšati. Predlog nj bil sprejet z navdušenjem, ker c;a menda nihče v oodiet iu ni jemal resno, šele do dveh letih, ko se ie zaradi Drenapornesa dela zvrstilo toliko in toliko bolniških ur, so se vodilni v podjetju zamislili in se zavzeli za uresničenje moje zamisli. Skrajni čas, saj v podjetje nismo prišle zato, da bi bolehale, ampak da bi kaj zaslužile.« »Kakšne prednosti bo imel stroj z vašimi dopolnitvami?« Predvsem bo odpadlo tisto pritiskanje z nogami in rokami ter posamično polaganje etiket v žigosanje. Stroj bo lahko naenkrat sprejel okrog 30 (morda tudi več) etiket, avtomatično opravil žigosanje in ostalo. Nič drugega ne bo treba, kot etikete vzeti in jih nalepiti.« »Kdo in kje uresničuje vašo idejo?« »Načrte sva Izdelala z .mojim možem in jih ponu dila šentjernejskemu obratu »Iskre«. Tam so sposobni fantje, ld bodo razumeli Domembnost zaupanega dela pri izpopolnitvi.« »Kakšno normo imate?« »10.500 etiket v osmih urah. S pomočjo novega stroja pa bo možno v tem času žigosati in nalepiti 16.000 do 17.000 etiket.« Razgovor z izumiteljko Hladinovo se je končal z njeno ugotovitvijo, da »gremo s časom naprej, zato je potrebno, da se tudi delovni postopek izboljšuje.« • Preprost razgovor, ka- • kor je bil preprost tudi • način, s katerim je prt • šla Hladinova do svoje- • ga zaključka o predno- • stih izboljšav na stroju: • brez matematičnih in • statičnih formul, brez • enačb za nadomestitev • energije ženskih rok z • električno energijo. Vse • je tako preprosto, toda • preprosto šele zdaj »po • neštetih neprespanih no. • Čeh zaradi bolečin v levi • roki, po nočeh, v kate- • rib sem jokala in tuhta- • la«. Delovni kolektiv obrata »Krke« bo Hladinovo za njeno zamisel nagradil, ona pa se bo vpisala v vr-. sto- izumiteljev, ki jim ja pri srcu boj za večjo delovno storilnost. Ivan Zoran Vida Hladin: »Pri tem stroju sem začela prva...« Brežice za turizem v letu 1963 V torek, 20 avgusta, je bil v Brežicah plenum občinskega odbora SZDL, ki se ga je med drugim udeležil tudi Franc Ki movec — 2iga, podpredsednik glavnega odbora SZDL Slovenije. Referat o turiz mu, gostinstvu in trgovini v brežiški ob čini je prebral inž. Franc Filipčič. Poro čevalec je podčrtal, da mora prav brežiška občina posvetiti kar največjo skrb turistični dejavnosti, saj ima za to na svojem področju vse pogoje. Potem, ko je naštel vrsto podatkov o dosedanjem • razvoju turizma, gostinstva in trgovine v ob čini, je poudaril pomen perspektivnega programa za nadaljnji razvoj. Tu bo treba upoštevati tudi kulturno in zgodovin sko preteklost občine, arheološka* najdbe na področju Spodnjega Posavja in še mar sikaj, kar zadeva turizem že večkrat je bilo poudarjeno, da je v Brežicah vse premalo kulturnega razvedrila; lahko govorimo o dolgočasju, ki vlada na tem področju Ni programa, ki bi usklajeval potrebe in možnosti kulturno-zabavnega življenja s splošno turistično dejavnostjo. V razpravi, ki je bila vsestranska in zares pl.idna. je sodeloval tudi tov. Franc Kimovec; dal Je več spodbud za razvoj turizma v brežiški občini. Osnova zanj naj bi bil vsekakor generalni program, pri čemer bo treba temeljito premisliti glede sleherne investicije, da nam ne bi bilo kasneje žal zaradi morebitne Škode. Na turizem Je treba gledati kot na rekreacijo delovnih ljudi in kot gospodarsko panogo. Treba Je izkoristiti, kar nam nudi narava, v turistično področje pa sodijo tudi vsi dosežki na področju kulture. Sem je treba prišteti vse zanimivosti, ki privlačujejo turiste. Sodobni turizem ne zahteva samo novih hotelov! Predvsem Je važno, kako Je urejena okolica, ki mora prijetno in pomirjevalno vplivati na turista. Ce se bo gost pri nas prijetno počutil, bo tu dalj časa ostal. Priložnosti za lov In ribolov so v naSl občini sestavni del turizma; obe panogi bo treba še naprej načrtno razvijati. To velja tudi za trgovino, ki ji posvečamo še vedno premalo pozornosti.. Zanemarjena Je tudi turistična propaganda, šaj' hoče turist imeti pregled nad storitvami in doživetji, ki. ga ča-. kajo v nekem kraju. Zaradi tega bo potrebno urediti ustrezno službo, ki bo skrbela za' izdelavo generalnega programa glede razvoja turizma v občini in za' usklajevanje tega dela v vseh zadevnih organizacijah. Tudi občani j bodo prav gotovo prispevali svoje pobude. Nič manj ni važna vzgoja strokovnih kadrov Vse šole naj bi vzgajale mladino v turističnem duhu. 2a mladi občani naj spoznajo, kaj nam turizem pomeni. Skrb' za turizem naj postane tudi sestavni del: ekonomske propagande. Občinska skup^ ščina bi morala imeti stalen organ za turizem in sposobne kadre, kar velja tudi za turistična društva in gospodarske or-' ganizacije, ki se pečajo s turistično dejav-: nostjo. V svetu za turizem bo treba do-•seči uštela jeno delo zastopnikov vseh prizadetih organizacij. Zdaj imamo v občini 4 turistična društva: v Brežicah, na Bizeljskem. Čatežu ta v Pišecah, možno-• sti pa so, da bi ustanovili še 4. Tudi športna dejavnost bi lahko prispevala k turističnim zanimivostim našega področja V zadnjih le:ih ja gostinstvo v brežiški občini znatno napredovalo, tako da so gostinski obrati v glavnem že sposobni nuditi turistom vse glavne storitve Tudi tu se bo dalo še marsikaj doseči, zlasti z izgradnjo Cateških Toplic in gradu v Mokricah. Uspelemu plenumu Socialistične zveze bo kmalu sledilo širše posvetovanje vseh prizadetih činiteljev iz brežiške občine, na katerem se bodo pomenili že zdaj o pripravah za turistično sezono v prihodnjem letu. Zdenko Verlič 6tev' 85 (701) DOLENJSKI LIST 3 Zobozdravstvo v slepi ulici? Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja je kritično ocenila stanje v zobozdravstveni sSužbi, zlasti pa nemogoče razmere v zobni ambulanti v Novem mestu. Pisma uredništvu Beli krajini manjkajo kadri Naslov: »Doklej bomo še trpeli takšno stanje v zobozdravstveni službi, ki očitno zaostaja za razvojem?« bi bil resda daljši, vendar mnogo boljši za sestavek, ki ga načenjamo. Zadnja skupščina komunalne skupnosti za socialno zavarovanje se je odločno lotila tudi problemov v zobozdravstveni službi. V zadnjih treh letih je bilo v zobozdravstvo vloženih v občini Črnomelj 32 milijonov, v občini Metlika 30 milijonov, v občini Trebnje 25 milijonov in v občini Novo mesto 58 milijo- Ncvrj številka »OBČANA« Za 37. številko »Občana« je uvodni članek pod naslovom Akti občinske skupščine napisal Ludvik Rapo&a. Daljši prispevek o perspektivah za stanovanjsko graditev je izpod peresa Franca Rupre-ta. Sestavek Vse večji vpliv eko-nemških enot Leopolda Kreseta se nadaljuje tudi v tej številki. Članek Problemi novomeške bolnišnice je napisal Marko Jakše, članek Javna prehrana v Ljubljani pa Rosika žigon. O novih zahtevnih nalogah zavoda pri Vidmu ob Sčav-rJci razpravljata V. Barovič in I. Kreft, Albin Torelli pa piše o stanovanjskih sporih v pravdnem postopka. Razen naštetega prinaša nova številka »Občana« še več drugih sestavkov ter seznam svetov občinskih skupščin in njihovih predsednikov. Zločin v Sevnici Strojevodja Maks Seničar s Pod-vrha je dolgo let lepo živel z ženo, hčerko in sinom Maksom. Pred nekaj meseci pa je postal drugačen. Pozno je prihajal domov, včasih pijan, ter zmerjal ženo In otroka. Dostikrat so bili tudi te peni. 27. julija je sin Maks, strojni ključavniSar, prišel zvečer z dela domov in našel mamo vso objokano. 2e prej je slišal, da ima oče razmerje z neko žensko v Sevnici, usodnega večera pa mu je mati potrdila sum In povedala, da jo je mož pretepel, preden je odšel v službo. Sin je pograbil kolo in se odpeljal v Sevnico. Nekaj pred polnočjo se je ustavil ob ograji v Klavirski ulici 11 in opazil dve papirnati vrečki, ki sta bili zataknjeni na leseni plot. Bel je na drugo stran ceste, prek potoka, se skril v grmovju in čakal... Kmalu zatem mu je začelo srce močneje razbijati; zagledal je očeta, ki se je s kolesom pripeljal po cesti in se prav tako ustavil pred plotom ter ogledoval vrečki. Se malo je stopil sem in tja, nato pa krenil prek ceste in potoka v grmovje, prav tja, kjer je bil skrit njegov sin. Oče je nepremično strmci t okna. Sin ga je nekaj časa opazoval. Gnev je rasel... Naenkrat je potegnil nož In z njim očeta večkrat zabodel, čez čas je ob mrtvem očeta zajokal kot otrok, nato pa se je napotel domov in materi vse povedal. Kmalu po zločinu sta oba prišla na postajo Ljudske milice. — Preiskava o umoru še traja. nov dinarjev. Ta sredstva so bila porabljena za ureditev prostorov, za novogradnje in za dopolnitev medicinske o-preme. Hkrati s tem pa se ni dovolj dopolnjeval zdravstveni kader. V občini Črnomelj so potrebni še trije zobni terapevti, v občini Metlika eden, v občini Novo mesto še šjirje in v občini Trebnje dva. K temu naslednje številke: v občini Črnomelj odpade na enega zobnega terapevta 8405, v občini Metlika 6835, v občini Novo mesto 7535 in v občini Trebnje 8627 prebivalcev; po številu aktivnih zavarovancev, ki odpadejd na enega zobnega terapevta, pa prednjači občina Novo mesto z 2066 aktivnimi zavarovanci! Vprašanje' razvoja zobozdravstvene službe ni odvisno od prostorov "in opreme ter kadrov. Upoštevati je treba še dva pomembna Činitelja: materialno stimulacijo in stanovanja za zobozdravstvene delavce. Rešitev torej ni samo v rokah zdravstvene službe: s plodnim sodelovanjem med občinami in zdravstveno službo pa bo vse težave mogoče odpraviti, zlasti še, ker je občina svojim občanom dolžna zagotoviti zdravstveno varstvo. Problem materialne stimulacije ni enostaven, ker zavodi za socialno zavarovanje nimajo enotnih cenikov za zobozdravstvene storitve, posledica tega pa je ekonomska fluktuacija. Glede stanovanj je storjenega že precej, vendar pa še ni dovolj. Na kratko: če bi hoteli pričeti s sistematičnim zdravljenjem zobovja že v predšolski dobi, bi potrebovali 4-krat toliko zobnih terapevtov, kot jih imamo, če upoštevamo razširjeno kmečko Pomoč Skopju še vedno priteka V času od 27. avgusta do 3. septembra so -krajevne organizacije RK z novomeškega področja zbrale novih 135 tisoč 228 dinarjev denarnih prispevkov za Skopje. Organizacija RK z " Ajdovca je zbrala 10 000, iz Hinj 16.100, iz Dolenjskih Toplic pa 28.100 dinarjev. Zupni urad iz Soteske je zbral 12.700, kolektiv Novotcksa 2028 in kolektiv hotela Grad Otočec 66 tisoč dinarjev. Vsem darovalcem prisrčna hvala! zavarovanje, pa še enkrat tolikšno število. Razprava "se je precej časa nomudila okoli zobne ambulante v Novem mestu, kjer so, kot kaže, razmere najbolj nemogoče. Trije zobni terapevti delajo v enem prostoru.. Pacienti so prisiljeni poslušati stokanje soseda, kar prav gotovo ne vpliva najugodneje na njihovo počutje! Mladim terapevtom, ki so pravkar prišli iz kliničnega okolja, kjer so študirali, vsekakor ni prijetno pričeti z delom pred očmi starejših kolegov, zlasti pa ne v delovnih pogojih, kakršni so v novomeški zobni ambulanti. Strokovni kolegij Zdravstvenega doma v Novem mestu je na eni prvih sej sprejel sklep, da je treba problem zobne ambulante (predvsem s tem namenom je ta prej samostojna ustanova bila pripojena k Zdravstvenemu domu v Novem mestu) čimprej in dokončno rešiti. Osemmesečna bilanca dela pa ne daje razveseljevih ugotovitev: stanje je ostalo nespremenjeno! Pacienti se še vedno gnetejo v čakalnici in izgubljajo čas v upanju, da bodo prišli »na vrsto«, pa tudi delovni pogoji in prostori so ostali nespremenjeni.. Sklep o tem, da bo zobna ambulanta zavzela vse prostore v stavbi Mej vrti, šolska zobna poliklinika pa -se preselila v Zavod za socialno zavarovanje, ni uresničen. Celo to: 6 milijonov dinarjev, ki jih je Zavod za socialno zavarovanje lani namensko dodelil za gradnjo stanovanj za zobozdravstvene delavce, leži po več kot letu dni neizrabljenih nn občinskem skladu za investicije v zdravstvu! Izboljšanja slanja si po vsem tem pač ne moremo zamišljati. Zobozdravstvena služba pa hkrati s tem prerašča v družbeni problem, zato vprašujemo: kdo bo odgovarjal, ko bo mera potrpljenja polna? Zadeve se lotevamo tako odločno zato, ker je problem zmogljivosti zobnih ambulant rešen ali pa bo v kratkem rešen v vseh občinah, razen prav v- Novem mestu in na Mirni! M. J. Najvišje priznanje V ponedeljek se je z avtomobilske ceste Bratstva in enotnosti vrnila mladinska srednješolska brigada ljubljanskega okraja Janka Pre-mrla-Vojka. Pri svojem delu je dosegla izredne uspehe in postala dvakrat udarna. Prejela je celo plaketo AVNOJ, — najvišje priznanje, ki ga lahko doseže brigada. Za visoko priznanje in plodno delo, ki so ga opravili brigadirji te brigade, zaslužijo posamezniki kakor tudi vodstvo posebno priznanje. V NEDEU0 SPEEDWAY DIRKE V KRŠKEM Ljubitelji avto-moto športa bodo v nedeljo prišli na svoj račun. Na Stadionu Matije Gubca v Krškem bo velik dvoboj v speedwayu med dirkači Slovenije in Hrvatske. Pričetek dvoboja ob 15. uri. Za zlato čelado se bodo potegovali najboljši slovenski dirkači: domačin Babic, lanskoletni državni prvak Perko, Visočnik in drugi. Tudi Hrvaško bodo zastopali znani asi; Valentin Medved, Dratco Regvard in ostali. Težko je govoriti o izidu dvoboja. Moči so približno izenačene. Za diiike je že sedaj veliko zanimanje. ifflBII«!!!« KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA P:ctekli teden so darovali kri na novomeški trans- B j fuzijski postaji: Rezka Brudar, Jelka IHč, Netita Drčar, 5 fi Jože Molile, Angelca Kisovcc, Jelka Golobic, Ljudmila J j§ Keber, Peter Hodnik, člani kolektiva Narodne banke j| Novo mesto: Ana Pavlic, Tončka Jane, Ana Bartelj, g Vida Mikcc, Marija Bičck, Jože Koleno, Angela Man- s dič, Jože Klobčar, .lože Novak, Alojz Novak, Ivan Bol- g § tes, Mlhcla Klemenčič. Jože Skedclj, Pepea Gajič, j0ze m Božič, Pepca Huteve Franc Stine, člani kolektiva No- g = voteks, Novo mesto: Janez Judež, član kolektiva Sploš- a B ne bolnice Novo mesto; Jožefa Goršin, član kolektiva J jf Zeleznina, Novo mesto: Jožica Pavlici Bari Ca Grdun, .g jj Jožefa Skrajnar, Stanka Staniša, Božidar Luzar, Štefka a jj Samic, Anton Blatnik, Fani Hočevar, člani kolektiva 1 ij -Dolenjka-, Novo mesto; Karel Celic, Alojz Sobar, čla- 3 8 na kolektiva 0.1pad, Novo mesto. 1 1 w::irrnnt!tr[i?Mimiminnnr;:muiiM:Uijiu»|i?i:)iHimii;(;i^ni!im.-".t:'..." i":!t)::.iMt;-i;ini!;i(!ii;:!r:'i:!i-i!v:'-![i;:;r!->:'ii:i-::i;'.::.u'a^itoni;:':!! Tovariš urednik! Ze veliko ste pisali o potrebi kadrov ter o motnostih za šolanje oz. izučitev, ki jih ima skoraj vsak mladinec v Beli krajini. In vendar je prav žalostno, da se številni po 16 let stari mladeniči ponujajo v delavnice in tovarne kot nekvalificirani delavci. Ne vem, kdo je kriv, prepričan pa sem, da večina mladih ljudi misli, da je učenje nesmisel, saj se — recimo v Ameriki — ljudje večinoma priučijo delu in dobro živijo. Ta miselnost je zgrešena in nevarna za našo mladino. Za vsakim mladeničem, ki pride v službo kot nekvalificiran delavec, pa čeprav je še tako delaven, se celo življenje vleče kakor črna črta: »Nima kvalifikacije«. Skrajni čas je, da stvarem pogledamo v oči! Vsak, kdor želi dobro mladini, ji bo svetoval: »Izuči se!« Starši, ki imajo res radi svoje otroke, naj žrtvujejo vsa sile, da bo njihov otrok imel kakršnokoli kvalifikacijo. Vsako delo je častno! Vsak poklic tvori v pestrem mozaiku življenja kamenček, in če en kamenček manjka, mozaik ni popoln Bliza se doba avtomatizacije, ki ne potrebuje priučenih ljudi! Prijatelj, ki se je v Semiču izučil čevljarske obrti in dela trenutno v Nem-čiji, mi je rekel, da ga ni stroja v tovarni, ki ga ne bi obvladal, kar 'se pozna tudi na plači, medtem ko je delavec, ki se ni izučil in dela le na enem stroju, kakor rosa na veri. Bela krajina se vse hitreje razvija v industrijsko oodročje. Kaj nam bodo tovarne, če ne bomo imeli spo sobnih ljudi? Naša dolžnost je, da mladino spravimo V šole in uk! Mislim, da o teh stvareh ne bomo nikoli premalo pisali! Zato je skrajni čas, da se vsa mladina, ki ima namen delati in ustvarjati v dc.našn'i druibi. i/piSe v šole ali sklene včne. ooaoibe. Frano Derganc Semič Odgovor na »Pismo o odlikovanju« V 34. številki vašega tednika le bil dne 29. 