"OVICA LETO X GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA JELOVICA, LESNA INDUSTRIJA ŠKOFJA LOKA MAREC 1981 POSLOVANJE V LETU 1980 Leto 1980 je že precej za nami. Na zborih delovnih ljudi smo obravnavali in se temeljito seznanili z doseženimi rezultati v preteklem letu. Marsikatero vprašanje je bilo postavljeno, predvsem iz strani delavcev neposredne proizvodnje. Ker pa vedno primanjkuje časa za širše razprave, bo imel navedeni članek namen bolj podrobno, prikazati rezultate preteklega leta, da bo na ta način z njimi seznanjen sleherni član delovnega kolektiva. predvsem velja na področju organiziranosti, boljšega izkoriščanja delovnega časa, discipline itd., kar bi vse vplivalo na večjo produktivnost in s tem na boljše poslovne rezultate. Če uvodoma napravimo neko grobo oceno poslovanja celotne delovne organizacije oz. posameznih TOZD, bomo za osnovno primerjavo vzeli do- seženo akumulacijo preteklega leta in isto primerjali z letom 1979, kajti prav po doseženi akumulaciji lahko v največji meri ocenjujemo uspešnost poslovanja. Dosežena akumulacija na zaposlenega delavca v obdobju I —XII 1980 ter primerjava z istim obdobjem preteklega leta: O Št. zaposl. po opr. urah Ustvar. akumulac. na zaposl. Indeks 1979 -100 S - - g I- -XII 79 I-XII 80 I-XII 79 I-XII 80 1 175 177 53.455,27 98.289,04 184 2 396 385 27.959,09 29.613,78 106 3 151 150 67.050,00 70.850,98 106 4 225 201 10.267,83 17.778,87 173 5 189 72 55.071,38 * 135.094,49 245 6 114 9 145 143 13.277,58 11.110,79 84 DO 1.281 1.242 35.281,05 56.132,11 159 Ko ocenjujemo rezultate preteklega leta, lahko trdimo, da je bilo leto 1980 leto velikih naporov in težav, ki so prav gotovo imele vpliv na celotno poslovanje in s tem vzporedno na dosežene rezultate. Razmere v gospodarstvu so bile v preteklem letu dokaj zaostrene pri vseh dogajanjih, povsod in na vsakem koraku naj bi bila prisotna stabilizacija, naše poslovanje naj bi bilo čimbolj učinkovito, ob skrajno racionalni potrošnji na vseh nivojih, katera bo prisotna tudi v letošnjem letu, kajti le tako lahko v dolglednem času pričakujemo izboljšanje razmer v celotnem gospodarstvu. Zaostreni vplivi v celotnem gospodarstvu v preteklem letu, od nenehno prisotne stabilizacije, devalvacije, nezadržna rast cen najpomembnejšim re-promaterialom, zamrznjene cene naših proizvodov vse do septembra itd., so jasno vplivali tudi na poslovanje naših TOZD in DO in s tem vzporedno na dosežene rezultate. Vplivi na rezultate v naših TOZD so bili jasno različni, nekje več, drugje manj, predvsem iz vidika rasti cen repro-materialov, ki se vgrajujejo v naše proizvode. Seveda, ko bomo analizirali rezultate, jasno ne bomo mogli mimo naših lastnih vplivov na poslovanje in s tem dosežene rezultate, kajti tudi tu moramo biti kritični ter ugotoviti, da kljub precejšnji angažiranosti na marsikaterem področju ponekod nismo izpolnili vseh zastavljenih ciljev, kar Opomba: *-upoštevana tudi TOZD Trgovina za obdobje I-VI 1980 Iz gornje tabele je razvidno, da je dosežena akumulacija v letu 1980 za 54 % višja kot v letu 1979, da nobena TOZD kljub vsem težavam ni ustvarila manj akumulacije in, da je tudi v primerjavi s planom ustvarjene za 4 % več akumu- lacije. Torej je splošna ocena poslovanja lahko sledeča: Doseženi rezultati na nivoju DO so dokaj ugodni, če jih primerjamo z vsemi težavami, ki so bile prisotne v preteklem letu v naši DO in celotnem gospodarstvu. Nobena TOZD ni ustvarila izgube, kar pa je najbolj pozitivno, da rezultati kažejo premike na boljše, da se kolektiv polno zaveda odgovornosti in nalog. Seveda, glede na naše velike potrebe po modernizaciji in razvoju, pa so rezultati še vedno precej skromni. Če na eni strani ugotavljamo, da so rezultati še kar ugodni, da se v delovni organizaciji le kaže napredek, pa bomo seveda vendar ugotovili, ko bomo primerjali rezultate z ostalimi članicami SOZD, da so rezultati Jelovice skromni, kar pa je prav gotovo vzrok v surovinah, ki jih od vseh članic najdražje plačujemo, predvsem zaradi kvalitetnih zahtev in, ker nimamo zadosti lastne surovine. Ko analiziramo rezultate, si na kratko oglejmo vzroke, ki so vplivali na rezultate. Osnovne značilnosti poslovanja za celotno obdobje lahko strnemo v sledeče: 1. Stalna rast cen hlodovini, žaganemu lesu in pomembnejšim repromaterialom skozi celo obdobje, kar je predvsem vidno iz podatka, da so doseženi direktni stroški v celi DO (proizvodne TOZD) višji za 149. 2. Prodajne cene naših proizvodov, tu je mišljen celotni izbor stavbnega pohištva, so (Nadaljevanje na 2. strani) Tale okna na tovarniškem dvorišču čakajo na steklo. Dobavitelj kasni in okna tudi. Kupci pa čakajo. Pa še nekaj je. Jelovica nima primernih prostorov za skladiščenje. Zato bo prvi denar, ki bo zaslužen namenjen izgradnji prepotrebnih skladiščnih prostorov. Poslovanje v letu 1980 (Nadaljevanje s 1. strani) bile vse do septembra zamrznjene in so bile cene na začetku preteklega leta minimalne v primerjavi z rastjo cen reproma te rialov. 