19(13 v rubr:ki -Zibek2eno~ priobčen članek, s kalarega vsebino me le anonimni pisec Javno obtožil omalovaževanja podeljenega odlikovanja tov. Elizabeti Pečnik. Ker je dogodek, opi- san v pnobčenem sestavku, potekal drugače, kar pa sicer ne spreminja dejstva, si dovoljujem dati na obtožbe svoj zagovor. S tov. Elizabeto Pečnik in člani njene družine živimo že 11 let' v isti hiši v najboljših sosedskih in prijateljskih odnosih. Zaupali smo drug drugemu in si neštetokrat pomagali v vseh, v teku let nastalih težavah. Kot vojnega invalida sem tov. Pečnikovo vedno spoštoval, »česar vkljub hurli obtožbi ne bi mogla zanikati. O besedah, ki sem jih izrekel tistega dne, pa ne bi mogel trditi, da so -bile pravilno postavljene. Ves smisel takratnega kratkega pogovora je bil v tem. da sem izrazil mnenje, da bi odlikovanje zaslužila že prej. ne pa po dvajsetih letih, in moje besede niso bile" zlonamerne ln nisem imel najmanjšega namena žaliti odlikovan-ko. Zdi se mi. da je bilo moje mišljenje nepravilno in da^je v tem moja krivda. Moja žena in sin sta tov. Pečnikovi za odlikovanje iskreno čestitala. Tudi sam sem prejel več odlikovanj in priznanj kot dolgoletni aktivni delavec in odbornik društev AMD in Partizan, in verjemite mi. da sem bil na to tudi ponosen. Bil sem 11 mesecev nemški vojni ujetnik, med tem časom so mi Nemci izselili starše. Moj odpust iz. ujetništva so dosegli moji izseljeni starši s pogojem, da zamenjam utetnifiko taborišče s preseljenskim la-gerjem v Sleziji. Uspelo mi je umakniti se tej premestitvi v kraj, kjer je bil moj dom. Ob prisilni mobilizaciji, kateri se jaz in mnogi domačini nismo mogli izogniti, sem bi! tudi ranjen. O moji miselnosU in mojem obnašanju hranim zame nadvse važno dokumentacijo. Nisem bil s=r.n tako nesrečen, tisoči smo- morali isto ,pot. da smo kakor brat tov. 'Pečnikove to plačali s svojim zdravjem in častjo. Ko sem iz nemške bolnice z berglami pobegnil k zavezniškim enotam in bil pri njih kot ujetnik - Slovenec, nisem nasedel močni sovražni propagandi, ki je odvračala tisoče Slovencev od povratka domov. S prvimi transporti' repatri-iraneev sem se vrnil v'domovino ln se takoj vključil v delo. V Krškem sem živel pred. vojno ln po vojni: vkljub očitanemu moralnemu ozad'u sem vedno delal vestno, pošteno in s ponosom da delam v svoii domovini. Nikdar pa nisem podcen'eval napornv In žrtev celotne narodnoosvobodilne vojne. Očitek v članku, da moja družina lepo živi. drži. Veliko pcpoldnevov.' nedelj In nočnih ur sem žrtvoval za to. da sem nudil svoji družini lepše življenje. Ne vem, v čem Je tu mola krivda. Prlpomininm pa, da se ves čas po osvoboditvi, to Je dolgih 1R let. vleče temna senca prikritih očitkov nad tršem mo>ltm d?lom In hote-n1em. brez odkrite obtožbe in dine možnosti zagovora. Politični aktiv Tovarne celuloze in papirja pa prosim, da moje Izjave preveri. VLADIMIR KRAVOS, Nova resa 7, Videm Krško JOZ5 DULAR: Urbiha ženi sina (Odlomek iz romana »KRKA UMIRA«, Vprašali te bodo, če smo ga ali ne! Dal boš in konec! — Zdaj se lahko obrišeš za čolne, pa vrše in za rake!.... Za vse! Ha!« »Kaj ste nori?« »če Frnatek tako misli in pravi, najbrž sem!« »Kako?... Zakaj pa ravno on?« Fantu je bilo neprijetno, da je oče nanagloma privlekel v pogovor Lenčkinega očeta. V hipu se je pokesal, da je bil sploh zinil zadnje besede, zato je brž rekel: »Lova ne damo, niti račjega niti ribjega! Nobenega! če mislite vi popustiti, jaz ne bom!« »Saj pravim, da te Fmatek ne bo posiusal,« Je bil stari kar naprej piker. »Kaj pa ima on iskati pri tem?« »Preklemano dosti! če Je pismo napisal, če vodi te ljudi, bo menda tudi nekaj besede imel? In jo tudi ima! Pa še precej!« Tomažu je zaprlo sapo in na mah se mu je zdelo, da se je pismo, ki ga je držal v roki, spremenilo v živo žerjavko, ki ga je zapekla v prstih do kosti. In rad bi videl, da bi se to v resnici zgodilo, samo da se Lenčkin oče ne bo vtikal v to stvar. Kajti dekle je dekle, Krka je pa Krka; vsako ljubi in ceni po svoje in zato ne bo pustil zlepa niti ene niti druge. »No, kaj?... ga je vprašal oče, ko Je videl, da Je fant ostal brez besede. »Saj ti pravim: čolne vzemi pa vrše in mreže, vse skupaj, pa jih daj Frnatku in onim rokomavhom! še poklekneš lahko prednje ali pa vsaj pred tistega pesjana. Takole: glejte, vse sem vam prinesel, pa že voz vam bom posodil, da boste lahko rake razvažali, samo tisto vašo ... vašo ... can-dro mi dajte! — Fej!« Stari je zagrčal in pljunil pred Tomaža. Ta se je zganil, v očeh mu je zagorelo in žila na čelu mu je nabreknila. Stisnil je pest, toda zamahnil ni, samo skozi zobe je obupno siknil: »Molčite!« »Ne bom, pa če bi se tudi bal, zelenec smrdljivi!« je nenadno vzkipel Urbiha. »Si zdaj videl, kam si nas pripeljal?! — Stari je pričel ritati, ker misli, da ima s tisto deklino vse karte v rokah. Kajpak, v glavo si je vtepel, da bomo mi stali prekrižanih rok! Kdo pa naj bi rovaril proti lastni žlahti? Tast proti snahi! Kje neki! Zato pa kar na pol pota, ljubi Urbiha! In ko boš enkrat na pol pota, nas bo več in te bomo potisnili nazaj na tretjino, potlej počasi na četrtino, petino... na desetino.. Poznam jih, te hudiče, predobro jih poznam! Oni nad vodo ln nad račine, jaz pa na breg in proč od vsega! — Kaj?! Kar prav bi bilo tako tistim pesjanom, Frnatku, Bertucu, Sirgi in vsej bandi, ki se vleče za njimi! ... Urbiha bi pa seveda še naprej lahko plačeval najemnino kot glavni zakupnik! Tristo hudičev, lepo, kajne?... Toda povem vam, tebi in njim, da si niste izbrali pravega osla, da bi na njem jahali! Na napačen naslov so poslali to pismo, na napačen, ti pravim! Urbiha je eden, pa ta ve, kje se ga drži glava!« Stari je mahal z rokami in kričal, da mu Tomaž ni mogel vpasti v besedo, pa tudi poskušal ni tega. Saj ima oče po svoje prav in tudi sam ne bi račjega lova dal kar tako iz rok. Toda čemu kriči tukaj na dvorišču, ko bi se lahko o vsem mirno pogovorili v hiši. Urbiha pa Je vpil naprej, da je Barba vsa preplašena prihitela iz kleti in da so se na pragih in vrtovih že pokazali ljudje, ki so napeto vlekli na ušesa vsako besedo. Tomaž jih je zagledal, zato je hitro skočil v hlev in skušal za sabo zapreti vrata Ko ne bo imel oče nikogar pred sabo, bo tudi s kričanjem moral prenehati. Ta pa je planil za njim. »Pismo daj sem! Bi ga rad uničil, da potlej ne bi imel nobene priče za to njihovo svinjarijo? Svinjari- ja je tako izsiljevanje in nič drugega! Pa jim bom že pomagal do njihove pravice! — Kakor hočejo! Če oni mene s kolom, jih jaz tudi ne bom z rokavicami!« Iztrgal mu je pisanje in ga stlačil v žep. »Zdaj pa lahko greš k Frnatku in mu poveš vse, od prve be.sede do zadnje! In tudi tisti deklini, da ne bo zijala, če bodo žandarji spet ropotali okrog njihove bajte! Kar ve naj, da Urbihi ne bo noben brkov vihal, najmanj pa tak pesjan, kot Je Frnatek!« Bil je razkačen kot osa; v tolsti obraz je ves pomodrel in majhne oči so mu srpele, kakor bi hotele prebosti ves Vavtovec. Debele ustnice so se mu tresle in v silnem navalu jeze in besed mu je pošla sapa, tako da je nazadnje šo komaj zahripanp povedal: »Zvečer pripravi čoln! DvigniM bomo tistega velikega! — V brzicah je ali pa pod jezom!« »Sulca?... se je jezno začudil fant. »Zakaj pa ravno nocoj, ko bo svetila luna? Ob mesečini ga bomo težko dobili.« »Ne jezikaj, če te ne vprašam! čoln pripravi in štiri, pet škopnikov! Pa Reparju povej!« Urbiha se je obrnil, še enkrat pogledal, če ima pismo v žepu, in stopil čez dvorišče na cesto. Fant Je gledal za njim. Oče je zavil po rahlem klancu in šel čez vrt proti velikemu orehu, pod kate-rin. je čepela Zužkova hišica. Nizka, z rdečo opeko krita, majhna in prijazna. Na okencih roženkravt, nageljni in že odevetele vodenke. Na gredicah okrog hiše so silile Čez nizko ograjo oranžne kapucinke in rumene kresnice, za katerimi so dehteli pehtran in melisa, meta in orehovec. In zadaj so se svetili težki cvetovi domačega bezga. Da, Tomaž je videl: vsepovsod okrog gredice, močna hrastova klop pred glavnimi vrati in nad njimi na zidu slikan napis. Zazdelo se mu je, da bi ga lahko prebral prav od tod, izpred domačega hleva. Napel Je oči, ln pol z njimi, pol P° spominu prebral lepo svetopisemsko rečenico, ki j° je bil stari učitelj napisal nad vhod: »Gospod, ostani pri nas, ker se mrači.« — Kljub jezi in nejevolji se je moral nasmehniti, kajti čudno neskladne so bile te besede z belim dnevom, v katerega Je sipa10 žgoče sonce cele koše svojih žarkov. Sporazumevanje in zbliževanje posameznikov -učinkovita pot za dosego miru 30. avgusta popoldne je dež neprijazno namakal pokrajino pod Opatovo goro, ko se je na novem razstavišču ob gradu v Kostanjevici vendarle zbralo več sto ljudi na zaključek III. mednarodnega simpozija kiparjev. Prišli so tudi predstavniki republiškega sveta za kulturo in pro-sveto, gostje iz Vidma-Krškega, Pleterij, Novega mesta in drugod. Na travniku so bili postavljeni kipi, ki so jih letos izdelali udeleženci simpozija, in kljub dežju je bilo videti, da razstavni prostor že dobiva bolj zaokroženo podobo nove galerije na prostem. Najprej je goste in domačina pozdravil podpredsednik občinske skupščine Videm-Krško Anton Javorič ter pozdravil kulturno sodelovanje, ki zbližuje narode in kaže pota k sodelovanju tudi na drugih področjih. Dejal je med drugim, da visoko cenimo prizadevanja kiparjev, katerim se je zahvalil za umetniška dela, ki so jih letos prispevali v novo galerijo ob kostanjeviškem gradu. Želel lo kvalitetnimi stvaritvami dokončen ugled in pogoje za nadaljnje uspešno razvijanje te institucije. »Forma viva je postala pojem doma in po svetu; simpozij je uspešno Izpolnil svoje naloge, in ponosni smo, da smo tudi na mednarodnem likovnem področju z njim pridobili velik ugled. Z nadaljevanjem vsakoletnih simpozijev, z nastajanjem ene največjih sodobnih kiparskih galerij na sve- tu, z raznimi kulturnimi prireditvami in novimi mednarodnimi srečanji ob našem simpoziju bo Forma viva postale še pomembnejši činitelj v jugoslovanskem in mednarodnem kulturnem življenju,« je nadaljevala tov. Pirkoviče-va. Toplo se Je zahvalila kiparjem za njihovo letošnje delo, v spomin na udeležbo na simpoziju pa jim je razdelila spominske plakete. Dež je preprečil, da bi si številni gostje podrobneje ogledali galerijo na prostem, večina pa se jih Je udeležila krajše družabnosti v stari grajski kašči. Tu je zvečer Slovenski oktet ljubo presenetil številne goste in domačine. Novel pridobitve naše največje galerije na prostem vabijo k ogledu. Skupna razstava Kulturni referent štajerske pokrajinske vlade v Gradcu pripravlja razstavo kiparskih in slikarskih del umetnikov iz Avstrije, Jugoslavije in Italije. Iz Jugoslavije bo sodelovalo 14 slikarjev in 7 kiparjev. Stolp v Pisi se nagiba Inženirji in geologi so ugotovili, da se znameniti poševni stolp v Pisi vsakih deset let nagne za 6 milimetrov. Tako se bo dokončno podrl leta 2100, če ga ne bodo prej kako obvarovali. Žrtve med kulturnimi in znanstvenimi delavci Med skopskim potresom je izgubilo življenje tudi več kulturnih delavcev; med njimi docent univerze inž. N. Balot, dr. Salvator Levi, članica opernega baleta Katica Popova in drugi. Novosti s knjižnih polic ■ Predjesensko sezono je odprla Mladinska knjiga z vrsto novih izdaj. Jože Cluha je ilustrira] tri kartonske izdaje za mlade gledalce - Crpalkarja, Vrtnico in Dimnikarja — in tako pokazal nekaj res lepih prijemov v oblikovanju za otroke. Duhovite in barvno razgibane podobe! Marlenka Stupica je namenila malim risarjem Živali v gozdu in Na dvorišču — dve knjižici, v katerih bodo cicibani lahko pokazali svojo spretnost v izbiranju barv. R Ladislav Kiauta je objavil pri MK Dogodivščine črnobe-lega Muca, za mladi svet napisane zgodbice o malem mucku; knjigo je ilustriral Nikolaj Omersa. Dve novi knjižici sta izšli v zbirki Pota mladih:" Breda Smolnikar se predstavlja s črticami Otro-čički. življenje teče dalje, Drago Grah pa s potopisno knjigo Pot in stranpoti. O obeh bomo kasneje še poročali. B Strastno življenje Modi-glianija je naslov življenjepis- ne knjige Andreja Salmona o velikem italijanskem slikarju (izdala MK v zbirki Levstikov hram; prevedli A. Skerl in S. Plnskan). Knjiga bo brez dvoma vzbudila zanimanje. Za bibliofile: v lični zbirki Večni sopotniki je DZS poslala med ljubitelje Gradnikov« prepesnitve Li-Taj-Pojevih Pesmi. Odlične prepeve teh imenitnih stvaritev ie ilustriral Janez Pirnat. g) Pri založbi Obzorja to poslali na trg prvo knjigo izbranih spisov Antona Ingoliča (ureja jih Mitja Mejak). Gre za roman Lukarje, ki ga je smiselno opremil Janez Vidic. Pri isti založbi je izšej prvenec francoske avtorice Genevieve Dormann »Stekleno srce« {zbirka Prizma, prev. Srečko Golob). Čeravno gre za delo mlade avtorice, je knjiga psihološko poglobljena slika sodobnih ljudi. Vital Klabus je prevedel M. Scheera Potovanje ni bilo v načrtu, imenitne potopisne spomine nemškega emigranta (založba Obzorja; zbirka Križem sveta, 1903). Reforma pomeni tudi sre dslva Nova žetev založbe „BOREC" Vipavske čete v brigadi »Simona Gregorčiča« in narodnega heroja, po katerem je dobila ime tudi brigada, ustanovljena 23. septembra 1943. Milko Stolfa pa nas v svojem kronističnem zapisu o življenju, delu in borbi Slovencev, ki prebivajo zahodno od Soče in Gorice in so zna- te mednarodne J-^"*"^ & prijateljev in domačinov Jim je obilo novih uspehov. Za njim je v francoskem je-eiku spregovoril znani umetnostni kritik dr. Tony Spite-ris. Ta se je zahvalil za očarljivi sprejem, ki so ga bili deležni kiparji simpozija In on. »Cesto sem se udeležil mednarodnih prireditev v različnih deželah, vendar pa moram priznati — odkrito in ne da bi se hotel laskati — da me nikoh ni prevzel tako globok občutek gostoljubnosti, spontanosti in človečan-ske topline kakor v vaši deželi. In s tem ni malo rečeno. Kajti ne glede na politično prepričanje, ki ga lahko ima vsakdo izmed nas, trdno verujem, da sta sporazumevanje in zbliževanje posameznikov najučinkovitejša činitelja za dosego in ohranitev miru, & si ga žele vsi narodi.« Govornik je nato ocenil simpo-stj kot živo sUko prijateljeva, ki pa je hkrati tudi torišče plemenitega tekmovo-n3a. Forma viva spet poustvarja občutek občestva, ki 1« bilo ena Izmed značilnih ^'k velikih vekov kiparske Umetnosti. Umetnik' ustvarla kar mu J« pogodu, v muzeju na prostem pa bo veliko število obiskovalcev srečavalo sodobno umetnost ln bogatl-° smisel zanjo med množica-*™- Govornik Je podčrtal vzgojno vlogo nastajajočega muzeja in dal pobudo, da bi Kostanjevica postala mednarodno kiparsko središče. Ta ** Prireditev bi lahko prispevala se mnogo pozdtivne-»• tako za našo deželo kot "« umetnost sploh. z» nJim je pozdravila goste P kiparje predsednica upravnega odbora simpozija For-™a vlv» inž. Vilma P»rfcovič. penila je letošnje srečanje imetnikov v Kostanjevici in iT. f061 k°t zelo posrečeno, "*J J« simpozij zdaj doma in na tujem dobil s svojimi ze- Po enem letu reforme v gimnazijah je ugotovljen znaten napredek v izvajanju učnih načrtov in v predmetnikih, vendaar razmere kljub temu v tej srednji šoli še niso take, ko bi" morale biti. Od 27 gimnazij v naši republiki je imelo možnosti za verifikacijo le 11 gimnazij, vse druge so verificirane samo pogojno. Oe šola v treh letih, kolikor je rok za reformo gimnazij, ne bo odstranila pomanjkljivosti, njena spričevala ne bodo veljavna. Brezpogojno so verificirane gimnazije: Idrija, " Kamnik, Kranj I. gimnazija v Ljubljani (Bežigrad), V. gimnazija v Ljubljani (Šentvid), II. gimnazija v Mariboru, Novo mesto, Ptuj, Ravne na Koroškem in dve gimnaziji narodnih manjšin. Ravensko gimnazijo je posebna komisija republiškega sveta za šolstvo, ki je analizirala delo gimnazij in pogoje za verifikacijo, ocenila za najboljšo v Sloveniji glede na ob- ni kot Brici, popelje skozi desetletja in leta, ko so odločali o usodi tega predela do splošnega ljudskega upora proti okupatorju, ki je v tem delu iz-plamtel še s posebno ljubesnijo do slovenske zemlje. Stolfa z izvirnim prijemom razlaga, kako so Brici sprejemali domače in tuje dogodke med NOB. Spet so se odprla vrata naših Bol: nadebudnim učencem ln njihovim vzgojiteljem želimo kar največ uspehov v novem šolskem letu Zavod »Borec« v Ljubljani je pred kratkim poslal na trg troje knjig. V redni izdaji je bila dotiskana kronika Antona Miliča-Marka: »22.000 km od Kragujevca do KragujVv-ca«, v kateri popisuje v Malem Bepniču pri Trstu rojeni avtor svojo pot od kamnoseškega vajenca do borca NOV. Knjiga je dragocen prispevek k spoznavanju in vrednotenju časa, v katerem je bil Milic borec in revolucionar za osvoboditev izpod okupatorjevega jarma in domačih izdajalcev, V spominih, popisanih na straneh te knjige, nas vodi od prvega dne vstaje, ki ga je zatekla v Kragujevcu, skozi vrsto sovražnikovih ofenziv do končnega cilja — osvoboditve. Hkrati spoznamo borbe uporne prve proletarske brigade, ki Je bila južno od Save in Donave pravi strah in trepet sovražnika. V sestavi te brigade Je bil V. Šumadijskl bataljon, s katerim se je borila tudi slovenska četa pod Markovim poveljstvom. Knjiga je pisana živahno in v lepem jeziku, zato jo bomo vsi radi jemali s polic. V- zbirki »Dokazi« založbe »Borec« pa sta bili Izdani dve knjigi: »Kronika Vojkove brigade«, ki Jo Je napisal Stanko Petelin, ln »Med briškimi griči je posijalo sonce«, izpod peresa Milka Stol-fe. Ljubljančan Stanko Petelin, borec od spomladi 1942, je postal po raznih dolžnostih v partizanskih enotah junija 1944 komandant Vojkove brigade, ki se Je borila po krajih Primorske in Notranjske. Uvodoma pisec predstavlja Janka Premrta-Vojka, prvega komandirja like njenega dela, pojmovanje reforme, pripomočkov za sodoben pouk in povezavo, šole z okolico. Med pogojno verificirane sodita tudi gimnaziji z bogato tradicijo: II. gimnazija v Ljubljani in I. GIMNAZIJA V Mariboru. Vzrokov za samo pogojno verifikacijo je več. Bden glavnih je odnos ustanoviteljev do gimnazije. Nekateri ljudski odbori namreč smatrajo gimnazijo za najcenejšo šolo in ji temu primerno odmerjajo sredstva, posebno še sredstva za učila in investicije. Večina gimnazij nima ustreznih prostorov za uvajanje kabinetnega pouka, he delavnic za tehniški pouk in ne laboratorijev. Približno četrtina -predavateljev na gimnazijah je brez predpisanih .strokovnih izpitov. Nerešeno je vprašanje sofinanciranja gimnazij, ki jih obiskujejo dijaki iz več občin. Brez ustreznih sredstev seveda ni in ne bo mogoče urediti gimnazije tako kot je določeno v predpisih v verifikaciji. Ljudski odbori bodo vsekakor morali spremeniti svoje gledanje na gimnazijo in zlasti še na verifikacijo, ki ni le formalen akt, ampak eden izmed uzakonjenih pozitivnih vzvodov za uresničevanje šolske reforme. Zavod za napredek šolstva v Ljubljani usposablja v tečajih in seminarjih predavatelje gimnazij za modernejši pouk, prav tako kažejo zanimanje za vsebinsko reformo gimnazije strokovna društva učiteljev in profesorjev. Več kot doslej.bi morali na tem torišču narediti tudi zavodi za prosvetno-peda-goško službo; Reformirana gimnazija ni samo prehodna šola, ne vzgaja samo bodočega znanstvenega in strokovnega osebja, marveč s svojo" usmeritvijo v praktična znanja dijakom tudi omogoča, da se po končanem šolanju zaposlijo v gospodarskih organizacijah in družbenih službah. Prav zato taka šola ni poceni in je France Kosmač snema film o slikarju samouku Tisnikarju V Slovenjem Gradcu snema ekipa »Viba-filma« iz Ljubljane barvni film o slikarju samouku Jožetu Tisnikarju. Scenarij sta napisala F. Kosmač in J. Mesesnel, režira pa F. Kosmač. Ekipa snema v okolju, kjer slikar ustvarja, torej v bolnišnici. Jože Tisnikar je domačin lz Slovenjega Gradca in dela kot bolničar v tamkajšnji bolnišnici. Spomladi j« imel večjo razstavo v Mariboru, skupaj z Jugoslovanskimi slikarji-naivd pa je razstavljal že v drugih deželah. Vse kaže. da bo kmalu razstavljal, tudi na Dunaju in v Hamburgu. Nove izdaje DZS 0 Pri DZS je v zbirki »Kiosk« izšel roman francoskega pisatelja Marcela Ayme-ja »Zelena kobila«. Roman je kronika neke vaške skupnosti v Franciji, polna galskega humorja in kar robate šaljivo-sti. Pisatelja odlikuje neomajna resnicoljubnost, ki razodeva globoko ljubezen do vsega resnično človeškega. O Prva knjiga Zbranega dela Prežihovega Voranca prinaša vrsto povesti, črtic ln novel tega samoniklega slovenskega pisatelja, avtorja kasnejših »Samorastnikov«, »Jamnice« in »Požganice«. 0 »Moderni roman« je popularna zbirka pri DZS in prinaša tokrat »Ljubezen inženirja Bahireva« sovjetske pisateljice Galine Nikolajeve. V njej Nikolajeva obračunava s kultom osebnosti in napo- Dragoceno knjiga Te dni je izšla tretja knjiga Zbornika fotografij iz na. rodnoosvobodilnega boja slovenskega naroda 1941-1945, ki zajema čas od septembra 1943, torej od italijanske kapitulacije, pa do februarja 1944, ko je XIV. divizija z zmagovitim pohodom razvnela Štajersko. Obsežno publi. kacijo sta izdala Muzej ljudske revolucije Slovenije in Inštitut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, uredil pa širši odbor. Knjiga obsega bogat fotografsko slikovni material in pomeni delo prav posebne vrednosti. veduje novejši razvoj v Sovjetski zvezi. O Slovenski pesnik Lojze Krakar je ob souredništvu Ryszarda Matuszev/skega in Zvgmunta Stroberskega pripravil izbor iz novejše poljske poezije in ga izdal pod naslovom »Poljska lirika dvajsetega stoletja«. Ivan Minatti pa je pripravil obširen izbor del makedonskih pesnikov in ga izdal pod naslovom »Sodobna makedonska poezija«. V tej antologiji makedonskega pesništva so zajeti vsi vidni sodobni predstavniki vezane besede v Makedoniji. 400 otrok preživelo 12.352 dni v zdraviliščih In počitniških kolonijah 400 otrok iz področja Dolenjske in Bele krajine je preživelo letošnje počitnice v sretojenižinskih zdraviliščih in počitniških kolonijah v Fazanu, na Valetti, Debelem rtiču, Rakitni, Gozdu-Martulj-ku in Vranskem. Potrebna sredstva so prispevali: Komunalni zavod za socialno zavarovanje iz Novega mesta, občinske skupščine in občinske organizacije Rdečega križa. Letovanje tolikega števila otrok je veljalo 19 milijonov 305 tisoč dinarjev. V počitniških kolonijah so teli otroci po 21 dni, v naravnih zdraviliščih pa po 25 dni. Vsi otroci so bili poprej zdravniško pregledani, izbrani pa takšni z zdravstvenimi motnjami ter iz socialno šibkih diruiln. 34 Nikoli mu niso v preiskovalnem zaporu točno formulirali obtožbe, ki ga je bremenila. Nacistične metode Dimitrova niso mogle oropati razsodnosti. Ko je nekoč kasneje srečal francoskega sodnika Marcela Villarda (ki si ga je izbral za enega izmed svojih zagovornikov na procesu), mu je povedal o svojih občutkih v tistih dneh: »2e od vsega zač&i&a mi je bilo popolnoma jasno; Prvič: da gre za provokacijo vlade (nemške). Drugič: le nacisti so mogli zažgati Reichstag. Tretjič: med procesom niso nikoli vprašali po resničnih požigalcih: krivci so morali biti po vsi sili nasprotniki vlade, torej komunisti.« Ker je Dimiti ov že v začetku spregledal nacistične načrte, je prešel takoj v drzen napad. Pripravil je vse svoje sile, vse svoje sposobnosti, da bi vrgel naciste iz sedla. Posebno je skrbel, da mu mučenje ne bi zrahljalo živcev. Kljub vsemu temu je v zaporu študiral nemško kazensko pravo in potek kazenskih procesov. Pripravljal se je na borbo in je hotel spoznati vse možnosti, ki mu jih je nudila takratna nemška zakonodaja. In še se je učil nemščine — vztrajno in temeljito. Na procesu so se sodniki in nacistično poslušalstvo čudili, od kod Dimitrovu taka moč v izražanju. Vedno je našel pravi izraz ob pravem času, čeprav je nemščina včasih nekoliko šepala. Dimitrov je v preiskovalnem zaporu opravil še neko važno delo: preštudiral je celotno nemško zgodovino. Izkoristil je vse možnosti, ki so mu jih nudili nič hudega sluteči nacisti. Na ta način si je ustvaril pravo sodbo u pomenu najnovejših političnih sprememb v tedaj že Hitlerjevi Nemčiji. Iz jetniške celice berlinskega Moabita je Dimitrov pisal: , »Čestokrat se čutim kot ujet ptič, ki ima peruti, toda jih ne more rabiti.« Res so ga ujeli, toda peruti razuma in revolucionarne trdnosti mu niso mogli ostrici. Na procesu je razmahnil ta krila, ki so ponesla moč njegove obrambe in obsodbe nacističmh metod po vsem svetu. Bil je nezadržljiv in dosleden. Preziral je smrt. Zanj je življenje pomenilo samo toliko, da je lahko s svojim delom služil revolucionarnim idejam proletariata. še nekaj drobcev, ki osvetljujejo proces 23. decembra 1933: sodišče izreče obsodbo Marinus van der Lubbe se je nekoč približal levičarskim organizacijam. Pozneje (1931. leta) je prešel v anarhistično skupinico. Toda bil je nemirne narave. Hotel je prepotovati vzhodno Evropo in Sovjetsko zvezo. S prijateljem se je v ta namen dal slikati tako, da se je v ozadju vide'a peterokraka zvezda. Ta slika je služila nacistom na procesu kot »komunistični agita-cijski material«. V maju 1931 je Lubbe prišel prvič v Nemčijo. Na poti ga je vzel v avtomobil neki tuj gospod. Ta gospod je bil homoseksualec, Lubbe prav tako. Spomin na prijetno potovanje so bile številne razglednice, ki sta jih nova »prijatelja« pisala drug drugemu. V septembru 1931 je van der Lubbe vnovič odšel ▼ Nemčijo. Spotoma je prepotoval šc Češkoslovaško, Madžarsko in Poljsko tja do meje Sovjetske zveze. Ko se je vračal, se je zadržal v Munchnu pri že znanem gospodu. Tu se je Lubbe spoznal še z drugimi homoseksualci in tu spremenil svoje politične nazore. Ko se je vrnil domov v Levden, je to izpričal na številnih zborovanjih. Voditelj SA-oddelkov Krnest Rohm je imel cel spisek svojih ljubčkov. Na tem spisku je bilo nekaj čez trideset imen in med njimi tudi ime »Rinus« — skrajšano ime Marinusa van der Lubbeja. Ko je odšel van der Lubbe tretjič in zadnjič v Nemčijo — v februarju 1933 je imel tu že precej znancev. To kažejo številna pisma, ki jih je prejemal iz Nemčije. Tokrat je spoznal v Berlinu tudi grofa Helldorfa, voditelja berlinskih SA-oddelkov. To so odkrili kasneje v dokumentih Karla Ernsta, ki je sodeloval v pripravah za požig Reichstaga. Kdo ve, kaj so vse obljubljali Lubbeju, da je sprejel tako bedno vlogo. Vemo samo to, da je Mari-nusov brat, ki še živi na Nizozemskem, sedaj po vojni zbral dokumente in da je leta 1956 zahteval revizijo leipziikega procesa Dokazati hoče, da je bil Marinus žrtev podlih načrtov nacističnih veljakov. Morda bo svet izvedel še za nove podrobnosti. Morda? Morda se bodo našli ljudje, ki se jim to ne bo zdelo več važno, kajti v novi Nemčiji so spet obesili na prsi Hitlerjeva odlikovanja. Dimitrov je zvedel za požig Reichstaga v vlaku, ko se je 28. februarja 1933 zjutraj vračal iz Miinchna v Berlin. Zato izjavlja na procesu: »Mirno lahko rečem, da imam s požigom Reichstaga toliko zveze kot na primer sleherni inozemski poročevalec v tej dvorani ali gospodje sodniki sami...« Dimitrov ni nikoli polemiziral z anonimnimi obtožbami. Ce Je napadal, je napadal osebno: priče in sodnike. Za vsakega je imel pripravljeno vprašanje. Vedel je, da so priče vnaprej naučene, in jih je vselej zmešal s postavljenimi vprašanji. 12. oktobra zahteva: »Komunistična internacionaia zahteva popolno jasnost glede požiga Reichstaga. Milijoni čakajo na od-govpr... Milijoni čakajo na jasen odgovor!« Neznana usoda deklice brez imena pator to preprečil. V taborišče snio prispeli s prvim transportom iz Slovenije. Ko se sf'"*injam na preteklost, vidim, kako malo lepega je bilo v nojem življenju: šolska m potem kratka dekliška l«ta' zatem pa uničevalno taborišč. Tu pa ... kaj bd pripovedovala, bili smo trpini utrujeni, premraženi in sestradani. Noseča .sem bila, vedeli so t0. Na vsak način so želeli jjiod obdržati in so mi zato odobri dvojni obrok hrane. 2i. februarja 1943 sem v bolniški sobi v taborišču rodila prvega otroka — deklico. S tem so mi prenehali prinašati dvojni obrok hrane. Ni jim Jjito mar za moje živ-[jenje- Rodila 5^ v taborišču, kie je bila smrt tako jjejnilosaia in kjer je zaudar-tal vonj po krvi. Namesto svežeSa zraka sem vdihavala g0St dim iz krematorija. Ko sem *s^šala prvič otrokov glas, se me je polastil prijeta in hkrati boleč občutek. Ugla sem se za usodo otro- šest dni m nogi Sem hčerlf?- hranila in negovala. y tej Jre& 6em za trenutek celo Pobila, kje sem. Toda w so le trenutki ... Ne-i^nem* sem ljubila svojega otro*?« Se&rii dan zvečer pa je pfl*'° ^to. česar sem se tolik", ~a- Ko so hčerko le- 011*11, mi je bolničarka rek* ^ J° poljubim. Te Takole so se Makedončki fotografirali pred rojstno hišo maršala Tita v Kumrovcu Poslovili smo se z Makedončki Skupina makedonskih otrok, ki jc po katastrofi v Skopju prispela v Videm-Krško, se je kmalu zatem nastanila v počitniški koloniji v Podbočju. Občinski odbor za po* moč Skopju je za te otroke organiziral izlete, družabne večere, predvajanje filmov in veliko drugih zabav. Otroci so se v Podbočju počutili resnično kakor doma. Njihove starše so trenutno zamenjali ljudje iz tega kraja, vzgojitelji in predstavniki politič* nega in občinskega vod.stva. Zlasti veliko skrbi, da bi se otroci dobro počutili, pa je vložil predsednik občinskega sindikalnega sveta ! .iln K o moča r, ki je bil hkrati tudi predsednik občinskega odbora za pomoč Skopju. Otroci sn občutili vso toplino in PAPIGE NAPADAJO LJUDI V osrednji Nigeriji postajajo sive papige nevarne celo ljudem, ker jim primanjkuje-hrane, čuvaja divjačine Owe-!a Osagija je pri kraju Iguo-riaW napadlo 200 papig in ga tako hudo okljuvalo, da je čez dva dni umrl. O drugem napadu poroča lovec Doug-las, ki je v bližini Benina šel za slonovo sledjo. Ločil se je od lovskih tovarišev, kar ne nadoma pa se je spustila nanj jata več sto papig in ga začela kljuvati. Njihovo vpitje in dva strela, ki jih je Douglas oddal, sta priklicala tovariše, da so ga rešili. Domačine so' posvarili pred to nevarnostjo in sedaj razganjajo papige s puščicami in s kričanjem, kadarkoli se začenjajo zbirati v jate. skrb, ki so je bili deležni v Vid-mu-Krškem in Podbočju. Njihovi nasmejani obrazi so to razodevali. Nepozabno jim bo ostalo prvo srečanje v Krškem, obisk filmskega igralca. Mihe Baloha, razgovor s Kerinovo mamo iz Velikega Podloga, obisk v Kostanjevici in sosednih krajih ter izlet v Kumro-vec 28. avgusta. Z veliko pozornostjo so si otroci ogledali rojstno hišo maršala Tita, novo šolo in druge znamenitosti v Kumrovcu. Med potjo so se v avtobusu razlegale makedonske, slovenske in srbske pesmi. 29. avgusta pa so makedonski otroci odpotovali iz Podbočja. Odšli so na zbiralne centre zaradi razvrstitve za šolo. Predsednik občinske skupščine inž. Franc Dragan je v poslovilnem govoru med drugim dejal: »Mi smo vas, dragi naši mladi Skopjanci, sprejeli z razširjenimi rokami in odprtimi srci. Mislim, da ste to tudi občutili. Sedaj, ko se poslavljamo, vam obljubljamo, da bomo tudi v bodoče naredili vse, kar bo v naših močeh, da bi se velika rana, ki jo jugoslovanski narodi euako občutijo, čimprej zacelila.« Tov. predsednik je otrokom zaželel veliko sreče in uspeha v življenju in izrazil mnenje, da bodo sprejeti v novem kraju enako toplo, kakor so biii pri nas. Otroci sprva niti niso mogli verjeti, da bodo odpotovali. Vse to je prišlo nepričakovano in hitro. V otroški koloniji so se spoznali in spoprijateljili s slovenskimi pionirji, spoprijateljili so se z vsemi ljudmi, ki so skrbeli zanje. Tragedija jih je zbližala in le-ta jih tudi ločuje. Potem, ko ■ je predsednik občinske skupščine prvemu otroku podal roko, so se srca mladih otrok utapljala v solzah. Otroci se niso mogli z besedami zahvaliti za pozornost in skrb, žalost jim je to preprečila. In vendar so njihovi pogledi povedali vse. Povedali so. da so občutili bratstvo in enontost in da so zato neizmerno hvaležni. Nikoli ne bodo pozabili tega dela slovenske zemlje in lju- di iz teh krajev, ki so jim nadomeščali starše. Tudi prisotni predstavniki občine, občinskega sindikalnega sveta, občinskega odbora za pomoč Skopju, DPM in RK so imeli solze v očeh. Skoraj vsak otrok s Senovega in iz Leskovca, ki je med tem časom letoval v počitniški koloniji v Podbočju, pa bo prišel domov zadovoljen, ker je postal prijatelj makedonskemu otroku. DRAGO KASTELIC mm Med potjo sem poslušal žuborenje Dovskega potoka in hkrati razmišljal o skorajšnjem srečanju in razgovoru z Zoro Kodelja iz Dovškega pri Senovem, do katere sem se tega dne napotil. Zvedel sem, da je Zora preživela težke trenutke v koncentracijskem taborišču v Osivienci-mu, kjer je rodila prvega otroka, zdravo deklico. Usoda tega otroka pa je še do danes neznana ... 42-letno gospodinjo Zoro sem našel doma, kjer je opravljala vsakdanja gospodinjska dela. Na njeni roki je odtisnjena številka 16432. 3. avgusta 1942, ko so jo skupno z mamo Rozalijo in očetom Francem pripeljali v to zloglasno taborišče smrti, je bilo ime 21-letnega dekleta Zore izbrisano. Od takrat je bila samo še številka. Zora je v taborišču doživela nepopisne strahote in ponižanja; darovala je svetu mlado življenje, pa ga nikoli nd pe-stovala, podjiibovala in materinsko negovala. S i pogledom, uprtim v to številko, so se Zori prebudili spomini na tista mračna-doživetja. »Brat Lado je bil leta 1942 zaradi sodelovanja z NOV ustreljen v Celju. Mene in starše pa so zaradi tega odpeljali v Oswiencim. Nameravala sem si ustvarili družino in dom, a mi je oku- Z nedeljskega sprejema dragih gostov iz SovjeJJ* rfj^ na»Otočcu: premier Hruščov se rokuje s predstavniki novom«^, *upscine, občinskega komiteja ZKS in občinskega odbora »(foto: Dolenjski list) Zora Kodelja je 21. 2. 1943 rodila deklico v • koncentracijskem .taborišču Oswien-cim. Fašisti so ji sedmi dan po porodu deklico vzeli in mati še do danes ne ve za usodo svojega otroka besede so zvenele rezko in so me zaskelele globoko v srce. Polastil se me je nemir, obšle so me zle slutnje. Nisem imela toliko moča, da bi vprašala, kaj to pomeni, pa tudi upala se nisem. Srce mi je stisnila bolečina, kakršne nisem občutila "še nikoli poprej. Solze so mi zalile oči, hlastala sem po otroku in ga z drhtečimi rokami posled-njič stisnila na svoje srce ... Utegnila sem ga še poljubiti, toplo, materinsko. Potem so mi ga odnesli. Slišala sem še poslednji glas otroka. Kriknila sem. Nisem mogla verjeti. Še vedno sem upala, da mi ga bodo vrnili. V nočni temi sem šepetala ime, ki sem ga nameravala dati hčerkici. V snu sem občutila njeno bližino in rahel utrip njenega srca. In to občutim še danes. Kmalu po porodu se je tudi mauna prikradla v bolniška .sobo, r L j Plvn-ici, preden se je naselil tukaj.