3. Občasno je prihajalo do zastojev pri oskrbi z repro-materiali in surovinami (steklo, hlodovina, žagan les), ki sicer niso bili izraziti, vendar pa so do določene mere vplivali na obseg proizvodnje (termo-ton steklo). 4. Na področju prodaje je bilo značilno, da je bilo na stavbnem pohištvu povpraševanje še vedno večje od naše ponudbe, da je bila večkrat prisotna nesortiranost programa, kar je negativno vplivalo na kupce zaradi dolgih dobavnih rokov. Poseben problem pa je predstavljala prodaja montažnih objektov, koder je prve mesece leta primanjkovalo dela in je prav manjša prodaja za 8 % vplivala na njihove rezultate. Poleg eksternih problemov si oglejmo še nekatere interne, ki pa so bili v veliki meri odvisni od naše uspešnosti reševanja in poslovnosti: 1. fizični obseg proizvodnje na nivoju DO je bil dosežen 99 % in torej le malenkost zaostajamo za planom; potrebno pa je omeniti, da zaostajamo na pomembnejših proizvodih kot so enojna in vezana okna, kar je vplivalo na doseženo akumulacijo; 2. fizični obseg proizvodnje na nivoju DO zaostaja za 3 % v primerjavi s preteklim letom, pri čemer je zaostanek največji na TOZD 4 in TOZD 2, 3. produktivnost dela nam sicer počasi raste, vendar večjih uspehov na tem področju ni zaslediti, čemur predvsem Uspešnost TOZD v letu 1980 botruje slabše izkoriščanje delovnega časa, 4. delovni čas je za 3 % slabše izkoriščen (indeks i zdela vnih ur je 97 v primerjavi z letom 1979) predvsem na račun večjega števila izpadlih ur, 5. kar pa je pozitivno je to, da je boleznina v primerjavi na celotni fond ur padla za 4 % v primerjavi z letom 1979 (predvsem v zadnjih mesecih), čeprav je še vedno zelo visoka 7,2 % na celotni fond (normalno od 4 do 5 %), 6. realna zaposlenost zaostaja za 3 %, česar pa je bilo precej nadoknadenega s kooperanti, tako da zaposlenost v glavnem ni predstavljala večjih ovir na doseganju proizvodnje, vendar pa je potrebno pripomniti, da se je zmanjšalo število proizvodnih delavcev, 7. še vedno je zelo zanemarjena organiziranost strokovnih služb predvsem tehničnih, kar slabo vpliva na dosežene rezultate. Uspešnost posameznih TOZD v letu 1980 Če je bilo iz predhodne tabele ugotovljeno, da je uspešnost na nivoju DO ugodna, je prav gotovo zanimivo podati sliko uspešnosti posamezne TOZD v okviru celotne DO. Rangiranje TOZD oz. njihova uspešnost je podana skozi sledeče kazalce: 1. doseženi dohodek na delavca 2. doseženi čisti dohodek na delavca 3. dosežena akumulacija na delavca Seveda tretjemu kazalcu je dana največja teža. Rezultati v letu 1980 so razvidni iz spodnje tabele: TOZD Doseženi doh. na zapšosl. Doseženi čisti doh. na zaposl. Doseženi akumul. na zap. Rang 1 1 Primar. pred. lesa-senč. 313.537,78 230.071,89 98.289,04 2 2 Proizv. oken in vrat 237.758,89 167.854,77 29.613,78 4 3 Proizv. oken Jelobor 284.410,65 209.475,47 70.850,98 3 4 Gradnja mont. objektov 5 Trgovina 269.500,11 179.998,03 17.778,87 5 6 Maloprodaja * 466.569,31 301.845,26 135.094,49 1 9 DSSS 201.357,57 188.661,31 11.110,79 — Del. organizacija 289.404,59 206.175,14 56.132,11 - Opomba: 1980 ‘-upoštevana tudi TOZD Trgovina za obdobje I-VI TOZD-1 Primarna predelava lesa, senčila Izmed proizvodnih TOZD najuspešnejša oz. v celi DO druga najuspešnejša. Rezultati izvirajo iz sledečega: — sigurno je največji vpliv iskati v prodajnih cenah, ki so bile pri večini proizvodov popravljene že kmalu na začetku leta, — direktni materialni stroški so porasli z indeksom 133, vendar je skok najmanjši izmed TOZD stavbnega pohištva, — prav gotovo pa je na rezultate vplivala uspešnost poslovanja TOZD, kot celote, kar je razvidno iz marsikaterega podatka (100 % plan itd.). TOZD-2 Proizvodnja oken in vrat TOZD ni dosegla dobrih rezultatov in je med manj uspešnimi. Vendar pa je potrebno pripomniti, da slabi rezultati izvirajo predvsem iz prejšnjih desetih mesecev, da pa so rezultati v zadnjem tromesečju znatno porasli, tako ustvarjeni dohodek kot akumulacija, s čemer pa seveda ni bilo možno nadoknaditi zamujenega iz preteklih mesecev. Vplivi na rezultate so bili sledeči: 1. Nizke prodajne cene pro- izvodov vse do septembra, ki daleč niso šle vzporedno z rastjo cen reproma te rialov. Povečana cena lesa je imela največji vpliv prav na navedeno temeljno organizacijo. 2. Direktni materialni stroški so se povečali z indeksom 171, kar je daleč največ od vseh TOZD. 3. Izvozna vrata, ki danes predstavljajo več kot 50 % celotne proizvodnje vrat znatno zmanjšujejo obseg akumulacije, ker ne pokrivajo niti DIS. 4. Seveda ne moremo pa tudi mimo izpada proizvodnje na vezanih in enojnih oknih, kar je imelo tudi svoj vpliv na akumulacijo. 