« M s sevL»eg,a. nl vPrašal po naključju. Poznal je liu4%'v^ Pridejo v Pariz in jim je, kot je vi-detVaU, tavJteiko oddaljiti se od svoje železniške PV ^seloino taaj° n6kje bl'ZU Ulice dC Maubeuge n; uf10 ^ prišl° vse8a skupaj sedem gostov. tiiCiis 7am,po1 sta bila v točilnici samo še Maigret il■ kOlOai w„,ele so se ure brez dela, ko ti pride pred ^V^iai« g,?st- kateri od mimo gredočih ljudi, ki ,,i3 mtw i 1 dv°iica mornarjev, ki čakata, da bo nJ Vsni alozena- Maigret je od časa do časa nag-10 %vs*m,pe m videti Je bil miren in zadovolji *° pfliPloč Lucasu pohodil prste na nogi. ,lP> Je «^u,je PravkaT šel mimo neki človek. ^ff'oohn^T181 v notranjščino točHnice, se po-' m k s, vl,aL se obmil in se približal vratom. .k«*'1' Cen^6 P°stave. Na glavi ni imel niti klo-"»iKvMm,;* Bil Je rtečelas in po obrazu pegast, 0 P i mu i e' usta mesnata. jtfiftom 7^!Lpritisnila na kljuko. Vstopil je in se šei,ćrA v nip ljal in v njegovi drži je bilo nekaj g TlrW g0vin £iDih nenavadna previdnost. ^\^° ^oJenl čevlji že več dni niso bili na-1,1 dV^Hva Va temna obleka je bila ponošena, sraj-c* Sf^nii ravato ie imel slabo zavezano. iJfi so>w!e je na mačko, ki se previdno plazi v ne* » oprezuje krog in krog sebe in voha možno nevarnost. Gotovo je bil manj kot povprečno razumen. Vaški butci imajo dostikrat takšne oči, v katerih lahko razločiš samo nagonsko prekanjenost in nezaupanje. Najbrž sta ga Maigret in Lucas vznemirjala? Izognil se jima je, krenil naokoli k točilni mizi, pri čemer ju je ves čas opazoval, in potrkal po mizi z novcem. Prikazal se je Chevrier, ki je jedel v kotu kuhinje. »Kaj bo?« Možak pa se je še obotavljal. Po vsem videzu je bil hripav. Izustil je zamolkel glas, potem sklenil, da ne bo govoril in s prstom pokazal steklenico konjaka na polici. Maigret je z nogo hladnokrvno sunil Lucasa v čevlje. Prizor je bil kratek, vendar je bil videti zelo dolg. Možak si je z levico po žepu iskal drobiž, medtem ko je z desnico vzdignil kozarec k ustnicam. Potem je na točilno mizo vrgel nekaj kovancev in z nekaj zelo dolgimi, zelo naglimi koraki odšel na ulico. Videli so ga, da je zunaj planil v smeri proti Bercvjskemu nabrežju in da se ozira nazaj. »Pohiti!« Je Maigret rekel Lucasu. »Ampak zelo se bojim, da bi bo zmešal sled.« Lucas je zdirjal na ulieo. Komisar je naročil Chevrieru: »Pokliči taksi... Brž! .. j< Bercvjsko nabrežje je bilo dolgo, čisto ravno, brez prečnih ulic. Nemara bo utegnil v avtu moža dohiteti, še preden uide Lucasu. PETO POGLAVJE Na dolgi vidni črti skoraj praznega Bercvjskega nabrežja se je neznanec, ki je z dolgimi, gibčnimi koraki stopal mimo železnih ograj, od časa do časa obrnil, potem pa pospešil korak, ko je zmerom spet zagledal za seboj Lucasov nizki obris. Oživljeni Neviodunum Izkopali smo ker smo hoteli zvedeti, kakšen obseg in kako daleč je segalo mesto, kje so potekale ceste, kakšen je bil tloris njihovih hiš in kakšna je bila njihova komunalna ureditev. Naše delo ni bilo zaman. V preteklih ts€& letih smo poleg izredno številnih drobnih najdb lončene pen sode, rimskih novcev, nakitnih predmetov, slikanega stenskega ometa in številnih zidov dobili tudi jasnejšo podobo o ureditvi samega mesta. Izkopavanje je pokazalo, da mesto B Skladišče rimskih vodovodnih cevi v Veliki vasi pri Leskovcu ob peči, ki so jo odkrili poleti 1961 jj ni bilo utrjeno in ni imelo obrambnih zidov. Razprosti- I ralo se je na .desnem savskem bregu v smeri vzhod—za- | hod, bilo je zelo ozko (do 250 m) in razpotegnjeno v dolžino g skoraj 1000 m. Ulice v mestu so potekale pravokotno, prin- I cip, ki ga srečamo pri vseh klasično zasnovanih rimskih me- I stih in v legijskih taboriščih. Po temeljnih zidovih sodeč, so I bile hiše večinoma zidane in so imele po več prostorov, od I katerih so bili mnogi ogrevani s toplim zrakom po sistemu i dovršene centralne kurjave, ki ogreva tla in stene hiš. Kljub j temu da so nekdanje mesto skoraj 1500 let ropali in iz njega g izvlekli-vse, kar se je dalo s pridom uporabiti, smo vendarle g še vedno našli toliko predmetov, po katerih lahko sklepamo 1 o precejšnji blaginji njegovih prebivalcev. Vzporedno z raz- I iskovan jem samega mesta smo se lotili še odkrivanja savske- 1 ga pristanišča, čigar ostanki so še moleli iz stare savske stru- jj ge, in pa raziskovanja v Veliki vasi. Najdbe v Veliki vasi — presenečenje! Na posestvu F. Pirca v Veliki vasi so že pred leti pri ri- m golanju našli velike količine antične opeke. Zato smo se od- § ločili, da mesto raziščemo. Na naše veliko zadovoljstvo smo g izkopali kar celo lončarsko peč za žganje velikih glinastih I vodovodnih cevi. Poleg peči pa smo našli še kar na kupu i lepo zloženo večjo količino že izdelanih cevi, od katerih jih g je bilo precej čisto celih, zelo veliko pa jih je bilo razbitih. I Takoj nam je bilo jasno, da smo našli lončarski obrat, ki je I izdeloval glinaste vodovodne cevi. Te cevi so zelo velike in I imajo precejšen premer; bile so namenjene za daljnovodne I vodne napeljave, na primer od zajetja do naselbine. Neka- g tere cevi so imele na enem koncu z velikimi črkami vkras- l pan napis SIS. Ta napis je kratica za SISCIA, torej okraj- | šano ime za današnji Sisak. Iz tega lahko sklepamo, da I lončarski obrat v Veliki vasi s svojimi izdelki ni preskrboval g samo bližnji Neviodunum, temveč je svoje izdelke pošiljal I tudi v Sisak. Očitno je, da so uskladiščene cevi bile name- 1 njene v Siscio. Velika vas je bila v rimskem času samo pred- i mestje (od Drnovega je oddaljena komaj 2 km) Neviodunu- I ma, kjer je bilo središče lončarjev, ki so bližnji mestni trg I * zalagali s svojimi izdelki. Ti lončarski obrati pa so ležali tik 1 velike rimske ceste, ki je vodila iz Emone, saj prav blizu naj- 1 dene lončarske peči prihaja cesta iz krakovskega gozda in a teče skoraj v ravni črti v Drnovo. Savsko pristanišče — edinstven objekt Več kot poldrago tisočletje so v nekdanji savski strugi, danes vaški gmajni, samevali divje razmetani veliki kamniti bloki, ki so le deloma bili vidni, večji del pa je bil pokopan pod nanosi rečnega proda. Vaška živina se je pasla okrog njih in bosopeti pastirčki so se igrali na njihovih gladkih površinah. Bile so to neme priče nekdanjega rimskega pristanišča ob Savi. Sem pa tja je prišel tjakaj podjeten kamnosek, izvlekel lepo obdelan kamen in ga s pridom uporabil. Tudi drnovski vaščani so izvlekli precej kamnov, ki danes služijo bodisi kot podporniki kozolčnih stebrov ali pa tvori-kar čeden prag pred hišnimi vrati. Začetek novega muzeja na prostem ob cesti v Drnovem nad nekdanjim rimskim pristaniščem 1 1 Na Bizeljskem: končno le obnova Povečanje zmogljivosti brestaniške kmetijske zadruge Kmetijska zadruga Bizelj-sko je po dolgem odlašanju le dobila odobreno investicijsko posojilo za obnovo 56 hektarov vinogradov. Agro-obnova is Ljubljane bo 15. oktobra letos začela z obnovitvenimi deli, pogodbo pa bodo sklenili v teh dneh. Vinograde bodo obnavljali v BREŽIŠKE VESTI treh stopnjah: v prvem leta približno 15 hektarov, v naslednjem približno 20 hektarov, v tretjem in zadnjem letu pa preostanek. Do 15. oktobra, ko bodo začeli z deli, pa morajo biti rešeni lastninski odnosi na 56 hektarih površin, ki so predvidene za obnovo. Tu se zadeva spet zatika, ker še nimajo odobrenih 16 milijonov dinarjev posojil, ki jih potrebujejo za odkup in zaokrožitev vinogradniških površin. Odkup in zaokrožitev površin je pogoj za obnovo, na banki pa, kot je videti, to rešujejo ločeno! Zakaj tako, se vprašujejo pri kmetijski zadrugi Bizeljsko. Hkrati z njimi pa se tako vprašujejo tudi vsi vinogradniki, lastniki za obnovo predvidenih površin, ki so se že večkrat pripravili na to, da bodo svoje vinograde predali družbi, pa je doslej vedno prišlo kaj vmes, kar je to preprečilo. Upanje, da bo po večletnem odlaganju letos le prišlo do obnove, je resda večje kot doslej, gotovosti, ki je pred Ludvik štaba je eden iz sezonske skupine Zagorcev, ki kopljejo jarek za glavni kanalizacijski vod v novo naselje v Brežicah Delavska univerza Brežice vabi k vpisu v SPLOŠNO IZOBRAŽEVALNO SOLO — I. in II. tečaj. Predavanja v obeh tečajih trajajo 6 mesecev. Prvi tečaj obsega učno snov 5. in 6. razreda osnovne šole, drugi tečaj pa snov T. in 8. razreda osnovne šole. — V prvi tečaj se lahko vpišejo tisti kandidati, ki so z uspehom končali 4. ali 5. razred osnovne šole. Ti kandidati bodo po dokončanem prvem tečaju- nadaljevali študij v drugem tečaju ln tako tr enem šolskem letu predelali celoten program osnovne šole, prirejen za odrasle. — V drugi tečaj pa se lahko vpišejo tudi kandidati, ki so z uspehom končali 6. ali 7. razred osnovne šole. Pravico do vpisa imajo le tisti kandidati, ki so že dopolnili 18 let. TEČAJ KNJIGOVODSTVA I. STOPNJE, namenjen uslužbencem, ki delajo v knjigovodstvu, pa nimajo za to delo potrebne šolske kvalifikacije. V tem tečaju bodo slušatelji pridobili predvsem teoretično znanje lz knjigovodstva ter osnovno znanje iz gospodarske matematike, meničnega in čekovnega prava ter poslovne korespondence. TEČAJ SLOVENSKEGA JEZIKA IN KORESPONDENCE za uslužbence v administrativni stroki, v katerem bodo predavatelji obravnavali pravopisne novosti in osnove poslovnega dopisovanja. TEČAJ NEMŠKEGA JEZIKA — začetni in nadaljevalni. V nadaljevalni tečaj se lahko vpišejo vsi 1 slušatelji, ki so v preteklem šolskem letu obiskovali tečaj prve stopnje, in pa ostali kandidati, ki osnove jezika že obvladajo. TEČAJ ANGLEŠKEGA JEZIKA — začetni. TEČAJ FRANCOSKEGA JEZIKA — začetni. TEČAJ ITALIJANSKEGA JEZIKA — začetni. Jezikovne tečaje priporočamo predvsem delavcem v gostinstvu in trgovini, ki jim je znanje jezikov zaradi stikov s tujimi turisti nujno potrebno. Ce bo prijavljencev iz teh strok večje število, bo le-tem prilagojen tudi učni program. takšno gospodarsko akcijo potrebna, pa še vedno ni ... Na Bizeljskem bo letos trgatev bolj zgodna Suša v poletnih mesecih je povzročila, da bo vinogradniški pridelek letos nekoliko manjši, kot je kazalo, kvaliteta pa bo takšna, kot je v zadnjih letih ne pomnijo. Tako sodijo bizeljski vinogradniki, ki že obiskujejo svoje »gorce« in pokušajo prvo grozdje. Odkupne cene še niso določene, vendar je videti, da bodo enake lanskim. Trgatev se bo letos začela 10 do 15 dni prej kot običajno, saj bodo začeli tr-'gati v prvih dneh oktobra. Maja je brestaniška kmetijska zadruga prevzela tudi posestvo KPD Slovenska vas. S tem je povečala svoje zemljišče za 145 hektarov in hleve za 350 stojišč ter tako rešila problem gospodarskih poslopij, garaž in strojnih lop. Lahko rečemo, da se je na ta način posestvo kmetijske zadruge povečalo za več kot enkrat. Ko smo vprašali, kako Je s pitanjem živine in s proizvodnjo mleka, smo zvedeli, da bodo do konca leta predvidoma prodali 380 mladih pitanih živali. Do sedaj so jih od tega prodali že 170. Povprečna mesečna proizvodnja mleka se vrsti okoli 9800 litrov . Z mlekom oskrbuje zadruga Brestanico in Senovo. V zadrugi skrbijo tudi za Kratke iz brežiškega sindikalnega sveta novnem občnem zboru. Delo bo verjetno bolj zaživelo, ko bo opravljen poseben seminar za vodstva tega sindikata, ki ga bo organiziral republiški ' odbor sindikata družbenih dejavnosti. Za sedaj se nekako ne morejo znajti. — Občni zbor občinskega sindikalnega sveta naj bi bil po predvidevanju predsedstva v mesecu oktobru. Poprej, v septembru, bi bil plenum sindikalnega sveta. Iz voljena je bila posebna komisija, da sestavi letno poročilo o delu. Sindikalne podružnice naj bi poslale na občni zbor po enega delegata na vsakih trideset članov. Zadnji občni zbor sindikalnega sveta je bil v aprilu 1962. I. V. 55 ton žive teže goved so izvozili Kmetijska zadruga Bizeljsko ima v svojih pitali-ščih 140 stojišč, ki so vedno zasedena z živino. Letos so spitali in prodali okoli 120 glav goved v skupni teži približno 55 ton. Vso letos spitano živino so s posredovanjem izvoznika prodali v zamejstvo. Novi predsednik ObO SZDL 20. avgusta so na plenumu občinskega odbora Socialistične zveze v Brežicah razrešili dosedanjega predsednika ObO SZDL tovariša Ivana Ziviča, ki odhaja v politično šolo v Ljubljano. Za novega predsednika je bil izvoljen tovariš Vlado Deriič, ki se je vrnil iz politične šole. Tov. Deriič je bil rojen 1937; po poklicu je kvalificiran delavec trgovske stroke. Je član okrajnega komiteja ZKS Celje in elan CK ZMS. — Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta je na svoji zadnji seji sklenilo, da mora posebna za to izvoljena komisija izvesti drugi del delavskih športnih iger, in sicer do občinskega praznika. Pre-bodni pokali, katere je pred leti nabavila občinska skupščina in jih je šest, bi bili razdeljeni zmagovalnim ekipam na občinski praznik 28. oktobra. Spomladanski del tega tekmovanja je bil v nekaterih športnih panogah pomanjkljivo izveden, zato je bilo komisiji naročeno, naj se potrudi in jesenski del "tekmovanja v celoti ln brezhibno izvede. Tekmovanja bodo v odbojki, streljanju, šahu, namiznem tenisu, kegljanju in malem rokometu. — Občinska odbora strokovnega sindikata delavcev storitvenih dejavnosti In družbenih dejavnosti, ki sta bila pred enim mesecem ustanovljena, še nista prav zaživela. Po opravljenem konstituiranju novoizvoljenega odbora je imel svojo prvo sejo edinole odbor sindikata družbenih dejavnosti. Na nedavni seji so si izvolili v pomoč tri komisije, in sicer komisijo za pomoč pri izdelavi statutov zavodov, komisijo za samoupravljanje in notranjo delitev in komisijo za organizacijo in izobraževanje. Izvolili so tudi komisijo za sklepe, kakor je bilo sklenjeno na usta- Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Ljuba Kr-stenič lz Laduča — Zeljka, Amalija Clzel iz Pavlove vasi — Ivana, Marije Olovec iz Zdeu-el - Dubravko, Marija Pavletič iz Izole - Andreja, Frančiška Geršak iz 2upelevca — Evge-na, Marija Zarn iz Vrhulj — Anico, Amalija Voljčanšek z Rake — Bojana, Anica Hršak iz Brežic - Zeljka. Anica Baje lz Malega Podloga - Franca, Pavla Dular lz Anž — Martina. Ste-fica Borošak iz Radohovega — Jožef o in Ljubico. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Preteku teden so -se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Jožefa Munlč, natakarica iz Obrežja, si je pri padcu na dvorišču poškodovala glavo; Antona Vršca, sina delavca, je krava brcnila v trebuh; Miha Cizel, sin posestnika, si Je pn padcu z voza poškodoval levo koleno; Jurija Debeljaka, delavca iz Prigorja, je nekdo udaril po glavi; Jože Marjetic, sin posestnika iz Stri-ta, si je pri padcu z motorja poškodoval levo nogo; Tomo Noršič, delavec lz Noršič sela, si Je pri padcu na cesti poškodoval desr.o roko; Martin Bulas, sin delavca iz Pletertj, si je pri žaganju drv poškodoval desno roko; Jože Gregi, posestnik lz Drenovca, si je pri padcu z voza poškodoval rebra; Azlr Hotič, delavec iz Vrbine, si je pri delu poškodoval levo nogo; Ivan Suler, mlinar iz Vrhov, »i je pri padcu s kolesa poškodoval glavo. Kaj je novega na Bučki? tremi leti je dobila naj bi avtobus, ki tz Novega mesta vozi v škocjan in Krško, vsaj dvakrat v tednu vozil skozi Bučko in Rako, saj je cesta dovolj široka. Morda bi se našla še druga rešitev? Vaščanl so pripravljeni tudi pomagati pri morebitnem popravilu ceste. Prebivalcem Bučke primanjkuje zdrave pitne vode. Zdaj imajo le kapndco, kadar pa je suša, vode ni. V Skop-nem, nedaleč od Bučke, je neusahljiv studenec, ki bi bil zelo primeren za zajetje. Na pobudo krajevne organizacije SZDL ln RK naj bi sklicali krajevni sestanek, kamor naj bi povabili strokovnjaka ca vodovode, ki se o tem temeljito pogovorili. S. Sk. Pred Bučka novo, lepo cesto vse do Sevnice in Ima lep kulturni dom. člani so uredili kulturni klub in nabavili televizor, ob katerem si krajšajo dolge jesenske ln zimske večere. Na Bučki pa pogrešajo gostišče, ki bi v ta prijetni kraj SEVNIŠKI VESTNIK z lepim razgledom na Krško polje privabilo več turistov. Naselje je tako rekoč odrezano od doline, ker nima nobene prometne zveze. Podjetje »Gorjanoi« pravi, da bi se avtobusna proga ne splačala, prebivalci pa menijo, pridelek krme, saj imajo 90 hektarov travnikov. Letošnji povprečni pridelek krme je bil celo 40 centov na hektar. Vendar je bila proizvodnja krme zaradi suše za 30 odst. manjša od lanske. Na 80 hektarih orne zemlje so letos posejali: na 20 hektarih pšenico, na 8 hektarih silazno koruzo, na 6 hektarih krompir, na ostalem pa travno de teljo — mešanico. Posestvo kmetijske zadruge v Brestanici se je letos kljub težkočam pričelo lepo razvijati. Upamo, da bo tudi v bodoče napredovalo. Kombajn, ki bo žel šele prihodnje leto Kmetijska zadruga Bizeljsko se je že lani odločala za nakup žitnega kombajna. Ker jim je tovarna sporočila, da ga lahko dobavi šele v prvi polovici avgusta, so nakup odložili. Žetev je v avgustu namreč že mimo. Letos so se za nakup le odločili, kombajn pa je prispel natanko tri dni po opravljeni žetvi... Zdaj je spravljen in bo prvo klasje požel šele prihodnje leto. Dela mu ne bo zmanjkalo, saj so okoliški kmetovalci za kombajnira-nje posevka žitaric zelo zainteresirani. Kostanjeviška ambulanta v nove prostore Ce bo šlo vse po sreči, bodo splošno ambulanto v Kostanjevici v kratkem selili v nove prostore. Zdravstvena postaja je odkupila stavbo za 3,800.000 dinarjev, obnovitev pa je stala okrog 6 milijonov .dinarjev. Izvajalec del »Re- POROČEVALEC KOMUNE VIDEM-KRŠKO mont« iz Žužemberka se je pogodbeno obvezal, da bo dela dokončal že do oktobra 1962, vendar podjetje obljube ni izpolnilo. Nova ambulanta je prilagojena sodobnim zahtevam, ima splošno ln zobno ambulanto, prevezovalnt-co, laboratorij, čakalnici, upravne prostore in vse sanitarije. V kletnih prostorih so rentgen, pralnica in garaža. V stavbi je lastni vodovod. V prvem nadstropju pa je stanovanje za zdravnika. Delo v novih prostorih bo po mnenju šefa ambulante dr. Vieko-slava' Frlana lažje in uspešnejše. Dobra organizacija zdravstvena službe v Kostanjevici pa je nujna, saj izkazuje statistika okrog tisoč storitev mesečno. Dobra sadna letina Tovariši v brestaniški kmetijski zadrugi so nam z veseljem povedali, da bo letos dobra sadna letina. Pričakujejo okoli 10 vagonov pridelka. Kar 90 ton bodo pridelali jabolk, še ena razveseljiva vest za potrošnika: v kmetijski zadrugi so nam povedali, da bo letos zaradi dobre letine sadje cenejše kakor lani. Bomo videli! ZABELEŽENO PROSIMO ZA ODGOVOR! Dne 7. S. 1962 smo Transportnemu podjetju v Vidmu-Krškem pos.ali naslednji dopis: »Izvedeli smo, da ste se povezali s celjskim prevozniškim podjetjem, in ker ne vemo njHiovega naslova, Vas prosimo, da posredujete centrali naš predlog, kakor sledi: 1. Predlagamo podaljšanje avtobusne proge Krško—Kostanjevica do črneče vasi. Avtobus, ki pripelje ob 12.40 v Kostanjevico, naj bi peljal še v Črnečo vas, to je S km dalj. To narekujejo naslednje potrebe: a) Iz šolskega okoliša v črneči vasi hodi k nam okoli dvajset šolarjev, ki bi v prihodnje prihajali v Kostanjevico peš, nazaj pa bi se peljali. Istočasno bi lahko avtobus pobral, šolarje popoldanske izmene in jih pripeljal nazaj grede v Kostanjevico. Teh je tudi kaJcih dvajset. b) Vasi črneča vas, Oštrc, črešnjevec, Avguštine, Dolšce, Jablance, Vrbje, Vrtača, Gradnje itd. imajo veliko prebivalcev, ki se dnevno vozijo na občino ali na okraj in bi jim s tem olajšali potovanje, obenem pa tudi krili stroške Vašega podjetja. c) Planinska postojanka Polom privablja vse več turistov, ki bi jim bilo s tem olajšano potovanje. 2. Za dijake, ki bi se dnevno vozili k pouku, bomo pri ObLO Videm-Krško poskrbeli za regres. Smatrajte zadevo za zelo nujno in takoj ukrepajte. Avtobus je doslej stal dobre pol ure v Kostanjevici in je rešitev, kot jo predlagamo, možna. S tovariškiml pozdravi!« OSNOVNA ŠOLA Kostanjevica Prosimo zgoraj navedeno podjetje, da bi po letu dni čakanja vendarle odgvorilo. živahna dela v Sevnici Bliža se 14. september, občinski praznik Sevnice. Vzdolž glavne asfaltirane S Studenca rvi Sevnici Osnovna organizacija SZDL v Studencu je pri tekmovanju, M ga je razpisal občinski odbor SZDL Sevnica, dosegla 450 točk, ki so jI priborile denarno nagrado 120.000 din. Uredili so že svoje klubske prostore, v katerih se lepo razvija kulturno življenje. Prebivalci tožijo o slabih krajevnih poteh in o poškodovani cesti od Impoloe do Sevnice, ki bi jo bilo treba popraviti. Stalne zveze s Sevnico nI, pač pa vozi med šolskim letom avtobus. Ker tudi sosednja Bučka nima avtobusne zveze, bi kazalo za. oba kraja vsaj nekajkrat v tednu uvesbi redno avtobusno progo. S. ceste te dni urejajo pločn* ke. ker je hoja za'pešce 9° glavni cesti dokaj nevarna-Pod stanovanjskimi blo*» pri postaji urejajo cesto« ki je bila svojčas le zasil«10 urejena in asfaltirana. As# fait popravljajo tudi na *r' gu, kjer je bil že P«,eceJ poškodovan. Živahno je tudi P*?* poštnim poslopjem, fcrg delajo fasado, v notranjo*'' poštnega poslopja p» hlka z avtomatično telefona* centralo, ki bo odprt8 ** občinski praznik. Do sl93' nostnega dne bo koač»" tudi nova velika hala carske produktivne z8''v. ge, kjer v teh dneh «Pr* Ijajo še zadnja dela. T»» se Sevnica pripravlja občinski praznik. ~Štev735770l> 3 DOLENJSKI LISI: TO NI LEPO! »Kaznovati bi Jih morali in dati v časopis,« pravijo nekateri občani Črnomlja. Pred železniško postajo je na klopi večkrat privezana živina. Vpreženi konji stojijo po ves dan pred postaja in tako blatijo prostor, ki je namenjen potnikom. Tu je že dalj časa razmetano kamenje in pesek. Nihče se ne zmeni, da je vse to potnikom v napoto, da kazi podobo mesta. Samo opozarjanje članov kolektiva železniške postaje nič ne pomaga. Prometni znak, da je pred postajo parkiranje prepovedano, pa je nekdo odstranil. Petnajst kolektivov še ni začelo pripravljati statutov V črnomaljski . občini Je del kolektivov, (med njimi so zlasti večji) že kar precej napredoval s pripravljanjem osnutkov statutov, manjši kolektivi — teh je po številu kar 15 — pa niso še niti pričeli. Poslej nama v celoti izdelanega osnutka še nobeno podjetje. Tik pred koncem so z njim v BeJtu in pri splošnem trgovskem podjetju Potrošnik. Z vso vnemo pripravljajo osnutke in zbirajo potrebno gradivo' v Rudniku v Kani-žarici, v komunalni upravi v Črnomlju, v kmetijski zadrugi Črnomelj, pri PTT v Črnomlju, v črnomaljskem obratu konfekcijskega podjetja Novost, pri Begradu in v kolektivu železniškega transportnega podjetja v Črnomlju. Največ' težav pri pripravljanju osnutkov je, kot vse kaže, pričakovati v 15 manjših kolektivih, ki sploh še niso začeli s pripravami. Občinski sindikalni svet namerava v septembru prirediti seminar za člane komisij za pripravo osnutkov statutov Za boljše avtobusne zveze O slabih avtobusnih zvezah v občini so že dostikrat razpravljali na zborih volivcev in na sestankih. Veliko je bilo zaradi tega že vroče krvi, zato so se pred dnevi sestali predstavniki občine in organizacij s predstavniki avtobusnih podjetij »Gorjanci« in »Sap«. Domenili so se, da bo septembra uvedena nova avtobusna proga iz Ostriža skozi Metliko in Podzemelj do Črnomlja. Uporabljali jo bodo lahko učenci osemletke, ki se vozijo v Črnomelj iz Gribelj in Cerkvišča. To progo bo prevzelo podjetje »Gorjanci« Podjetje »Sap« pa bo Uvedlo redno avtobusno progo Črnomelj—Stari trg. V Črnomelj bo prišel avtobus okoli 7.45, odhod pa bo okoli 13. ure. S to progo bo rešeno vprašanje prevoza učencev iz Bistrice, Grička, Doblič in okolice. Avtobus, ki odpelje zjutraj iz Črnomlja v Adleši- če, bo nadaljeval v bodoče pot do Pretoke; od tam pa bo pripeljal šolske otroke v adlešičko šolo. Popoldne bo otroke odpeljal nazaj v Preloko. Razpravljali so tudi o uvedbi avtobusne proge Vinica—Sinji vrh. Sprva naj bt avtobus na tej progi vozil le dvakrat v tednu, če pa se bo izkazalo, da je to premalo, bo vozil redno in bo prevažal otroke višjih razredov s Sinjega vrha v Vinico. Dokončne besede o tem pa še niso rekli. V Crmošnjicah je okoli 24 otrok, ki morajo v šolo v Črnomelj. Zanje so uredili internatsko bivanje v Dijaškem domu v Črnomlju. Del vzdrževalnine bodo plačevali starši, del pa občinska skupščina. V teku so tudi priprave, da se ukine šola v Petrovi vasi in da se otroci prešo lajo na črnomaljsko šolo Za te otroke bi bilo pra\ tako potrebno urediti prevoz. O tem se dokončno št KOMISIJA ZA RAZPIS MEST DIREKTORJEV PRI OBČINSKI SKUPŠČINI METLIKA razpisuje mesto , UPRAVNIKA Komunalne uprave Metlika Pogoji: petletna praksa v vodenju gospodarskih organizacij s primerno izobrazbo. Zaželen gradbeni tehnik. Plača po pravilniku o delitvi osebnin prejemkov. Ponudbe, kolkovane s 50 din takse, s priloženim življenjepisom in opisom dosedanjih zaposlitev pošljite KOMISIJI PRI OBČINSKI SKUPŠČINI najkasneje do dne 30. septembra 1963. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. niso pogovorili, in pričaku jemo, da bodo tamkajšnj: prebivalci v to privolili. Jože Škof NOVICE ČRNOMALJSKE KOMUNE iz podjetij. Na njem bodo zlasti onim iz manjših kolektivov posredovali nekaj izkušenj iz dela v kolektivih, ki so to pomembno nalogo že skoraj v celoti opravili, dali nekaj vodil za delo in se v širšem krogu pogovorili tudi o problemih in posebnostih v posameznih podjetjih. Največja ovira v pripravljanju osnutka je prav gotovo dejstvo, da v večini podjetij v črnomaljski komuni ni strokovnjakov, ki bi bili tej odgovorni nalogi kos. To velja, kot smo že omendli, zlasti za petnajst manjših podjetij, kjer niso še niti pričeli. V gozdarski stroki je čutiti posledice priprav za reorganizacijo, ki so delo okoli statutov tam popolnoma zavrle, v domala vseh kolektivih pa živahnost priprav močno omejuje obdobje letnih dopustov. V občinskem sindikalnem svetu v Črnomlju ugotavljajo tudi to, da so samoupravni organi v kolektivih vse premalo resno dojeli pomen statutov in da bo treba v septembru krepko poprijeti, da bi zamujeno nadoknadili. Samopostrežni razgovor Na nove stvari gledamo navadno precej nezaupljivo. Ce pa vidimo, da je nova stvar precej boljša, jo težko pogrešamo. Ni se tako dolgo, ko so odprli v CrmomJju samopostrežno trgovino ln že je prišla meščanom v »meso in kri-kot pravimo. Ko sem vstopil v trgovino, nisem vzel košarice kot drugI, temveč sem se napotil proti plačilni mizici, za katero je sedela poslovodkinja Irena Vrščaj. Nadomestovala je uslužbenko, ki se je kmalu vrnila in stopila sva po trgovini. - Kako so zadovoljni ljudje? sem Jo vprašal. - Navadili so se na trgovino tn promet je vsak dan večji. Imamo dokaj veliko zalogo lz skoraj vseh tovarn in so v glavnem zadovoljni. Ce pa si kdo zaželi kal posebnega, si zapišemo ln skušamo želji ustreči. - In konkurenca? - Ne vem. Veste, to je tako vprašanje, na katerega ne morem odgovoriti. - Kaj mislite o lokaciji trgovine? - Tukaj Je najboljši krai za samopostrežbo. V spodnjem delu mesta, je precej ljudi, ki imajo svoje vrtove ln si veliko stvari sami pridelajo. Tu gradimo novi Črnomelj ln nove bloke, da so ljudje skorai popolnoma odvisni od trgovine. Poletni razgovori o delu so bolj utrujajo« kot prijetni in zato sva se lotila drugega po-menka. - Kadite? - Da, okoli 20 cigaret gre na dan. Včasih več, včasih manj. Odvisno je od dela. - Ste Crnomaljčkanka? - Pravzaprav sem že. Prese- lili smo že leta 1946 lz Ljubljane in zdi se ml, da imam po toliko letih že domovinsko pravico v Beli krajini. - Kaj mislite o Črnomlju? - Zelo ml je všeč, bolj kot Novo mesto. Ne vem, kako bi to razložila, vendar mislim, da to drži. Razgovor o tem vprašanju nI bil tako kmalu zaključen, vendar sva se na koncu sprijaznila s tem, da smo Novomeščanl In Crnomaljčani veliki »lokal-patrioti« in Je bolje, da se ne prepričujeva več. Besedni dvoboj sva zaključila v neodločenem položaju. - Imate osebnega konjička? - Konjiček gospodinj je delo na domu. Sem poročena. Imam tri otroke in precej dela. Prišla sva do pijač. V vročih poletnih dnevih je pogovor o njih zelo aktualen. Pred nama je bila polica z alkoholnimi pitačami. - Ce bi vas prosil za pomoč, katero pijačo bi ml predlagali? Pogled jI je zdrsnil malo v desno. - Mallnovec tovarne Alko. Moral sem reševati svoje stanje. Mislim, od teh pred namal - Aja! Največje povpraševanje je po Starčku in Malvaziji. To se ml zdi precej čudno, sa) te Bela krajina znana po dobrem vinu. In še enn zanimivost: če ne bi videla, ne bi verjela da so Crnomaljčani taki -koretorji«! Zaloge prave črne knve moramo stalno ob-navli.nl. - Kaj mislite o kupcih? - Predvsem to. da so zelo pošteni. Bila sem na praksi v Ljubljani In sem prijetno presenečena, ker tukaj skoraj ne zasledimo tatvin. To je zopet eden Izmed dokazov, da ml Alojz Pekolj iz Artmanje vasi je peljal na železniško postajo v Trebnjem voz tamilskega lesa. »Peljete les iz svojega gozda?« smo ga vprašali. »Da, pa ne prvič in zadnjič. Slišal sem, da industriji te surovine primanjkuje.« Nova sindikalna podružnica v zdravstvenem domu Člani kolektiva Zdravstvenega doma v Trebnjem so bila do sedaj člani sindikalne podružnice javnih uslužbencev, pred kratkim pa so ustanovili lastno podružnico. S povečanjem uslužbencev bodo lahko na ta način imeli boljši pregled nad delom, razen tega pa bodo lahko tudi lažje razpravljali o problemih zdravstva v občini, kar je bilo do sedaj le delo u-pravnega odbora doma. Ne 110, temveč 155 milijonov! Po najnovejših računih za gradnjo zdravstvene postaje na Mirni, zdravstvenega doma in lekarne v Trebnjem ne bo zadostovalo 110 milijonov dinarjev, ampak bodo morali najeti 155 milijonov dinarjev posojila. Pri poso- je Črnomelj zelo všeč. - Poslovila sta se lnozmuznila se mi je brez dokaza o najinem razgovoru na celuloid-nem traku. Na' srečo sem opravil to delo še pred najinim »uradnim« razgovorom ... Janez Korošec jilu bo treba zagotoviti 15-odstotno lastno udeležbo. Poglobili smo se v novo ustavo Prosvetna delavci trebanjske občine smo zadnje dni počitnic izkoristili za študij nove ustave. Predavanja so bila v Trebnjem in Mokronogu. Poslušalci so sodelovali tudi v razpravi in se zanimali zlasti za vprašanja, ki zadevajo šolo in učence. Seminarja sta bila koristna, saj bo treba v novem šolskem letu seznanjati učence s temelji nove ustave, razen tega pa bo treba to in ono pojasniti tudi starejšim. Troje novih komisij Občinska skupščina v Trebnjem je imenovala troje komisij. Komisijo za prošnje in pritožbe bo vodila Marija Vraničar, predsednik komisije za narodno obrambo je Ivan Gole, komisija za sečna dovoljenja pa bo delala pod vodstvom Janeza Mihevca. TREBANJSKE NOVICE Včasih se tudi pri dobri postrežbi zgubi smeh z obraza — ob računu ... Spomenik talcem v Trebnjem V nedeljo. 8. septembra, bo ob 9. uri na pokopališču v Trebnjem odkrit sPcmenik talcem in skupna grobnica padlih borcev, talcev In žrtev fašistič n*ga nasilja - Združenje borcev NOV, krajevna organizacija Trebnje, vabi k svečanosti svojce in druge občane. Tciko nam je ob misli na *rlt>e, vendar smo ponosni 'iste dni. Trebnje z okoli-£° Je doživelo isto, kar je ta-~*al doživljala vsa naša domovina: izdajstvo protiljud-voditeljev bivše Jugosla-!JJC. napad okupatorjev, zlom r*re Jugoslavije, okupacijo. ^'Jo — potem pa: upor, S°J' žrtvovanje ln zmago. redvsem Je bilo mnogo na-J1* nad našim človekom ln l~J°«o žrtev, saj samo napo-J^ališču v Trebnjem počd-5? *3 poznanih borcev NOV, .borcev NOV, ki jim nc vc-2? imena, 36 talcev ln 23 fašističnega nasilja. Vsa u življenja so ugašala zato, smo hoteli svobodno in lepše živeti ln ker smo hoteli biti ljudje in še bolj postati ljudje. Tega nam ndso pustili, zato smo se uprli. Ta naš upor pa je zahteval žrtve. Nas boj so hoteli okuj. .t..r-jl ohromiti z nasiljem, toda vse večjemu nasilju smo odgovarjali z vedno odločnejšim bojem m z vse večjo željo p) svobodi. Tudi v Trebnjem in okolacd so je upor iz leta v leto razraščal. Padale so žrtve — prve že leta 1941 — potem vedno več. Padali 90 borci iz prvih enot NOV. Med mnogimi tudi tisti v Junaški obrambi v Blatnem klancu, Id so Jdh Italijani onedaščali Se potem, ko so bdlj mrtvi. Naše enote so rastle. Ob njihovi aktualnosti in vse večjih uspehih, zlasti pa bb uspehih II. štajerskega bataljona in pozneje II. grupe odredov spomladi 1942 je okupator pobesnel. Začel Je streljati talce ln pošiljati ljudi v koncentracijska taborišča. Prvi talci so padli v Ra-dohovl vasi 28. 4. 1942, kmalu potem — T. 5. 