5. Visok izpad zaradi boleznine (8,8 % na celotni fond ur). TOZD-3 Proizvodnja oken Jelobor Druga najuspešnejša TOZD med proizvodnimi TOZD oz. tretja v DO. Navedena TOZD je bila skozi vsa obračunska obdobja uspešna. Rezultati izvirajo iz sledečega: 1. Edina TOZD, ki je presegla plan proizvodnje v letu 1980 in ima dosežen višji fizični obseg proizvodnje, kot v preteklem letu. 2. Večanje cen surovinam in repromaterialom ni imelo tako velikega vpliva na rezultate kot v TOZD-2. 3. Tudi direktni stroški v celoti se niso povečali s takim indeksom kot v TOZD-2, čeprav gre tudi tu za povečanje 58%. TOZD-4 Gradnja montažnih objektov TOZD je sicer po ustvarjeni akumulaciji na zaposlenega najmanj uspešna, vendar pa je potrebno takoj pripomniti, da so se rezultati prav v letu 1980 znatno izboljšali, če iste pri-merjamo s preteklimi leti. TOZD je bila pozitivna in že ustvarila določeno akumulacijo, kar je prvič po par letih. Na rezultate pa so delovali sledeči vplivi: 1. Izpad prodaje je bil 7%, kar je precej vplivalo na njihove rezultate. Pri 100 % prodaji je bila dosežena planska akumulacija. 2. Fizični obseg proizvodnje je nižji kot v letu 1979, kar je razumljivo, saj vse do meseca maja ni bilo pravega dela. Plan je bil dosežen 100 % le skozi polizdelke. 3. Struktura delovnega časa je neugodna. Za 4 % je slabše izkoriščen delovni čas. 4. Direktni materialni stroški so za 16 % višji kot v letu 1979. 5. Indirektni stroški so višji v primerjavi s planom za 26%. TOZD-5, -6 Trgovina in Maloprodaja Do 1/7-1980 je bila to ena TOZD, od tedaj naprej sta obe ločeni Trgovina in Maloprodaja. Tako so tudi prikazani podatki po tabelah. Ocena poslovanja bo napravljena enotno, pri čemer je ugotovljeno, da sta obe TOZD najuspešnejši. Rezultati: 1. Prodaja stavbnega pohištva je ves čas potekala normalno, nekih večjih zalog se ni pojavljalo. Vefik problem pa je bila nenehno prisotna desorti-ranost celotnega programa stavbnega pohištva, kar pa je vplivalo na zaloge in povzročalo izpade prodaje. 2. Ker so marže absolutne, se opaža, da se % nenehno zmanjšuje, kar vpliva na finančni rezultat. 3. Tudi plan prodaje v celoti ni bil izpolnjen v eni in drugi TOZD, kar je razumljivo, ker so tudi izpadi na pomembnejših proizvodih v proizvodnih TOZD (okna). 4. Največji del prodaje je bil usmerjen preko lastne trgovske mreže, s precejšnjim deležem dopolnilnega in gradbenega materiala. 5. Indirektni stroški so precej pod planom na obeh TOZD. Ko ocenjujemo uspešnost TOZD je potrebno omeniti, da so rezultati v dveh TOZD ugodnejši, ker je bil poračunan del razlik v cenah iz preteklih let. Tak poračun je bil opravljen na TOZD-2 in TOZD-4. Rezultat TOZD-5 in 6 pa se je delno zmanjšal tudi zaradi odstopa dela akumulacije proizvodnim TOZD, predvsem TOZD-2. Čeprav rezultati po vseh TOZD niso ugodni, smo vendar z rezultati na nivoju delovne organizacije lahko zadovoljni in čeprav nam v tem trenutku še niso poznani rezultati posameznih članic SOZD, da bi tako jasneje opredelili mesto Jelovice v doseženih rezultatih, vendar lahko ocenjujemo, da so se naši rezultati izboljšali in da je naše mesto nekje v poprečju članic SOZD. Bolj pomembno je, da se doseženi trendi, tako na področju proizvodnje, prodaje, dohodka, predvsem pa akumulacije nadaljujejo v takšno smer, kot je bilo doseženo v zadnjih mesecih preteklega leta, kajti le tako bodo tudi v letu 1981 izpolnjene naše naloge, ki jih nakazuje srednjeročni plan in še posebej plan za leto 1981, s čemer bo omogočen naš nadaljnji razvoj proizvodnih TOZD in celotne delovne organizacije. Franc Ziherl Leto izvoza, novogradenj in trajne preskrbe s surovinami V Jelovici so v ospredju razprave po zaključnem računu lanskega leta in seveda, kako bo letos ter seveda v novem srednjeročnem obdobju. Na kratko rečeno. Prihodnost ni taka, da bi dopuščala lagodno delo. Vse sile bo namreč potrebno napeti, da bosta oba plana uresničena. Kako bo to storjeno? Najbolj točno bo to znal povedati glavni direktor Leopold Ilovar. Tovariš direktor. Začniva pri lesu. Brez surovin vašega srednjeročnega načrta ne boste mogli uresničiti. Kot vemo, pa se je prav pri hlodovini oziroma deskah doslej najbolj zatikalo. Bo v tem letu in prihodnjih kaj bolje? »Res je. Surovine predstavljajo temeljni problem. Ne bo ga mogoče rešiti že letos, temveč bo pot dolga leto, dve. Ker so surovinski viri iz ožjega gorenjskega področja omejeni, je rešitev drugje. Mislimo, da predvsem na dolgoročnem sodelovanju na osnovi dohodkovnih povezav in vlaganju sredstev na področjih, kjer lesa ne primanjkuje. Naj bom konkreten. Prav sedaj vodimo pogovore za večjo investicijsko naložbo z DO Vrbanja iz Kotor Varoša v SR Bosna in Hercegovina. Akcija je večjega pomena, predvsem pa celo republiškega značaja. Predvideno je namreč tja tudi vlaganje denarja združenih sredstev naše republike za pomoč manj razvitim republikam. To je denar iz tistih 50 odstotkov, s katerimi republike lahko same razpolagajo. Jelovica naj bi za ta namen združevala v treh letih 30 mio din, dobivala pa bi letno 8000 kub. m žaganega lesa za dobo 10 let. Razgovori potekajo tudi drugje: Tako se menimo z delovno organizacijo Kruščič, Mojkovac v Črni gori, z DIT Ogulin, DO Šipad Jaho-rina v BIH ter pri nas doma z EGP Kočevje. Prve stike pa smo vzpostavili še z nekaterimi, pa jih sedaj ne bi omenjal, ker so dogovori šele na začetku. Cilj vseh teh naložb in pogovorov je zagotoviti Jelovici trajno preskrbo s surovinami — kvalitetnim lesom in hlodovino. Pri vsem tem pa naj dodam nekaj. V Jelovici sem manj kot leto dni. Ugotovil sem, da je skoraj v celotnem kolektivu pripravljenost povečati produktivnost in na ta način doseči boljše poslovne rezultate Pogoj za to pa je seveda, da je preskrba z lesom trajna in dobra. Pa ne samo lesa. Tudi stekla in ostalega repromateriala. Torej prav od nas vodilnih je najbolj odvisno, da bomo to hotenje kot sem dejal večine delavcev, uresničili. Seveda pa je istočasno treba delati tudi na tem, da bomo to povečano proizvodnjo tudi prodali. — Prej ste omenili, da boste v drugih republikah nastopali kot sovlagatelji na dohodkovnih odnosih. Kaj to pomeni? »Na kratko rečeno, to je cena, ki jo moramo sedaj v začetku plačati, če želimo dobiti surovino. Seveda bo prav zaradi dohodkovnih odnosov ta vloženi denar potem kaj hitro vrnjen skozi povečani dohodek. Drugače pa si ne znam predstavljati, da bi do lesa prišli po kakšni drugi poti.« Druga možnost je v prestrukturiranju proizvodnje oz. programa. Kako to narediti in kakšni so zato pogoji pa je posebno vprašanje. — Pomagali boste torej graditi tudi drugim. Vendar v Jelovici je že dolgo obetanih več naložb, ki bi nekatere že morale biti uresničene. Kako je z njimi? »Po tem, kar je narejenega doslej za te naložbe lahko povem naslednje: Večina vsega bo uresničena. Če gremo po vrsti: 1. Gradnja primerne predelave v Preddvoru. Poleg Preddvora bo Gorenja vas tudi gradbišče. Temeljna organizacija, ki dosega najboljše proizvodnje uspehe, ima velike težave z neustreznimi prostori. Lani je lesa primanjkovalo. Bo letos bolje? Trajno rešitev bodo prinesli le dohodkovni odnosi s sovlaganjem denarja v krajih, kjer je surovine dovolj. Za to investicijo, ki je kot veste finančno sedaj pokrita, smo naredili ponoven razpis izvajalca gradbenih del, obrtnih del in dobaviteljev dela opreme, ki je še nismo kupili. Delo smo oddali najboljšemu ponudniku, to je SGP Gradbinec iz Kranja. Nadzor nad deli pa bo imel kranjski DOM-PLAN. Z deli naj bi se začelo že takoj sedaj v začetku aprila, končana pa morajo biti do konca novembra. Letos seveda. 2. Jelobor Gorenja vas Tu je potrebna modernizacija in rekonstrukcija kot tudi delna nadgradnja proizvodnih prostorov. Vse skupaj bo merilo ca. 1800 kv. m, v vrednosti 28 milijonov dinarjev. Od tega je že realiziranih 4,7 milijona dinarjev. Za ostalo naj bi pridobili blagovno posojilo v višini 12 milijonov dinarjev. Ostali denar bo potreben iz lastnih virov. Izvedba dela je zaupana SGP Tehnik iz Škofje Loke, strokovno vodstvo in nadzor pa je prevzel LOKAINVEST. Tudi v Gorenji vasi naj bi se dela začela aprila, končala pa do konca koledarskega leta. 3. Nova skladišča v Starem dvoru. Ta naložba, ki je tudi kar se da potrebna pa je. še »bolj v zraku«, zanjo namreč še nimamo zagotovljenega denarja. Kot rečeno pa je izgradnja nujna zaradi dotrajanosti obstoječih stavb, ki tudi onemogočajo kakršno koli posodobitev skladiščenja. Uresničitev te naloge vidim ob predpostavki, da bomo letos uresničili nekatere zahteve, ki smo si jih dali predvsem v izvozu. Ta skladišča, ki naj bi bila velika 2400 kv. m ali pa grajena v treh etažah s 7200 kv. m bi po sedanjih izračunih stala približno 4 stare milijarde dinarjev. — Pa ne morete reči, kje vidite uresničitev? »Lahko le delno odgovorim. Predvsem vidim uresničitev v tem, da bomo uspeli z izvozom, ki ga nismo načrtovali. To pa sta izvoz v Italijo in v Irak. Devize, ki bi jih dobili s tema dvema izvoznima posloma, bi vsekakor pomenila tudi zagotovitev denarja za nove naložbe.« — Če prav razumem, tega izvoza niste načrtovali. Kaj pa ste načrtovali? »Letošnji izvozni načrt Jelovice je bolj skromen. Začrtan je na 78 milijonov dinarjev in to predvsem izvoz vrat. Tu pa ne dosegamo niti lastne cene. Seveda s tem nikakor nismo mogli biti zadovoljni in smo seveda že dolgo iskali boljše izvozne možnosti. Kot vse kaže bomo uspeli skupaj z TOZD Gradisa, LIO Škofja Loka dobiti dva izredno velika izvozna projekta. Prvi tak izvoz je zgraditev naselja za delavce, ki bodo gradili potem takoimenovani projekt 202 D v Iraku. Kot rečeno z LIO bi skupaj postavili naselje za 2700 delavcev s skupaj 36.000 kv. m površine. Vrednost teh del skupaj z instalacijami, zaključnimi deli in opremo je 13,5 milijona dolarjev. Pričetek del je aprila, zaključek pa februarja 82. Drugo tako izredno pomembno področje, kamor naj bi letos veliko izvozili pa je Italija. Mi smo se takoj po potresu vključili v jugoslovansko gospodarsko zbornico, da bi sodelovali pri obnavljanju potresa v Srednji Italiji. Vendar od tega ni bilo nič. Na pobudo poslovnih partnerjev, s