1942 — pa so padli prvi štirje talci tudi v Trebnjem. Potem so streljali skoraj v enakomernih presledkih. Po podatkih — krajevne organizacije Združenja borcev NOV v Trebnjem so Italijani samo v letu 1942 enajstkrat streljaU talce. Italijani so ubijali vse do kapi- tulacije 8. septembra 1942. Med žrtvami Italijanskih okupatorjev in domačih izdajalcev so tudi ljudje, ki so bili dobesedno zaklani in ceilo živi sežgani. Kapitulacija Italije je pomenila prekinitev nasdlja za določeno obdobje. Toda s prihodom Nemcev 1943 oktobra v ta predel ln z ustanovitvijo nemško-domobranske postojanke v Trebnjem in drugih večjih krajih v okolici se Je nadaljevalo tudi nasilje. Nadaljevala pa se je tudi vse odločnejša borba naših brigad. V tem boju so omahnili v smrt "Spet mnogi naši borci. Padali so v Trebnjem in bližnji okolici, pri Ajdovcu, v Mirenski dolina, pri Novem mestu, Žužemberku, na Trebelnem, pri Ga-brovki, Bučki... Za mnoge niti seznam ne more povedati, kje. Bili so to ljudje iz teh krajev, pa tudi s Štajerskega, Primorskega, Gorenjskega ln drugod. Nemci so v Trebnjem nadaljevali s streljanjem talcev. Prekinitev nemško-dornobranskega nasi- lja pomeni osvoboditev Trebnjega, ki ga je zavzela po junaških bojih od 15. do 17. maja 1944 Cankarjeva brigada. Toda okupator se Je še vrnili, še ubijal, vse dotlej, dokler ga naš človek nI premagal. SPOMENIK NAJ BO SKROMNA ODDOL2ITEV Mnogim spomenikom padlim borcem, talcem in žrtvam fašističnega nasilja po naši domovini pridružujemo nov spomenik talcem in grobnico v Trebnjem. S tem oživljamo spomin na dragocena življenja naših ljudi, ki so se v onih burnih časih, v časih največje preizkušnje našega naroda, tako hrabro žrtvovali. Naj jim bosta spomenik in grobnica skromna oddolži-tev, nam !n mlajši generacija pa stalen opomin, da smo dolžni nadaljevati boj za dokončno uresničitev tiste ideje, za katere uresničenje :e bilo potrebno toliko žrtev, to je za ideje socializma in dokončnega uresničenja človeka. Spomenik talcem in grobnico postavlja Združenje borcev NOV, krajevna organizacija Trebnje. Organizacija si je že več let prizadevala, da bi prišla do potrebnih sredstev za postavitev spomenika in grobnice. O tem vprašanju so razpravljali na mnogih sestankih in občnih zborih organizacije. Končno je bila letos 17. junija sklenjena pogodba s podjetjem »Marmor« (Gradac), ki Izvršuje deta. Člani krajevne organizacije ZB NOV Trebnje so pri postavljanju spomenika in grobnice vložili mnogo prostovoljnega dela. Zato Je treba dati tako članstvu kot vodstvu organizacije vse priznanje. V krajevni organizaciji so se tudi že pogovarjali o tem, da bi varstvo in oskrbovanje spomenika ter grobnice po odkritju prevzela mlajša generacija. Prepričani smo, da bo mlajši rod to častno nalogo rad sprejet ln jo tudi s vso skrbjo in vestnostjo opravljal. FRANC RE2UN Osebni dohodek se je povečal Ko Je pričel lani veljati novi gospodarski sistem z novim načinom delitve, so oboje marsdikje sprejeli močno ravnodušno. Na pretek je bilo na hitro roko ustvarjenih ugotovitev, češ da bo še slabše kot prej. Kljub temu se Je novi sistem t gospodarstvu dobro obnesel, ker je z novim načinom delitve kolektive spodbujal k boljšemu gospodarjenju. Lani, v prvem letu uporabe, so se mnogi kolektivi še lovili, gospodarsko leto pa so kljub temu uspešno zaključili. Letos je še boljše, dohodek, ki ga ustvarjajo, se še vedno povečuje, hkrati s tem pa naraščajo tudi sredstva, ki ostajajo kolektivom. V gostinskem podjetju Majolika v Straži je v letošnjem prvem polletju dohodek za okroglo 15 odstotkov večji Od lanskega. Povedali, so, da so cene njihovih uslug ostale le tos približno enake lanskim, čeprav jih skrbi povečanje cen za maščobe ki meso. V obratu v Straži kuhajo enolončnico, ki so jo prodajali doslej po 110 dinarjev. Vsak dan so prodali povprečno po 65 enolončnic. Zaradi zviša-nih cen mesa bodo morali s 1. septembrom ceno enolončnice povečati na 130 dinarjev. Takšno zvišanje so predlagala Sadja bo malo Letošnja pomlad je obetala Topliški dolini bogato sadno letino, dolgotrajna.su ša pa je zelo škodovala. Ne dozorelo sadje odpada z dre ves, tako da ga morajo kmetje vsak dan pobirati. Uporabljajo ga za krmo prašičev. Malo bolje kaže pri slivah, vinogradi pa zaenkrat lepo obetajo tam, kjer so zadosti in pravočasno škropili. D. G. transportnemu podjetju Gorjanci, ker je največ abonen-tov iz tega kolektiva. Gostinsko podjetje Majolika je lani Imelo 56 milijonov dinarjev iztržka, letošnji plan pa jim nalaga 62 milijonov. Do konca julija so iztržili za več kot 35 milijonov dinarjev in bodo plan brez posebnih težav uresničili. V transportnem podjetju Gorjanci v Straži so v polletju z zaračunanim iztržkom dosegli 54 odstotkov letnega plana, vnovčend iztržek pa je za 18 odstotkov manjši od zaračunanega. Z ustvarjenim dohodkom so zadovoljni, saj je v primerjavi z lanskim letom za 37 milijonov večji. V prvem polletju lanskega leta so na sklade odvedli le 54 tisoč dinarjev, letos pa kar 12 milijonov, število zaposlenih je ostalo neizpremenjeno, lepi uspehi pa so predvsem posledica naložb v nakup novih kamionov in avtobusov. Tudi v industriji obutve Bor v Dol. Toplicah so zadovoljni z novim sistemom delitve dohodka in z ustvarjenim dohodkom. V prvem polletju lanskega leta zaradi težav v obutveni industriji tudi oni niso zabeležili dohodka. Letošnji polletni obračun kaže, da bodo do konca leta, če bodo plan izpolnili, ustvarili za 15 milijonov večji bruto proizvod, za 12 milijonov večji narodni dohodek, za 12 milijonov večji dohodek in za U milijonov večji čisti dohodek, razen tega pa bodo na sklade odvedli 2 milijona 700 tisoč dinarjev več kot lani. Vrhu vsega pa so prepričani, da bodo sprejeti plan presegli, saj so v polletju u-stvarili skoraj 68 milijonov vnovčenega iztržka (letni plan je 133 milijonov), vrednost proizvodnje pa je dosegla 70 Novomeška Kronika Predpisanega obratovalnega časa, tako opažamo, nekatera gostišča in trgovine v Novem mestu ne spoštujejo dovolj. Zadevni odlok ObLO Novo mesto natančno določa najkrajši čas, v katerem morajo omenjeni lokali poslovati ln ga ne morejo lzpreminjaU po svoji volji. Podaljšajo pa ga lahko po sklepu svojih samoupravnih organov. Nekatere trrivlne z ločenim obratovalnim časom bi morale biti ob sobotah odprte od 7. do 15. ure, zvečine pa se zapirajo že ob 14. url. Tudi nekatera gostišča (na primer kavarna Metropol) se zjutraj ne odpirajo dovolj zgodaj. V mnogih poslovnih lokalih pogrešamo napise, ki bi potrošnike obveščali o obratovalnem času. Prizadeti naj te pomanjkljivosti čimprej odpravilo. Avtomatizacija pisarniškega poslovanja s« je v Novem mestu kar široko razmahnila. Pri SGP Pionir, v podružnici Narodne banke, v upravi za dohodke ObS, v Industriji" motornih vozil ln v Zavodu za socialno zavarovanje ie uporabljajo avtomatske knjižne stroje, ki so v naštetih delovnih organizacijah močno razbremenili knjigovodstvo ter pospešili dosedanje zamudno knjiženje. Sttoji so sicer sorazmerno dragi, kljub temu pa so dragocen pripomoček za ažurnost poslovanja. Za nakup teh strojev so se odločila tudi nekatera večja podjetja, ki Jih še nimajo, Vprežni vozov] nemalokrat ustvarilo na novomeškem mo- Trdinovo cesta bo tlakovana Letos je komunalno podjetje asfaltiralo košarkarsko igrišče na Loki. 450 m- asfalta ln vse priprave so stale milijon dvesto tisoč din. V Šmarjeških Toplicah so pri-pravili 2600 m' podlage za as. faltiranje priključka ceste do hotela. Sedaj so v dogovoru z novomeško občino ter bodo verjetno v začetku prihodnjega leta tlakovali Trdinovo ce sto. stu pravi prometni vozel, saj je most preozek za dvosmerno vožnjo. Ce se v času gostega prometa v jutranjih ln zgodnjih popoldanskih urah pojavi na mostu vprega, ki zavira normalno vožnjo avtomobilske kolone. Je navadno slišati precej pridušanj ln krepkih izra-. zov od voznikov motornih vozil, ker Jih vprega zadržuje. Morda pa bi le kazalo tudi pri nas i prometnim predpisom (V mnogih mestih so to Že storili) omejiti vožnjo vprežnlh vozil na določen čas dneva? Sveže morske in sladkovodne ribe nudi svojim gostom vsak dan Ribja restavracija na Glavnem trgu. Priznati je treba, da smo v začetku malce nezaupljivo glejlali v novi neonski napis, razvoj pa je dokazal, da ga Je kolektiv mislil resno. Postrežejo vam s po-strvml In somi lzrped sladkovodnih pib, od morskim pa imajo nn zalogi sardele ln ?l-rli .> (porcija po 160 dinarjev) ter Skambre. mečarlce. (sablja-rlee) ln osliče. Vse ribe. razen sardel In girlc. prodajajo na težo. Ribja restavracija je že tako zaslovela, da zahajalo' vanjo mnogi gostje od daleč na primer iz Z.igreba. ■ Zadnji ponedeljek je bilo na novomeškem trgu zelo živahno. Vse stolnice so bile zasedene s pridelki, kupcev pa le bilo precej. Zelje so prodajali po 45 din. kumare po 40 dinarjev papriko po 80 din. paradižnike po 70 din, šopke rož po 80 din. karfllolo po 120 din mclnncnne no 100 din. slive no 60 din. breskve po 80-180 din. fižol po 140 din. hruške po 70 din peso po 50 din koren po 00 din, grozdje po 100 din. Inbolka no 70 din. kromolr po 40 din. lubenice po 40 din ln piščance po 400 din. Naprodaj |e bilo razen tega še precej rož lončnic, ženskih predpasnikov, otroške konfekcije ln lončenih Izdelkov. ■ Gibanje prebivalstva: rodile so: Marija Zunnnčlč z Glavnega trga 4 - dečka. Ru-memkn Petrovič Iz Zagrebške 27 - Zvonka. Rafaela Segedln Iz Detelove 4 - deklico. Poročila sta se: Anton Sotlcr. mizar lz Paderšlčeve 4. In Viđa PugelJ. učiteljica lz trškega oolokn. milijonov 674 tisoč dinarjev ali 53 odstotkov letnega plana. Če upoštevamo, da v prvem polletju izdelujejo predvsem lahko obutev, ki ne dosega povprečne cene, je več kot očitno, da bo kolektiv svoj letni plan presegel. Gostinstvo pod planom Analize o gostinski dejavnosti v novomeški občini v prvih šestih mesecih le tošnjega leta so pokazale, da je gostinstvo s 43,2 odstotka precej pod planom. Na to so v glavnem vplivale dokaj visoke cene gostinskih uslug, predvsem pa tudi splošne razmere v te.1 panogi. Znano le. da gostinstvu še vedno manjka kadrov. Leta iz gostinstva odhaja drugam za boljšim zaslužkom. Sicer pa je tudi med mladimi ljudmi malo interesa za poklic v tej panogi. Na 24 mest v srednji gostinski šoli se je po razpisu sveta za blagovni promet, turizem in gostinstvo pri občinski skupščini v Novem mestu do oreišnjega tedna prijavilo le 8 kandidatov! Gostišča imajo prosta vajeniška me sta. odziva t>a ni. 39 milijonov za socialno varstvo V novomeški komuni Je letos za potrebe socialnega varstva namenjenih 39 mili jonov dinarjev. Od tega zneska je v prvem polletju že porabljenih 5 milijonov 530 tisoč dinarjev za podpirance v raznih socialnih domovih. 2 milijona 474 tisoč dinarjev za stalne podpore, 1 milijon 337 tisoč za vzgojne domove, 1 milijon 100 tisoč za dijaške in vajenske podpore, 829 tisoč dinarjev za rejnine, 568 tisoč ta podpore družin, katerih hranitelji so v JLA, 413 tisoč za občasne socialne podpore, 265 tisoč za podpore žrtvam fašističnega terorja. 182 tisoč za razne izredne stroške, 4 mijljone 500 tisoč pa Je v letošnjem letu namenjenih za priznavalnine udeležencem NOB. Kot vidi mo. Je porabljenih približno polovica sredstev, ki so v letošnjem proračunu namenjena za potrebe socialnega varstva. Nova mesnica v Dol. Toplicah V Dolenjskih Toplicah smo v zadnjem času dobili obnovljeno in kolikor toliko higiensko mesnico, ki dobavlja meso iz Novega mesta. Poleg lepega svežega mesa imajo tudi prekajeno svinino, klo. base' in hrenovke, kar smo Topličani pogrešali. Sicer tudi ta mesnica docela ne od. govarja sedanjim potrebam in bo treba misliti na novo, higlenično in bolj založeno. mesnico. Ker se turizem hitro razvija, bodo potrebe čedalje večje. To in ono iz Dol. Toplic ■ V turističnem kraju Dol. To plice so nekateri predeli » nočnih urah popolnoma v temi, drugje pa je električna razsvetljava tako slaba, da se nad njo vsi pritožujejo Problem tega prometnega kraja Je tudi čistoča, boljša ureditev cest in potov in pa regulacija potoka Sušice, o kateri smo že mnogo razpravljali, izdali precej denarja za načrte, pa vse brez uspeha. ■ Šolsko poslopje in razrede v zasebnih hišah so med počitnicami prepleskali, tako da bodo do novega šolskega leta učilnice vsaj prijaznejše za učence ln vzgojitelje. Gradnja nove šole s sanitarijami pa je nujno potrebna, saj moraj zdaj učenci, ki imajo učilnice v zasebnih stavbah, hoditi na stranišče v matično šolo, tisti, ki so doma lz Toplic, pa kar domov Zaradi tega pouk precej trpi. ■ Gob Je bilo v Topliški dolini tudi letos zelo veliko. Po gozdovih Je vsak dan polno ljudi, ki nabirajo gobe za prodajo ali pa jih vlože In posuše za zimo. D. O. V opekarni v Zalogu smo zalotili kolektiv pri dopoldanski malici. Okusno enolončnico, ki s kosom kruha vred velja delavca 65 dinarjev na dan, so vsi pohvaliti, tako da si je kuharica, ki je prisluškovala pri lini, oddahnila, ko je slišala samo pohvalo... »DOLENJKA«: letos 37 milijonov investicij Da konca julija letos je kolektiv trgovskega podjetja »Dolenjka« t Novem mestu imel v svojih poslovalnicah 736 milijonov dinarjev prometa Letni plan za 1963 jim določa 1 milijardo 300 milijonov dinarjev Doslej je Dolenjka vložila 37 milijonov v preurejanja prodajaln, vse letošnje leto pa nameravajo porabiti v te namene 67 milijonov. V prihodnjih dneh bo odprta preurejena prodajalna v Žužemberku. Za preureditev lokala skupno z novo opremo so odrinili 21 milijonov dinarjev. V prvem nadstropju stavbe, ki je bila doslej, ker je bila poškodovana šs izza časov vojne, Žužemberku » nelep okras, je' žužemberška tovarna Iskre uredila stanovanja za svoje uslužbence. Za otvoritev j» pripravljena tudi delno prenovljena specializirana prodajalna prehrambenih izdelkdv v Mokronogu, poleg tega pa so v manjšem obsegu obnovili še 4 podeželske prodajalne. V taki šoli se ne da delati! Šolske počitnice gredo h kraju, šolski upravitelji ure jajo šole in si prizadevajo, da bi učilnice lepo urejene sprejele v novem šolskem letu mladi rod. Mnoge šole so stare in z njimi ni več kaj početi. Med take sodi brez dvoma tudi popolna osnovna šola v Mirna peči. Je mogoče delati z uspe hom in veseljem v Soli, kakršna je v Mirni peči? To vprašanje si nenehno zastavlja ves učiteljski kolektiv mirnopeške šole, zastavljajo ga tudi starši in njihovi otroci, ki obiskujejo od blizu Ln daleč ta neprijazni drugi dom. šola je prastara in ji je tekla zibelka že v prejšnjem stoletju. Učilnice, ki jih je premalo in so pretesne za vso mladino, odbijajo mladino s sivim hladom, mrke stene gledajo nanje z neprijaznimi očmi. Sonca pač ni mogoče nadomestiti z močnimi žarni- cami! Lesena tla so že dotrajala zdavnaj m črvi imajo v njih gostoljubno bivališče. Inšpekcije prepovedujejo t javnih in trgovskih lokalih mazanje poda s prašnim oljem, češ da je to nezdravo. Otroci p« ga lahko vdihavajo? Prava posebnost te šole pa je krušna peč, ki pozimi učencem preganja mraz. Kako presunljivo zastokajo vezna vrata, ko stopiš v to starodavno poslopje! In kakšen je inventar? V njem je sedela še mladež izza časa Franca Jožefa, če ne zarod iz dobe Marije Terezije. Seveda ob tem muzejskem pohištvu ne moremo misliti na sodobne oblike pouka in vsaka zahteva šolskih oblasti po takem pouku bi bila neživ-ljenjska in prisilj"ena. In učila? Prav gotovo niso v skladu z reformo šolstva! Delo v takih razmerah ne more biti zgledno in ga ni moč popraviti zgolj z navdušenimi bese- dami in trkanjem na prsi. Zato takim šolam ne moremo zameriti, če nimajo takih učno-vzgojnih uspehov, kot jih pričakujemo. Pouka ne moremo posodobiti le z apeliranjem na socialistično zavest današnjega učitelja. Taki apeli so poceni in z njimi besedici le tisti, ki že dolgo nima živega in neposrednega stika s šolo. Reforma šole je tudi revolucija šole. Orodje in orožje zanjo pa je sodobno poslopje s sodobnim inventarjem ia sodobnimi učili. Vsega tega pa v osnovni šoli v Mirni peči ni! Še to: mirnopeška šola je bila pred vojno nekaj časa zaprta zaradi neustreznih delovnih razmer. Zdaj, ko so razmere še slabše, pa je bila spoznana za dovolj dobro, da lahko opravlja funkcijo uč-no-vzgojnega zavoda Se nebi ob tem malo globlje zamislili vsi, ki se jih to tiče? M. G. Stanovanj še vedno primankuje Z razvojem industrije in o-stalih panog se v občini vedno bolj zaostruje vprašanje stanovanjskega prostora. Stanovanjska problematika se v zadnjem času ne zmanjšuje, temveč se zelo povečuje, posebno v Novem mestu, Straži, Žužemberku ln Šentjerneju Leta 1957 je bilo vloženo v štirih takratnih občinah, ki se daj tvorijo novomeško komu no, 250 prošenj za stanovanja. Do leta 1962 je bilo zgrajenih brez zasebnih gradenj nad 600 novih stanovanj, ven dar je število prošenj še vedno rasHo in je sedaj vloženih pri občinska skupščini v Novem mestu 1.400 prošenj. V petletnem planu do leta 1965 bodo predvidoma izgradili o koli 610 novih stanovanj, vendar to ne bo omililo stano- Klofute so včasih po 5 tisoč dinarjev... Stara žena v pisani ruti ln črnem predpasniku Je odložila cekar z dežnikom za pečjo, potem pa stopila pred sodnika: — Tale, — pokaže i roko na moža, ki Je sedel na zatožni klopi, — j« prišel proti večeru t mojo hišo, ko sem ravno Jedla krompir In solato, ter me treščil-po obrazu. Tega ne pustimi Se nihče m« ni tepel, tudi mož ne! — Priznate dejanje? — vpraša sodnik. — Nisem Je! Kje pa! Samo na-nrulil sem jo! Vedno sem Ji po rnagsll Ona pa, t dvignjenim kazalcem desne roke, stalno ponavlja: — Pred bogom ln pred ljudmi povem, da me je res! Se enkrat sta bili obe stranki zaslišani, priče tudi, na koncu pa se Je Izkazalo, da Je J. K. res udaril B3-lctno ženico iz domače vasi. Mislil je, da ji lahko prlma že klofuto zato, ker mu Je poškodovala zasilno ograjo, skozi katero Je uhajala živina, zdaj pa Je uvldel, da bo moral ta klofuto odšteti 5000 din. Razen tega mu Je sodišče prisodilo plačilo sodnih stroškov v tej pravdi • Na postajo I.M v Dol. Toplicah je pred dvema mesecema prišla Dvakrat se je prevrnil Zvonko Plrkovič, ki le lz Belo krajine, živi pa v Svlei, se je 21. avgusta peljal z osebnim avtomobilom Ford-Tnunus lz Novega mesta v Belo ktajlno. Pri Velikem Cerovcu mu jejje-nndoma počila guma. AvIottrh bil je najprej zaneslo v IcTb, nato pa se Je dvakrat preobrnil ln srečno pristal n« rtiv.ni strani ceste. Voznik Je dobil nekaj neznatnih poškodb, na vozilu pa je za okoli 100.000 dinarjev škode. precej vinjena C. L. in povedala, da jo je M. M. iz iste vasi udarila oziroma pretepla. Te dni Je zadevo obravnavalo sodišče v Novem mestu in na podlagi izpovedbe prič ugotovilo, da je bila C. L. res tepena. Na razpravi so ženski jeziki potrdili sloves, -M ga it • od nekdaj. uživajo. — Cim je sodnjk rekel: »Zdaj pa povejte!