katerimi smo sodelovali že prej (Gradis, Emona) na potresnem področju v Furlaniji kot tudi z italijanskimi firmami Beltrane iz Udin, G. Pettini iz Udin, DI-PI iz Napolija in še nekaterimi drugimi pa smo se dogovorili za gradnjo na potresnem območju v južnem delu Italije. Tudi na osnovi osebnih referenc in poznanstev smo uspeli, da (Nadaljevanje na 4. strani) Leto izvoza, novogradenj... (Nadaljevanje s 3. strani) bomo gradili 9500 kv. m objek- objektov oziroma začasnih tov. To pa je približno 1500 stanovanj. V Furlaniji je Jelovica ža gradila potresnikom. Čeprav začasne objekte so ljudje še vedno njihovi stanovalci. Z gradnjo so bili zadovoljni, zato spet naročila. Dosedaj so sklenjene pogodbe: 1. s firmo Ars et Labor Udi-ne za 14.778 kv. m 2. s firmo DI-PI Napoli za 80.000 kv. m Vsa ta dela so seveda tako kot v Iraku prevzeta skupaj z Gradisom TOZD LIO Škofja Loka. Vsak do ene polovice vrednosti del. — In kaj pomenijo ta dela za Jelovico? (jEEDtfliCA) »Več kot smo lahko upali. Naloga za Irak pomeni v dinarjih izražen izvoz za dobrih ■‘200 milijonov dinarjev, naloga za Italijo pa je 300 milijonov dinarjev. Naša temeljna organizacija Gradnja montažnih objektov bo tako doživela polno afirmacijo, z izvozom samim pa še dodatno spodbudo in olajšanje za celotno delovno oganizacijo. Dobro vemo, da kdor pri nas danes ustvari veliko več deviz, kot jih uporabi, temu se posveča velika pozornost, predvidene pa so tudi nekatere olajšave. — Ti dve nalogi sta za poldrugo leto. Kaj pa potem? Bodo spet težave? »Ne bi jih smelo biti. Uspešno delo na teh dveh gradbiščih mora prinesti še nadaljnja dela. V Iraku bi prisotnost lahko postala dolgoletna. Tam bi lahko namreč gradili stalna stanovanjska naselja in ne samo začasna. Seveda pa je od nas odvisno, ali se bo to zgodilo ali ne. Kakovost in držanje rokov vedno odločata o tem, komu bodo dela zaupana. Skopaj z Gradisom pa se v Iraku potegujemo še za eno delo. Za projekt 202 B bo tudi treba graditi nastanitveno naselje za delavce. Nosilec tega projekta je Vranica Sarajevo. Z njimi in s Trudbenikom Beograd se že dogovarjamo, da bi gradili naselje. Odločitev naj bi bila sprejeta že kmalu. Torej dela več kot dosti!« J. Čadež Visoko državno odlikovanje Slavki Svoljšak Precej časa je že od obnove porušenega Posočja. Za izredno požrtvovalno delo je takrat precej delavcev Jelovice prejelo visoka državna odlikovanja. Med njimi pa ni bilo Slavice Svoljšak, pa čeprav se je v času obnove in dela za Posočje še posebej izkazala. Kje se je zataknilo, je sedaj težko ugotavljati, napaka pa je bila popravljena te dni, ko ji je predsednik občinske kon- ference SZDL Tolmin Janko Razpet izročil RED DELA S SREBRNIM VENCEM, s katerim jo je odlikovalo predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije. Obrazložitev, ki jo objavljamo v celoti je prebral predsednik delavskega sveta temeljne organizacije gradnja montažnih objektov Rafael Belčič: Kako je s proda o ? Na dvorišču tovarne je moč opaziti precejšnje količine neprodanih oken. Mar to pomeni, da je stabilizacija pokazala zobe in da v Jelovici naraščajo zaloge? Ker vas bo tudi delavce zanimalo, kaj je več o tem, smo povprašali Vlada Vendramina, direktorja temeljne organizacije Maloprodaja: »Res ugotavljamo, da v januarju in februarju zaloge nekoliko naraščajo. Vendar naj takoj povem, da to ni problem prodaje. Vzrok je nesortira-nost, še bolj pa nekompleti-ranost. Kaj to pomeni? Predvsem da imamo veliko težav s kooperanti, ki nam ne pošiljajo toliko in takšnih izdelkov, kot smo se pogodbeno dogovorili. Denimo: z Alplesom smo se dogovorili za 36 vrst izdelkov, med njimi so predvsem gibljiva polkna vseh dimenzij, pa smo do sedaj dobili le osem vrst. Seveda to pomeni, da kupcem, ki naročijo na primer nekaj različnih vrst oken vseh ne moremo prodati kompletnih, ker pač ni ustreznih izdelkov kooperantov. Torej nekaterih izdelkov je preveč drugih pa premalo. Od LIP Bled naj bi dobili nekaj vrst vratnih kril. Ni jih. Tudi to je vzrok za zaloge. V ponudbi namreč imamo in kupci čakajo na celoten asor-timan. To ni dobro, da se ne držijo dogovorov. LIP je na-primer od 5000 obljubljenih, poslal v naše poslovalnice le 2800 vratnih kril. To je nekaj več kot polovico. Podoben problem je še z nekaterimi drugimi dobavitelji. Kupi oken, ki jih je moč opaziti na tovarniškem dvorišču pa imajo še drugo zgodbo. To so okna iz Jelebora Gorenja vas, narejena za ter-moton zasteklitev. Delavci so jih pravočasno naredili, ven- TOV. SVOLJŠAK SLAVKA iz Frankovega 55je zaposlena v »Jelovici« že 22 let in ves ta čas dela na zahtevnem delovnem mestu razžagovalec salonita in kningips plošč. Delo opravlja vestno in z zadovoljstvom. V času proizvodnje montažnih hiš za obnovo Posočje je tov. Svoljšakova delala tudi izven delovneg časa, saj je bilo njeno delo nujno potrebno in zavedala se je, da mora biti pripravljenega dovolj materiala za nemoteno proizvodnjo stenskih elementov. Delala je tudi ponoči, čeprav je doma puščala dva odraščajoča otroka in morala zanje iskati varstvo. Kot vestna delavka in samoupravljalka je bila član centralnega delavskega sveta, pa tudi delavskega sveta v TOZD, članica odbora OO sindikata in je aktivna še danes. V svojem kolektivu je priljubljena delavka. Za vse zasluge je predsedstvo SFRJ podeljuje z ukazom št. 58 z dne 16. 9. 1980 RED DELA S SREBRNIM VENCEM . Morda ob tem, ko ji naše uredništvo tudi v vašem imenu iskreno čestita, še nekaj stavkov o tem, kako je Slavka Svoljšak delala tiste dni. O njenem delu smo takrat pisali tudi v glasilu Jelovica. Pod naslovom »Mesec delovnih rekordov« smo takrat zapisali o njenem delu: »Ker samo jaz znam delati na stroju za razžagovanje salonita, in ker je salonitna plošča eden izmed sestavnih delov montažne hiše sem morala delati kot še nikdar. V enem mesecu sem naredila 140 nadur. Velikokrat sem delala tudi po 18 ur na dan. Enkrat sem delala celo 20 ur nepretrgoma. Ni mi težko, saj vem, da je ljudem, ki so v stiski treba pomagati.« Tak je izvleček iz izjave, ki smo jo dobili takrat. In če ob koncu dodamo še svoj kratek komentar — taki delavci nedvomno zaslužijo tako priznanje, kot ga je dobila Slavka Svoljšak. (pf). Vlado Vendramin direktor TOZD maloprodaja dar sedaj zanje ni stekla. Kar 10000 oken čaka na zasteklitev. Dobavitelj stekla nam je letos pošiljal eno dimenzijo oken, ne pa vse kot smo se pravočasno dogovorili. Taka desortiranost pa seveda povzroča težave. Kupci čakajo na naše izdelke, ki jim imamo, pa nimamo. Nekaj malega zalog pa se je tudi nabralo. Temu je botrovala nekoliko daljša zima. Mrtva sezona je pač boljša. Seveda pa je k rasti zalog nekaj prispevalo tudi omejevanje posojil. Čeprav si ne želimo, pa vseeno pričakujemo, da bodo zaloge nekoliko narastle. Za kupce je to dobro za tovarno pa ne. Kupci namreč imajo potem več možnosti izbiranja. Da boste vedeli da imamo v naši delovni organizaciji oz. v temeljnih organizacijah združenega dela in delovni skupnosti skupnih služb naslednje splošne samoupravne akte: v delovni organizaciji: — samoupravni sporazum o združitvi TOZD v DO — statut DO — samoupravni sporazum o temeljih plana DO in TOZD — pravilnik o oblikovanju cen — samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za pridobivanje in razporejanje čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev — samoupravni sporazum o razdelitvi sredstev, pravic in obveznosti med TOZD — samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med TOZD in DSSS v TOZD: — samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v TOZD — statutu TOZD — pravilnik o delovnih razmerjih — pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in osebne prejemke — pravilnik o inovacijski dejavnosti — pravilnik o izobraževanju — pravilnik o varstvu pri delu — pravilnik o pogojih in postopkih za pridobitev stanovanjske pravice ter dodelitev posojil za gradnjo in nakup stanovanj — pravilnik o osnovah in načelih za določanje kataloga del in nalog v DSSS: — samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v DSSS — statut DSSS — pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in osebne prejemke — pravilnik o inovacijski dejavnosti — pravilnik o izobraževanju — pravilnik o varstvu pri delu — pravilnik o pogojih in postopkih za pridobitev stanovanjske pravice ter dodelitev posojil za gradnjo in nakup stanovanj — pravilnik o osnovah in načelih za določanje kataloga del in nalog. Pavlin Franc Seveda pa si iz vsega tega trenutno še ne delamo problemov. Poslovalnice namreč kupcem, ki so pohištvo že plačali, še precej dolgujejo in krize verjetno še lep čas ne bomo občutili. Stekla pa bo tudi gradnja, kar bo seveda po zimskem zatišju pomenilo ponovno večje povpraševanje. Največ problemov, kot sem prej omenil pa nam delajo dobavitelji in kooperanti. Pri steklu imamo zasilno rešitev v tem, da bomo šli spet na takoimenovani vezani program to je okna brez stekel. Od doma težjih prodajnih pogojih pa seveda precej računamo tudi na tuje trge. Italija in Irak, ki naj bi predstavljala veliko izvozno delo Jelovice, bosta verjetno precej spremenila tok dogodkov v prodaji. Tako velika naročila, kot so načrtana za ti dve deželi bodo po vsej verjetnosti pogojevala tudi delno preusmeritev proizvodnje v temeljnih organizacijah, kjer delajo sedaj okna in vrata. Pomagati bo namreč treba montažnim objektom. To pa pomeni malo manjšo proizvodnjo stavbnega pohištva. Kriza, ki se nekje že čuti, to moram priznati bi, verjeno tako le bila prebredena.