« in s tem dal nasprotnima strankama pravicp do besede, se je usula ploha stavkov, v katerih |e bilo tri četrtine očitkov tokih, ki s razpravo nimajo nobene zveze. Sodnik je Jezikanje prekinil, še enkrat zaslišal, stranki, zaprisegel pričo, nato pa razglasil sodbo: M. M mora plačati 6000 din. pogojno t enem letu ln pa stroške -sodnega postopka. vanjske stiske, saj se bodo pojavile nove potrebe, ker se bodo povečale tudi gospodarske zmogljivosti občine. Do konca junija Je bilo letos v občini zgrajenih 51 stanovanj, ob koncu leta pa jih bo še 84. V Šentjerneju bo dokončan 12-stanovanjska blok, v Novem mestu 24-stanovanj-ski blok z« tržišče, 20-stano-vanjski stolpič Novoteksa, 9-stanovanjski blok občinske skupščine, 9-stanovanjski blok zdmženih investitorjev, na po* dročju občine pa gradi stanovanja tudi 10 zasebnikov V aprilu so pričeli zidati tudi 4 dvanajststanovanjske blok« za tržišče in več zasebnih gr*' denj, ki bodo verjetno končane leta 1964 Vsekakor bo treba Se resneje misliti na omiljenje 9t*" novanjske stiske, saj mnogi ljudje v zelo slab* stanovanjih, več družin borce- pa tudi prebiva v povsem neprimernih prostorih. V N°* vem mestu pa Je, še veli^8 potreba po samskem dotf^ ker mnoge mlade samske oe" lavoe nemalokrat tztoorifičajo zasebni stanodajalci. POSLOVILI SMO SE 00 FRANČIŠKE BECELE Preteklo sredo smo na šmihetekem pokopališču položili v grob Frančiško Be-cele lz Cerovca pri Gor. tokovnicah. Pokojnica se je rodila 1903. kot Murnova na Verdunu. V obdobju ljudske revolucije je bila pokojnica znana kot vneta aktivistka OF, ki je bila ne glede na ovire in nevarnosti pripravljena pomagati partizanom. Kot vodič je popeljala nešteto borcev čez zastraženo železniško progo, organizirala in vodila je sestanke ter seznanjala ljudi z nalogami OF v ljudski revoluciji. Pri revolu- cionarnem delu fi je pornu-gala vsa družina, tako moi kot štirje otroci, sin France Pa je 1943 padel v partizanih-Na Cerovcu je preživela *° let. Pretekli teden jo )e n* da bolezen iztrgala i? srede. Za revolucionarno delo je bila pokojna Franci«1 odlikovana z redom zaslug l<* narod 11. stopnje. Z njo izgubili delovno ter zavedi" slovensko mater, ieno inb°r' ko, ki nt štedtla svojih sil** uresničitev idej Osvobodil'"' fronte. Široki krog znancev i" PrJ' jateljev bo pokojno Franci ohranil v trajnem spominu- 10 DOLENJSKI LIST Stev. 35 PM PRED DRUGIM DELOM DELAVSKIH ŠPORTNIH IGER V NOVOMEŠKI OBČINI Letos spet glavna rivala: Pionir ali Novoteks? Za nami je prvi del letošnjih delavskih športnih Iger novomeške občine, ki pa se nI tako uspešno končal, kakor so pričakovali organizatorji. Udeležba je bila precej manjSa, kot Je sprva kazalo. Tako v odbojki kot v plavanju ter v ženskem pegljanju je sodelovalo skoraj polovico manj ekip ln posameznikov, kot je bilo prijavljenih. Kje je vzrok? Predvsem v odločitvi organizatorjev — ObZTK in ObSS, da se tekmovanja o omenjenih panogah izvedejo že v juniju in juliju Sodelujoče sindikalne podružnice na to niso bile popolnoma pripravljene in jim ni uspelo zadržati tekmovalce, da ne bi že v juniju in juliju izrabili letnih dopustov. Tako so nekatere Podružnice zaradi odsotnosti svojih tekmovalcev morale sodelovanje celo odpovedati. Odločitev šele konec oktobra Marsikoga bo zanimalo, kako Poteka letos borba največjih in najbolje organiziranih sindikalnih Podružnic Novoteksa in Pionirja za veliki pokal ObSS. Vse kaže, da se tudi tokrat ne bo nihče vmešal v njihov boj za vrh. 2e Po prvih petih panogah imata namreč oba tekmeca tolikšno prednost v točkah, da Je samo vprašanje: Pionir ali Novoteks? • Pa poglejmo, kakšno je trenutno stanje v točkah: v vodstvu je Pionir s 430 točkami pred Novotc-ksom — m točk, obč. skupščina 240 točk, 2TP 185, KGPK 115 itd. k vrstnega reda po 5 tekmovanjih (odbojka in plavanje za moške in ženske ter kegljanje — ženske) bi fnarsikdo sklepal, da ima Pionir « tolikšno prednost, da ga lahko štejemo za bodočega zmagovalca, toda če se v seštevek točk malo Poglobimo, bomo videli, da so bile Jo panoge, ki Pionirju »ležijo«, v Katerih Je tudi lani osvajal naj-^SJa mesta. V plavanju je tako Pri moških kot pri ženskah Pionir « lani zmagal, isto velja tudi za «nsko kegljanje in žensko odbojko. Le v moški odbojki je Novo-teksu uspelo zmagati ln osvojiti najvišje možno število točk — 100, medtem ko je bil Pionir šele Sesti (50 točk). V septembru in oktobru bo na sporedu več panog, kjer bo Novoteks gotovo Pred Pionirjem, zato bo borba za e*:pno prvenstvo izenačena vse do *adnjih tekmovanj konec oktobra. Zelo razveseljivo Je, da so uslužbenci občinske skupščine Novo biesto vzeli letošnje tekmovanje J*"** J resneje kot lani. Posledice J0., na dlani: tri druga mesta — ""trat po 80 točki Ce bi sodelo-1*8 še v ženskem kegljanju in v "nskem plavanju, bi si v borbi za 3. mesto lahko zagotovili soliden naskok. ZTP in KGPK sta najresnejša tekmeca sindikalni podružnici občinske skupščine za 3. mesto, oba pa sta začela precej slabše kot lani. Ka] je s »Krko« in z IMV? In ostali? Presenetljivo Je, da »Krko« tudi letos ne konkurira za višja mesta. Prijavila se je za več panog, toda točk ni. Nekatere njene ekipe sploh niso nastopile, druge pa so se slabo odrezale. Isto velja za Novoles, Prosveto, Kremen in celo IMV. Kot nam je znano, posvečajo v IMV športni in rekreativni dejavnosti precej pozornosti, toda to se navzven še premalo občuti. Prav za delavske športne igre bi se morali posebno pripravljati ln vložiti vse sile, da se pridružijo Pionirju in Novo-teksu v borbi za vrh, ker je to najvažnejše sindikalno tekmovanje v okviru občine. Verjetno bo vzrok v slabi organizaciji znotraj podjetja, ker vemo, da imajo v IMV vrsto zelo dobrih ekip in posameznikov. Manjka dobrih organizatorjev, ki bi znali »divje« športno udejstvovonje organizirati. V IMV se že dalj časa govori o sindikalnem športnem društvu, toda l-.ot nam je znano, je ostalo le pri besedah in željah. Tekmovanja v septembru in oktobru Pred nami Je Jesenski del letošnjih .delavskih športnih iger novomeške komune. Kaj bo prinesel? Se bo tudi sedaj dogajalo, da bo na startu samo polovica prijavljenih ekip in tekmovalcev? Prav gotovo ne. Cas dopustov je za nami, zato bodo podjetja ln ustanove lažje setavile ekipe. Upamo pa, da bo sčasoma izginilo tudi zgrešeno mnenje, da je vredno tekmovati le, če obstaja upanje za dober plasma. Zavedati se je treba, da delavske športne igre niso nikakršno vrhunsko športno tekmovanje, ampak je njihov namen poživiti ln uveljaviti razvedrilo, rekreacijsko športno in telesno-vzgojno udejstvovanje v delovnih kolektivih. Zato je najvažnejše sodelovanje pri igrah, uspehi so drugotnega pomena! Važno je, da se tudi v njihovem delovnem kolektivu rekreaciji posveča primerna pozornost. In še kratko o sporedu tekmovanj v septembru in oktobru! Najprej bo na sporedu moško kegljanje (od 1. do 10. septembra). Tekmovanje 24 ekip (vsaka bo imela 6 tekmovalcev) bo na dvosteznera kegljišču pri gostišču Vrhovnik. Kegljačem bodo sledili igralci malega nogometa. Tekmovanje v tej športni panogi bo od 10. do 16. septembra na Stadionu bratstva in enotnosti. Prijavilo se je 14 sedemčlanskih ekip. Zelo množično bo verjetno letos tudi tekmovanje v atletiki. Na sporedu bo 22. septembra na stadionu. Za 6 moških in ženskih disciplin se je prijavilo 13 moških ln 8 ženskih ekip s skupno okoli 200 tekmovalci. Tudi tekmovanje v vlečenju vrvi, ki Je lani privabilo precej gledalcev, bo 22. septembra na stadionu. Izvedeno bo pred začetkom atlet- skega tekmovanja. Skupno Je prijavljenih 16 ekip, naslov zmagovalca pa brani ONZ. 20. septembra bo na sporedu tudi tekmovanje r balinanju. Zanimanje za to panogo je vedno večje, saj se je letos prijavilo 22 ekip. Tekmovanje bo na novem balinišču na Loki (poleg Igrišč za tenis), favorita pa sta tudi letos Pionir in 2TP. Sredi septembra bo nova panoga letošnjih iger — »Pohod v-neznano«. Prijavljenih je 23 ekip, vendar datum tekmovanja zaenkrat še nI znan. V začetku oktobra (od 1. do 15. oktobra) bo izvedeno šahovsko tekmovanje, za katerega se je prijavilo 28 ekip. Lani je bilo zmagovalec sodišče, letos pa je položaj negotov, ker nihče ne pozna jakosti ekip. 29. septembra bo na novomeški tržnici najbolj množično tekmovanje — v streljanju z zračno puško. Letos je prijavljenih nič manj kot 42 moških in 9 ženskih ekip. Kdaj bo tekmovanje v rokometu, za enkrat še ni točno določeno, poleg tega pa še niso zbrane vse prijave. Zadnje pa bo tudi tokrat tekmovanje v namiznem tenisu, ki bo na sporedu od 16. do 21. oktobra. Za nastop se je prijavilo 18 moških in 4 ženske ekipe, tekmovanje pa bodo izvedli v telovadnici osnovne šole. Glavno besedo bodo. imele ekipe IMV, Novoteksa in Pionirja, ki imajo v svojih vrstah kvalitetne igralce in igralke. Slovesen zaključek iger bo tudi letos na dan občinskega praznika Novega mesta — 29. oktobra. fm Načrti vodstva ČBB v Črnomlju »Bo morda v Črnomlju taborniški odred?« se sprašujejo mnogi prijatelji taborništva v tem mestu. Odgovor lahko iščemo pri vodstvu sedanje čete. 2e prejšnje šolsko leto so vodniki in načelnik Čete belih brez poskušali vzbudiU zanimanje za tabomištvo med mladino v Kanl-žarici m med delovnimi kolektivi v mestu, kar Jim Je v precejšnji meri tudi uspelo. Ker pa se je bližal konec šolskega leta, so se taborniki omejili le na sestanke ln sprehode. Delavsko mladino so vključili v klub in tu so mladinci delali do konca šolskega leta. Takrat pa so se začeli dopusti in počitnice, in delo v organizaciji Je na videz zamrlo. Toda v resnici so se resno pripravljali na taborjenje. Zbirali so materialna ln fi- nančna sredstva, da bi tabor res uspešno izvedli. Težko je bilo vse pripraviti, ker so celo fantje sami opazili, da jim primanjkuje prakse. Čeprav Je manjkalo vodstvenega kadra, so tabor končali zelo uspešno in vsi člani so odšli zadovoljni domov. Pomanjkanje kadrov pa je vodstvo privedlo na misel, da bi člani čete organizirali vodniški tečaj. Tako bodo v Jesenskih mesecih imeli enkrat tedensko enoumo predavanje. Pri vsej dobri volji pa Je velik problem prostor, tako za predavanja, kot tudi za redno delo in za skladišče. Na občini so, kot vse kaže, gluhi za vse njihove prošnje, če Jim bo uspelo dobiti mladinsko sobo. bodo tu lahko imeli predavanja. Poleg tega bodo poslali na zimski tečaj na Frato veliko članov, ki bodo vodili odred, če bo do njegove ustanovitve prišlo. Ustanovitev je za enkrat še načrt načelnika, ki čaka prvega skupnega sestanka uprave čete. Ko se bodo stari in novi člani vpisali v razširjeno taborniško organizacijo, bodo pridobili tudi vrsto prijateljev organizacije in sestavili svet odreda, v katerega bodo vključeni tudi prijavljeni starši mlajših članov. Obračun, ki ga pripravljajo za občni zbor, bo zelo temeljit in bo pokazal, kje se da delo še bolj zajeti ln popestriti. Prizadevnim tabornikom želimo vsi kar največ uspehov! Jovo Grobovšek »BELA KRAJINA« ne more uspeti Nogometu na Dolenjskem ne £yeto rože. v Novem mestu' in cmomlju sta bili včasih močni središči te najbolj razširjene in Priljubljene Igre v svetu. Toda že Ravnaj sta ga prehiteli v Novem ™e»tu odbojka in košarka, v Ci-^"MJu pa rokomet. Medtem ko ff bovomeški nogomet precej pri J"*, pa črnomaljska »Bela kraji-vsako leto znova skuša z zrna-J°ntt kvalifikacijah prodreti med Kopališče — 8 milijonov .Komunalno podjetje Novo mesto £ naredilo kopališče, ki Je veljate.00-000 dinarjev. Samo kopaju* fc italo tri milijone 200 tisoč JfTfv, ostalih pet milijonov P« W Porabljenih za stranišča, 117*. Čolnarno, omarice, razsvet-*° 1» očiščenje brega. «i5_v, centru za znanstvene V^oke ln oddih v llcreegno-Pou, 80 odprli mednarodno bto?10 Solo fizikov, v kateri lt« ? Proučevali probleme fizl- fc^nega stanja. hak, V mednarodni sejem to-VtJvT _°o prihodnje leto v No-v UrJ|«u, so te dni sporočili |jjHr»vt novosadskefla sejma. k«v. 'tovarni kemičnih Izdel-Vij .S^onja- v Slsku so le-^'biii?ela11 8 tiso« ton zakrneli, sodstev za potrebe Wi ,tva- Največji kupec je elito slovenskega nogometa. Štirikrat zaporedoma so izpadli že v prvem kolu kvalifikacij, štirikrat je zanje slovenska nogometna liga ostala le nedosegljiv sen. Gledalci in prijatelji nogometa v Črnomlju in Beli krajini se sprašujejo, ali se res ne bi dalo sestaviti moštvo, ki bi se uvrstilo v slovensko ligo. Naraslo bi število gledalcev, s tem pa bi se Izboljšalo tudi finančno stanje sicer šibkega kluba. Prav gotovo se ne bi dogajalo, da bi si tekmo ogledalo le nekaj desetin gledalcev, kot se Je zgodilo na tekmi »Bela krajina« : JLA za pomoč porušenemu Skopju. Kvaliteta Iger se nI mogla Izboljšati tudi zaradi tega, ker je v dolenjski podzvezl, kjer Je do zdaj igrala »Bela krajina«, vedno Igralo zelo malo ekip. Moštvo pa se kali le v večkratnih ln težkih preizkušnjah! Eden od vzrokov za neuspehe Je bila tudi nedisciplina nekaterih Igralcev. Največje težave pa so bile ln še bodo s poklicnim trenerjem. Brez nJega ni v nobenem športu uspehov. Letos bodo Crnomaljcl Igrali v Ljubljanski podzvezl. Igralci upajo, da se bodo uvrstili v zlato sredino. Težave bodo s prevozom, saj bo letos potovalo na tekme po 25 Igralcev, torej se enkrat več kot do zdaj, ker mora vsako moštvo imeU se mladinsko ekipo. Uspeh bo precej odvisen od dobrega starta. Liga se Je začela, prvo tekmo Je »Bela krajina« Igrala v nedeljo v Litiji. Z letošnjega tabora članov Čete belih br Dom na Bohorju (925 m) - priljubljena planinska postojanka Z veliko požrtvovalnostjo članov PD Bohor—Senovo, katerim so v tej spodbudni akciji izdatno priskočili na pomoč delovni kolektivi s Senovega, posebno Rudnik Senovo, Elektrarna Brestanica ln Gozdno gospodarstvo, Je bil zgrajen leta 1959 dom na Bohorju. Koliko prizadevanj ln potov, prostovoljnih delovnih ur ln tudd svojih dopustov so člani PD Bohor vložili v Izgradnjo tega lepega planinskega doma v Zasavju, med katerimi Je potrebno še posebno omeniti tov. Antona Javoriea iz Brestanice, predsednika PD, tov. Lovra Breznika, rx>dpredseđnlka društva, tov. Stojana Sibila, tajnika, tov. Stanka LokajnarJa u> tov. Nado Jelenko s Senovega. Ta združena požrtvovalnost'je dala delovni skupnosti lep dom za oddih ta rekreacijo, danes vreden čez 25 milijonov dinarjev. Planinski dom na Bohorju je odprt in dobro oskrbovan vse leto, saj so v neposredni okolici zelo lepa smučišča. Ima 36 postelj, medtem ko je v gostinskih sobah 50 sedežev. Koča ima tekočo vodo ln elektriko. Z vrha Bohorja Je zelo lep razgled po ostalih zasavskih vršacih: na Javornlk (1023 m)i. Oslico in na Gorjance. Ze sedaj Je dostop do koče možen z osebnimi avtomobili po oesU Sevnlca-Planina z odcepom pri Stari Zagi, še ugodnejši pa je dostop s Senovega, kjer se gradi nova gozdna cesta proti Planini ln Celju, od katere bo priključek do doma (3,5 km). Ta cestna povezava bo verjetno končana že v 1.1964.. Neutrudni delavci PD Bohor pa že pripravljajo nove Izboljšave v domu: povečati mislijo Jedilnico Se za 50 sedežev in urediti kopalnico ter pralnico. ■ N. P. Uspešno čez prvo oviro majo ambicij za prvo mesto* so vseeno v središču pozornosti, kajti v finišu so nenadoma odločilno posegli v boje za prvo mesto. Že prej so lz te borbe Izločili Medvode in zdaj še Jesenice. V soboto zvečer bodo skušali zmesti račun še Mostam. Tokrat so domačini zaigrali tako. kot jih gledalci žele videti. Po najkrajši poti so prihajali v bližino koša, od koder so nezgrešljivo pošiljali usnje skozi obroč. Občutno so popravili igro v obrambi, poleg. tega pa so z veliko borbenostjo povsem onemogočili izkušene goste. In kar Je najvažnejše - zmagali so! V nedeljo: ELAN : NK.SLOVAN II V nedeljo, 8. septembra, se bosta na novomeškem igrišču pomerila NK Slovan n lz LJubljane ln novomeški Elan. Na zanimivo nogometno srečanje, v katerem se bosta obe enaj-Btorici pomerili za naslov prvaka, vabimo čimveč gle-, dalcev in ljubiteljev okroglega usnja." J. M. Poraz BreZfčanov Rokometašl brežiškega Partizana so 25. avgusta gostovali v Ljubljani. Odigrali so pokalno tekmo z rokometnim moštvom Krim (Ljubljana). Pred maloštevilnimi gledalci. šo domačini zmagali s precejšnjo razliko v golih — 31:16 (10:6). Ne gre toliko za poraz Bre-žičanov, ampak za sojenje sodnika, ki ni poznal najosnovnejših rokometnih elementov oz. pravil -sojenja! -AB-. Naše napovedi so se uresničile. Tretjeplasirani Jeseničani naj bi bUi tisti, katerim bi Partizan iztrgal - razen tega še Javorniku, Postojni ln Sežani - dve točki v borbi za obstanek. V nedeljo so Jesenice prišle na Loko trdno odločene za svojo zmago, kajti v borbi za prvo mesto bi Jim le zmaga omogočila, da ne izgubijo stika s prvima dvema - Skofjo Loko in Mostami. Toda v Novem mestu so se močno opekli. Zasluženo so izgubili z rezultatom 78:71 (46:40). Ob koncu tekme niso znali športno prenesti poraza ln so se pritožili, češ da so se pri zapisniški mizi dogajale nepravilnosti. Po mišljenju sodnika Petermana lz Ljubljane, ki je dobro vodil to srečanje. Jao protest skoraj zanesljivo odbit, ln tekma bo registrirana z doseženim rezultatom. Novomeščanl, ki letos ni- 1 ur Pe*ml. večer borbenih ^fl. v»5er narodnih pesmi • Oov! ^ajS*« 'jfenu Je zahtevalo veli*^ on» n.