« Še eno vprašanje. Slišati je, da so v nekaterih poslovalnicah težave. Koliko je resnice na tem? »Je, tudi resnice je nekaj na tem. V nekaterih so se dogajale najrazličnejše nepravilnosti. Ne bi jih rad imenoval, ker moramo to najprej razčistiti na disciplinski komisiji. Moram pa reči, da vse sproti rešujemo. Pred časom smo namreč zaposlili delavca, ki ima nalogo stalnega kontroliranja in pregledovanja dela poslovalnic. To je Miran Osredkar, ki bo pač potoval po vseh 16 poslovalnicah, kolikor jih imamo in sproti ugotavljal, ali je vse v redu. Tako bomo lahko takoj odkrivali nepravilnosti, če bo do njih prišlo. Vedeti je pa treba, da je bil to edini način, saj so vse te poslovalnice precej oddaljene od Škofje Loke in njihovo delo je bilo sproti le težko kontrolirati.« Letošnji načrt vam je dal precejšnje naloge. Ga boste uresničili? »Plan je res precej zahteven, vendar mislim, da ga bomo izpolnili. Višji je deloma tudi zaradi višjih cen, tako da le ni tako napet. Naša temeljna organizacija naj bi prodala za dobro milijardo dinarjev izdelkov. To je takoimenovana detajlistična prodaja, prodaja stavbnega pohištva Jelovice, kot tudi dopolnilnega programa, tu pa je tudi ostalo gradbeno blago. Če bo vse to blago dobavljeno, tako kot je predvideno, ga bomo seveda ob upoštevanju vsega, kar sem že prej navedel, zagotovo tudi prodali. To smo si vsi zadali kot najbolj prednostno nalogo, saj se vsi dobro zavedamo, da je prav od letošnjega prvega leta srednjeročnega programa močno odvisna tudi uresničitev celotnega programa do konca leta 1985. Start je najvažnejši. J. Čadež V Jelovici je že nekaj časa opaziti nov tovornjak. Temeljna organizacija okna vrata ga je kupila za pomoč pri sortiranju hlodovine. To je namreč bilo doslej najtežje fizično opravilo v Jelovici in prav lahko zapišemo, da js že bil skrajni čas za spremembo. Pri sortiranju hlodovine na žagi bo ta moderni tovornjak na katerega je pritrjeno posebno dvigalo, naredil v osmih urah toliko, kot so delavci naredili v enem tednu skupaj. Res je bil precej drag, nekaj več kot 1,5 milijona dinarjev, vendar bo denar prav hitro vrnjen. Da bo polno izkoriščen bo namreč pomagal tudi pri drugih delih, predvsem pri razkladanju vagonov na železniški postaji, pa tudi za manjše lokalne vožnje bo izredno pripraven. Tovornjak je romunske izdelave, ROMANN, že ime pa pove, da je narejen po licenci znane zahodnonem-ške tovarne. V številnih prevozniških podjetjih, kjer tak tovornjak že imajo, se o njem pohvalno izražajo. Upajmo, da bo tudi v Jelovici dobro delal, (čaj) Rdeči petelin je stalno prisoten V zadnjem času so sirene po Sloveniji nekajkrat glasno zavijale. Ognjeni zublji so od novega leta sem uničili že za več kot 150 milijonov dinarjev družbenega premoženja, v to vsoto pa ni vštet požar v TE Trbovlje, ki je stal še dodatnih 80 milijonov dinarjev. Novih seveda. V tem znesku niso zajeti tudi požari na travnikih, gozdovih in zasebnih stanovanjih. Če bi sešteli tudi to po vsej verjetnosti seštevek ne bi bil manjši od celotne lanskoletne škode, ta pa je bila večja od 270 milijonov dinarjev. O tem, kdo vse je krivec za to veliko škodo ne bi sedaj preveč razglabljali. Predvsem je to človek, ki pač premalo pazi na to, da se ognjeni petelin ne bi pokazal. Čemu ta uvod? Predvsem zato, da bi še enkrat opozorili, da je tudi v -Jelovici izredno veliko mest in priložnosti, da bi ognjeni _ petelin pokazal svojo moč. Škoda, ki bi bila v tem primeru v Jelovici bi prav tako brez dvoma segala v milijarde. Zato ne bo odveč prisluhniti tudi delom besed, ki jih je v svojem govoru na rednem občnem zboru tovarniških gasilcev podal njihov predsednik Ivan Breznik. Preden pa bomo napisali nekaj izvlečkov, še tole: Ob prej navedenih velikih požarih je bilo v vseh delovnih organizacijah, kjer je do požarov prišlo zaprtih več odgovornih ljudi. S tem hi radi opozorili, da skrb za varstvo pred požari ni le skrb gasilcev, temveč tudi izmenovodij, delovodij, obra-tovodij, direktorjev, varstvenikov pri delu in drugih, ki so dolžni skrbeti za dober in nemoten potek proizvodnje. Zato naj vsi ti ne gledajo na gasilce postrani, kot so to delali doslej. Da je to res, se je bilo moč prepričati na občnem zboru, kjer ni bilo od teh skoraj nobenega. Verjetno se ne zavedajo, da je varnost pred ognjem tudi njihova dolžnost in da bo morda nepoznavanje varnosti kdaj njim prinesla »premišljevanje med štirimi stenami«. polnjevanje v gasilskih veščinah. Vedno lahko nastopimo, če hi bilo potrebno s tremi desetinami katerih gasilci so dobro usposobljeni za gašenje. Uspelo pa nam je usposobiti tudi desetine na naših dislociranih obratih, tako, da je tudi tam poskrbljeno za varnost pred požari. V zadnjem času se je močno povečala tudi opremljenost društva. V tem letu je bil svojemu namenu predan novi gasilski dom, ki nam bo omogočil boljše delo v društvu, kakor tudi dvig strokovnosti. Tudi drugače je opremljenost društva dobra. Imamo nov mobilni avto za opravljanje požarno vrnostne službe, tako da je ta avto vedno pripravljen v gasilskem domu za akcijo. Dobili smo tudi denar SIS za požarno varnost in smo potem lahko kupili delovne obleke ter dežne plašče. Uspešno smo izvedli tečaj za gasilce, pet članov pa je vključenih v tečaj za gasilske podčastnike. V lanskem letu je naše društvo osvojilo prvo mesto