°J'- SvoJo nalogo smo l>rCPh*V kar priča število ^ dar, . ""ves. Vsaka trojka '^merila okoli 5000 dre- ves. Pretežni del so bile to bukve III. stopnje. Hrano nam Je pripravljala neka gospodinja lz Gor. Laz, s katero smo bili v najboljših odnosih. Dobro pripravljena ln obilna hrana nam je pomagala, da smo presegli normo s 133 odstotki. 3607 delovnih ur v 16 dneh pa Je doku pridnosti ln požrtvovalnosti. Razen tega je vsak dan katera Izmed treh delovnih skupin prinesla polne torbe Jurčkov. Pri tem se Je posebno Izkazala I. skupina. Izmerili smo 691 ha gozdne površine. Delo smo končali pred rokom, kar nam Je vsem prišlo prav. Zaključek ob lepo pripravljenem tabornem ognju pa nam bo ostal v spominu na prvo delovno akcijo, ki Je lepo uspela. V razredni sklad smo vložili okoli 84.000 din, kar bomo porabili za plavalni tečaj ln končni Izlet. Komandant brigade: 1. rečnih Božo Račič: GORJANCI SO SVET ZA SE 1 V prvem dolenjskem turističnem prospektu »Dolenjska«, ki je . izšel pred leti, beremo o Gorjancih sledeče: »Gorjanci se raztezajo med dolino reke Krke in Belo krajino. Najvišji Je Trdinov vrh (1181 m). Bogati sta njegova favna in flora. Med slednjo sta omembe vredna lepi čeveljc, redka kra-sotica iz rodu orhidej, pontska azaleja in še bolj redka potonka iz predledene dobe. Gorjanska posebnost so tudi številne podzemeljske Jame in presihajoči studenec Minutnik. V podnožnl vasi Brusnice slovijo brusniške hrustavke z vsakoletnim češnjevim sejmom. Izleti na Gorjance: Paderšičev dom pri Gospodični 822 m, Hudoklinovo planinsko zavetišče pri Miklavžu 969 m, na Trdinov vrh 5 ur., Prenočišča: hotel Metropol 32 ležišč, hotel Kandlja 20 ležišč, kopališče Loka 10 ležišč, Paderšičev dom na Gor. 25 ležišč, Partizanski dom na Fratl 7 ležišč.« To je vse ln to je bore malo. Gorjanci zaslužijo po svoji naravni lepoti, pa tudi po svojih predelih ime dolenjske Trente. Poleg tega tonajo še toliko zgodovinskih zanimivosti te starih časov, ko je tekla tod vojna granica, ki so jo. čuvali Junaški narodi, iz NOB ter folklorne in jezikovne pestrosti, da bi lahko spadali med prvenstvene turistične zanimivosti Dolenjske. Trikot med Novim mestom, Metliko in Samoborom je še precej neobdelano turistično področje, ki zasluži vso pozornost. Na Gorjance pridemo iz Novega mesta, Šentjerneja, Kostanjevice in iz Cerkelj ob Krki s severne strani, z juga pa iz Metlike, Karlovca, Jastrebar-skega in • Samobora. Agilno Planinsko društvo v Kostanjevici se trudi, da bi razgibalo zanimanje za Gorjance. Ima v svoji oskrbi Planinski dom na Polomu (ki ni v prospektu »Dolenjska« niti vrisan, niti kaj posebno omenjen). Ima 4 sobe z 8 posteljami in je vse leto oskrbovan. Pravi turisti so z oskrbo zadovoljni, luksuza pa ne išči tod in ne posebne zabave. Mir pa Je čudovit ln gozdovi so tod v vsej divji mogočnosti. Mnogo Je tod zdravilnega rastlinstva in drugega cvetja. Ogromne so množine divjega bezga, in digttalisa Je na posekah prav na gosto. Očarljiv je po- gled spomladi na preprogo, nekaj sto kvadratnih metrov veliko, ki Jo sestavlja cvetje belega in vijoličnega žafrana. Razprostira se v neposredni bližini predzadnjega ovinka, preden prideš na vrh Gorjancev z novomeške strani. Trdinov »Cvetnik«. Naš Janez Trdina, ki je toliko lepega napisal o Gorjancih opisuje floro Gorjancev na svoj način v odstavku: CVETNIK »Nekje visoko na Gorjancih kipi črno pečevje. Med pečevjem se pa širi cvetnik, prav majhen vrtec, ves poln najlepših in najblagodušnejših rožic. To pečevje se težko najde, še teže pa se pride čezenj v čudoviti vrtec. In to je dobro. Kdorkoli Je še zablodil v cvetnik, ga je zamaknila in prevzela krasota in dišava rožic tako neskončno, da je nehal misliti na jed in pijačo, na spanje in tudi na povratek in je poginil, ne čuteč nobene boli od predolgega bedenja in stradanja. Blagor pa si ga tistemu, ki dobi po sreči ali naključju kak cvet teh plemenitih rožic. Ako se ženi, naj ga dene svoji nevesti v venec in živel bo z njo v krščanski spravi in ljubezni do groba, ze eno samo peresce utolaži zakonsko zdražbo, ako se položi razprtima zakoncema pod zglavje. Kdor nosi tak cvet s seboj, ne obhaja ga nobena jeza ln nobena žalost, ne premaga ga noben sovražnik, ne predere nobena krogla.« Petek, 6. septembra: Ljubica Sobqta, 7. septembra: Mirna Nedelja,* 8. septembra: SergeJ PonedeTjek. t. septembra: Peter Torek, .10. septembra: Dati JVM Sreda. 11. septembra: Milan Četrtek. 12. septembra: Mari.'a V TEM TEDNU VAS ZANIMA ŠTEVILKA DNEVA 21-518 V ponedeljek zjutraj je do 7,15 odprlo v novomeškem »KURIVU« že 12 strank vrata in v isti sapi vprašalo: »Kdaj bo premog? Zupane me je že spomladi zapisal! Kdaj ga boste pripeljali?!« Tako gre iz dneva v dan: do 40 strank se oglasi, telefon 21-518 pa je trenutno najbrž najbolj zasedena številka v Novem mestu. V drugi polovici avgusta je KURIVO dobavilo Novo-meščanom 120 ton premoga, naročenega pa je približno 2000 ton. »Vsi. ki so naročili premog do konca julija, ga bodo dobili s 45 odst. popustom; tem bomo premog zanesljivo dobavili v septembru in oktobru, medtem ko bodo zamudniki, ki so naročili pre-I mog po prvem avgustu, deležni 35 odst. regresa, njim pa bomo premog dobavili verjetno šele novembra ali celo kasneje,« nam je povedal pomočnik poslovodje Alojz Seničar, ko smo spraševali, kako bo s tem nesrečnim premogom. Lanska zima je Novomeščane izmodrila. »Včasih smo morali premog ponujati, pa ga ni nihče vzel, zdaj pa je ravno narobe: ves dan si podajajo stranke kljuko na naših vratih, premoga pa je premalo,« je pristavil poslovodja tov. Plut. Zvedeli smo Se, da je veletrgovina Kurivo v Ljubljani, katere' podružnico imamo v Bršlinu, zatrdilo pripravljena dobaviti No-vomeščanom ves naročeni premog. Seveda ima novomeška podružnica na skrbi precejšnje področje — od Metlike do Grosupljega sega njen delokrog — in povsod zahtevajo te dni premog, premog, premog... »Zdaj vagonov že rte primanjkuje tako hudo, toda rudniki sproti prodajo vse, kar nakopljejo. Potolažite Novomeščane, da bodo prišli vsi na vrsto, seveda najprej tisti, M so premog prej naročili. Nihče naj se ne jezi, če mu bodo naši vozniki pripeljali premog pred kletno okno zvečer, ponoči ali tudi v nedeljo! Vsak vagon moramo razložiti v Šestih urah, zato naj kupci sami pomagajo, da si bodo premog zmetali v klet ne glede na uro in dan« Tudi te dni pričakujejo nove pošiljke, saj lahko s petimi vozniki razvozijo na dan 6 do 7 vagonov premoga. Na voljo sta predvsem kosovec jn koc kuvec iz Velenja, medtem ko je premog iz Zagorja. Trbovelj, Laškega. Kanu vicev in Kočevja name njen ustanovam, ki imajo centralno kurjavo, ter večjim tovarnam. Na številne pritožbe, ki letijo te dni na ušesa tov. Pluta in Seničarja, je treba pojasniti: dobave premoga so «a tri mesece v zaostanku; ljudje, potrpite, čeprav gre jesen že » de-želo! Medtem ko za drva pri Kurivu ni toliko povpraševanja (dobijo Jih od KGPK), pa pritisk zu pie mog te dni čedalje l-olj narašča. Pravijo, da bo spet huda aima... ČESTITKA Radku p.AVALCU za odlično opravljeno diplomo na TSS čestitajo mamica, atek ln sestra Bredi. PREKLIC Lejja Jerič, Mokronog 46, pre-kllcujem in obžalujem vse neresnične besede, ki sem jih Izrekla o poteku pogreba pokojne Neže Rapuš iz Srednjega La-kenca pri Mokronogu, kot neresnične. Obenem se zahvaljujem otrokom pokojne matere Ivanki, Anici, Nežkl, Poldetu in Frandju, da so odstopili od tožbe. Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša ljuba ln nepozabna mama in stara mama MARIJA MRAK iz Gabrja 3? Pokojnlco smo pokopali v sredo popoldne ob 16. uri na pokopališču v Gabrju. 2alujoči sin Jože z družino, hčerka Angelca z možem Perom, sin Martin ln ostalo sorodstvo. Ob prerar.i Izgubi naše l;ube mame, sestre in tete ANE BRATANIC lz Bukoška pri Brežicah iskrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ter ji stali ob' strani v njenih zadnjih urah. Posebej zahvala dr. Djordjevičevi, ki ji je lajšala hude bolečine. Žalujoči: hčerka Rezika z družino, sestra Mica, nečaki: Ivan Tolas, Milena Cer-noš z družino in Franc Tolas z družino. Po hudi ln dolgotrajni bolezni nas ie za vedno—»ou-i a \ nenadomestljiva žena. mama in stara irama FRANČIŠKA BECELE Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki so jo spremili na njeni zadnji poti, posebno odboru ZB Birčna vos ln godbi lz Novega mesta. Žalujoči: mož Franc, hči Lojzka, sinova Anton in Stane z družinami ter ostalo sorodstvo. UGODNO PRODAM dobro ohranjeno pomivalno mizo. Naslov v upravi lista. PRODAM bencinski motor 6 KM za pogon kmetijskih strojev. — Novo mesto, Kettejev drevored 31. PRODAM lepo obdelan kamen za oporni zid in 116 kosov cementnih blokov (rosakometa). Po izve se pri Hudoklinu, Novo vo mesto, Nad mlini 17. V CELOVCU I SCE družina s štirimi otroki gospodinjsko pomočnico. Pogoji zelo ugodni.. Ponudbe na naslov: prof. I.obe, Ljubljana, Skrabčeva 12 GOSPODINJSKO pomočnico sprejme tričlanska držina v Ljubljani Pogoji zelo ugodni. Po-lzve se v Cunkarjevi ulici 3. GOSPODINJSKO POMOČNICO ali žensko ki bt štiri ure dopoldne pazila na otroke. Iščem. Glavič, Novo mesto, Trdinova 3a. FRIZERSKO VAJENKO sprejmem takoj. Hrana in stanovanje priskrbljeno. Frizer Nova, Trebnje. STAREJŠO ŽENSKO sprejmem za varstvo otroka — nudim stanovanje. Naslov v upravi lista. (3295-63) DRUŽINSKO stanovanje iščem v Novem mestu ali v bližnji okolici (vsaj enosobno). Nudim nagrado 100.000 din. Naslov v upravi lista (3294-G3). MENJAM lepo dvosobno stanovanje v Mariboru za enako ah večje v Novem mestu. Pismene ponudbe na naslov Slavka Skufca, Aškerčeva 3, Maribor. HRANO in stanovanje dam takoj dvema delavcema, ki bi po službi pomagala na kmetiji. Preskrbim tudi delo v tovarni. Peter Mesec, Žabni-ca 1 pri Kranju. HRANO in stanovanje dam fantu, ki bi mi v popoldanskih urah pomagal delati na kmetiji. Judež, Cikava 10, p. Novo mesto. POZIVAMO vse upnike in dolžnike pokojnega Antona Lokner.:a, menanika iz Brestanice, da se javijo do 15. septembra 1963 pri -Jožetu Lackoviču. Brestanica 78. VINKO NOVAK, parketar, Pod-turn 3. p. Dolenjske Toplice, se priporoča za polaganje in strojno struganje parketov. KDO JE PRIPRAVLJEN v Novem mestu začasno odstopiti sobo medicinski sestri iz Makedonije z dvema odraslima otrokoma? - Ponudbe pod -Plačam - Slovenka- na upr. lista. Brestanica: 7. In 8. septembra ameriški film »Ljubezen popoldne«, 11. septembra francoski film »Ne pokopava se ob nedeljah«. Brežice: 6. in 7. septembra francoski film »Nepredvideno«, 8. In 9. septembra ameriški film »Salomon in Saba«, 11. In 12. septembra švedski film »Zene čakajo«. Črnomelj: 6. in 8. septembra italijanski barvni film »Maščevalec«, 10. In 11. septerribra italijanski film »Polnočni sestanek«. Dol. Toplice: 7. in 8. septembra ameriški film »Starec in morje«. Kostanjevica na Krki: 8. septembra nemški barvni film »Kralj čardaša«, 11. septembra ameriški film »Ko je kraljevala komedija«. Novo mesto — Krka: 5. in 6. septembra indijski barvni film »Kraljica Jansija«, 7. do 9. septembra slovenski film »Peščeni gracl«, 10. septembra jugoslovanski film »Iefa Murn Iz PoVnn - Francija, Tomislava Erjavec lz Irce vasi - Zorana, Jožica Volk lz Mirne peči - Ireno, Anica Zdravje iz Zaloga — Petra, Silva Bečaj lz Mokronoga — Vilmo, Jožica Vidmar iz Bršlina — Igorja, Ana Bojane iz 2di-nje vasi - Daneta, Marija Dragan iz. Cešnjlc — Antona, Martina Hočevar lz Dolnjih Dol -Martino, Vera Koščak iz Jelš -Suzano, Martina Matoh z Grma — Francija, Angelca Zeleznik iz Gotne vasi - Jožico, Marica Blažič lz Celevca - Ivana, Rozi Slak iz Jablana — Jožeta, Marija Debevc iz Klen o vika -Francija, Stanislava Kozlevčar lz Brgleza - Nado. Marija Ribič z Gornjega Podboršta <-dečka, Marija Ogulin Iz Strek-ljevca - deklico, Emilija Kosmač iz Gorn'e Stare vasi -dečka. Martina Butara tz To-mažje vasi - dečka, Ljudmila Zaman iz Hrvaškega broda -deklico. Tončka Gornik iz Bršlina - deklico. Jožefa Avguštin iz Podturna — dečka, Ana Strumbelj lz. Gotne vasi - dečka. Marija Hosta iz Sel - deklico, Frančiška Vidmar iz Velikih Skrjanč — dečka. Gordana Ljubešič iz Črnomlja - dečka, Zofija Mestnik iz 2užemberka — dečka. tenico; Alojza Hočevarja, sina posestnika iz Mačkovca, je kača. pičila v levo nogo; Gorazdu Prhnetu, sinu cestnega nadzornika iz Črnomlja, je zložljivi stol preščipnil pršte obeh rok; Mira H rova ta, električari a iz 2užemberka, je lesen drog udaril v trebuh; Radosiav Stanič, delavec iz Dolnjih Sušic, je padel in si poškodoval levo roko; Pavla Breznikar, žena delavca lz Skrljevega, je padla z lestve ln si poškodovala desno nogo; Anton Dajčmau, vnuk posestnika s Kala, si je s koso poškodoval prste desne roke. NESREČE Dve nesreči pri Trebnjem 1. septembra se je z motornim kolesom peljal v smeri Trebnje-Ljubljana Karel Rc-zinberger s sopotnikom. Med vožnjo mu je malo pred enajsto uro dopoldne počila guma, zaradi česar je nekaj časa vozilo zanašalo po cesti sem in tja. končno pa je motor z obema potnikoma vrglo na travnik. Oba sta bila prepeljana v bolnišnico, na motorju pa je za približno 30.000 din škode. Janez Markelj se je 27. avgusta proti večeru peljal z mopedom iz Trebnjega v Veliki Gaber: Ko se je spuščal po klancu v Pljuski, je opazil, da zavore na mopedu ne delujejo. Izgubil je oblast nad vozilom in se prevrnil. Poškodovanega mopedista so odpeljali v novomeško bolnico. Preveč v levo je zavil Turški državljan Osmah Gu-ven je 25. avgusta oplazil s svojim avtomobilom neki osebni avtomobil pri vasi Poljane. Do trčenja, pn katerem na srečo nI bil nihče poškodovan ln tudi škoda ni bila velika, je prišlo zaradi tega. ker je omenjeni turški državljan pri sre-čavanju z drugim vozilom zavil preveč v levo. s. OBVESTILA ZAVOD ZA NAPREDEK GOSTINSTVA IN GOSPODINJSTVA v Novem mestu. Društveni trg 2, proda zaradi preureditve poslovnih prostorov večje število: keramičnih rabljenih peči, vrat - različnih dimenzij ln ostali rabljeni gradbeni material. Prednost nakupa ima;o gospo- RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: * poročila ob 4.05. 5.05 . 6 00 . 7.00, 8 00. 12 00. 13.00, 17.00. 19 30. 2200 Pisan glasbeni spored od 4 00 do 8 00 PETEK, 6. SEPTEMBRA: 8.30 Igrajo veliki zabavni orkestri 9.25 Petkov dopoldanski simfonični koncert. 15.15 Od popevke do po pevke 11.00 Pozor, nimaš predno sti! 12.15 Kmetijski nasveti 12 25 Domači napevi za prijetno opcl dne 13 30 Koncertne skladbe I.u cijana Marije Skerjunca 14.35 Skladbe za Igranje in petje 15.15 Napotki za turiste 16 00 Vsak dan za vas 17.05 Dragulji lz oper 18.45 Iz naših kolektivov 19 05 Glasbene razglednice 20 00 Zubuv-ni orkester RTV l.jubllana SOBOTA. 1 SEPTEMBRA: 8.05 Postarček v mladinski glasbeni redakciji 9 10 Štiri pesinl Sveta Marolt« — Špika zapoje Samo SmerkolJ, pri klavirju Marnan M povšek 9.22 Edvard Grleg: Godalni kvartet op 27 10.15 Ppio zabavni zbori. 1100 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 Kmetijski nasveti 12.2S Domači napevi za prijetno opoldne 14.35 Naši poslušalci če stitajo in pozdravljajo 15 15 Zabavna glasba 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Gremo v kino 18.45 Novo v znanosti 10 05 Glasbene razglednice 20 00 Po domače NEDELJA. 8. SEPrEMUKA: 8 00 Mladinska radijska Igra — Bori. slav Mrkšld: Radovedni slonček. 9 05 Nosi poslušalci čestitajo In pozdravljajo — I. 10 00 Se pom- nite, tovariši . . Julij Glina. Med godbeniki XXXI divizije 11.30 Nedeljska reportaža. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljalo — II. 13.30 Zu našo vas. 14.00 Koncert pri vas doma. 15.15 Zabavna u'.asba. 19.05 Glasbene razglednice 20.00 »Pod llpco zeleno . .« 22.15 Skupni program JRT - studio Bcocnid PONEItElJKK. ». SEPTEMBRA: 8.15 Zu mlade radovedneže 9.25 Ponedeljkovo dopoldne ob narodni pesmi Jugoslovanskih narodov 10 15 Kluvlrske skladbe Junks 'Ravnika in .pesmi Antona Lujov- din polletna »r>(i din: plačljiv* le vnaprei Za 'no/.emsivo 1800 1tn - rekoči račun on oodniJniei NP v Noirem mestu: 4fl«-ti-«0l-> - NASLO^ UREDNIŠTVA fN UPRAVE- Nnvo me«o Glavni V - Poštni oredal II - Telefon 11-127 - Rokopisov ' rotocrrnfl' n«- vračamo - MBKA- CnsooKnn oodJ*1--DELO- « t.tuh|i<>n<