med industrijskimi gasilskimi enotami, na med- državnem srečanju v Avstriji pa smo bili peti. Veliko sodelujemo tudi z drugimi društvi. To je predvsem z industrijskimi društvi na Trati ter z GD Virmaše in Škofja Loka. Seveda ne smemo pozabiti tudi na sodelovanje z gasilci onkraj meje, to je s Selami na Koroškem. Z njimi imamo listino o trajnem medsebojnem sodelovanju. Naše prizadevanje v prihodnjem bo usmerjeno predvsem v povečanje števila novih članov. Predvsem si bomo prizadevali za vključevanje mladih, predvsem učencev v gospodarstvu. Tako naj bi letos dobili samostojno ladinsko gasilsko desetino. Tudi desetini gasilk žena je treba posvečati še večjo pozornost. Še posebej ker so tu menjave veliko bolj pogoste. Še več pa je treba storiti za usposabljanje in izobraževanje delavcev v Temeljnih organizacijah, ki niso gasilci. Tudi od njih je namrč v veliki, če ne celo v največji meri, odvisna požarna varnost. Pri tem pa ne smem pozabiti na dejstvo, da smo v temeljnih organizacijah že doslej vedno naleteli na razumevanje za naše delo in odraz naše dobre pripravljenosti je tudi v razumevanju in zaupanju, ki ga gasilci imamo v Jelovici. Zato si takega sodelovanja in razumevanje želimo še naprej.« Govor, predsednika GD Je- rečemo, da smo številčno 1 o vica: močno društvo, saj je naša »Naše društvo letos prazna- prva skrb povečevanje števila je 30 letnico obstoja. Lahko članov in seveda njihovo iz- ...a družbena samozaščita Človek, subjekt je samozaščitni temelj naše družbe. In ravno on je krivec, da družbena samozaščita pada na izpitih. Zadnji trije požari so primeri kako samozašita odpove: — po mnenju izvedencev je požar povzročil odvržen ali odložen cigaretni ogorek?! Komentar odveč. — Požar! Obveščen je vratar, ki je sicer obvestil gasilce, a ni počakal, da bi ga poklicali nazaj in preverili, če ne gre za lažni alarm. Vratar je šel obvestit direktorja in direktor je šele nato, ko je videl, da ni gasilec ponovil alarm?! Kje so bili prostovoljni gasilci? Kje so delavci, ki bi bili usposobljeni ukrepati? Vratar slabo alarmiral in direktor? — Varnostnik sosednje delovne organizacije je opazil požar!? Edina svetla točka samozaščite, z grenkim priokusom, kaj in kje in v kakšnem stanju je bil lastni vratar? Dotrajano skladišče, dotrajana električna napeljava (spoznana za krivca), dotrajana samozaščita, vključena infra peč še drugi dan (tam ni gorelo) itd. In še ena cvetka, ki je zrasla v Jelovici. Primer požara strehe v kurilnici. Požar je takoj opazil kurjač, ki je obvestil vratarja. Tu pri obvestilih se pa začne samozaupanje, neznanje, verovanje v lastne sposobnosti, ali kaj? Vratar kliče poklicnega gasilca . . . čas teče, a v lesni industriji je požar nevarnost št. 1. Poklicni gasilec pride in ugotovi, da sam ne bo mogel pogasiti požara in kliče še enega člana GD Jelovica . .. čas teče. Tudi ta pride takoj. Oba gasilca in kurjač požrtvovalno gasita — rešujeta in šele sedaj je dan alarm GD Škofja Loka . . . čas teče in rezultat je na vso srečo le večja škoda, ker se požar ni razplamtel v katastrofalne razmere. Namreč tik poleg kurilnice je žaga, po strehi in okoli kurilnice polno lesnega prahu, žaganja, lesa, gotovih izdelkov. In samo ena iskra iz dimnika sušilnice je bila dovolj za začetni požar, ki se je v izgubljenem času lepo razigral na strehi kurilnice. Analiza požara — družbena samozaščita je zopet padla na izpitu. Ovinkasta pot pripelje in je pripeljala ob vsem požrtvovanju in na koncu tudi uspešnem gašenju do večje škode. Oglejmo si še malo požarne nevarnosti Dri nas in obudimo zaspale samozaščitne navade. Povsod so primeri nesamoza-ščitnega obnašanja. Urejenost delovnega mesta, nečistoča, nered, zalaganje dostopov do gasilskih aparatov in hidrantov, poškodbe hidrantov in podobno. Za vse to smo krivi sami. Kljub opozar- janju gasilcev se za dosti reči ne zmenimo. Z avtomobili je Jelovica tako napolnjena, da bi ob eventuelnem požaru še blizu ne mogli. Kakšen ukrep bi zalegel? Ali bomo čakali toliko časa, da bo prišlo do reševanja lastnih avtomobilov, prometnega zamaška in popolnoma neučinkovitega gašenja eventuelnega požara. Delavci Jelovice, oglejte se okoli sebe in videli boste, da je še veliko nesamozaščitniških navad med nami. Pomagajmo, da družbena samozaščita ne bo padala na izpitih in ti izpiti bodo uspešno položeni za nas vse. Odgovornost vodilnih je v tem, da še vedno v veliko premajhnem obsegu razmišljajo o družbeni samozaščiti in predvsem o posledicah katerih si delavci Jelovice ne želimo. Član predsedstva SFRJ, general armije Nikola Ljubičič je dejal: »Samozaščitne ukrepe in akcije vseh subjektov je nujno bolj usmerjati proti vsem tistim pojavom, ki škodujejo izvajanju ekonomske stabilizacije, kakor tudi zaščiti socialističnega samoupravljanja, samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov. Odločneje se mora delati tudi na preprečevanju gospodarskega kriminala in vseh drugih oblik ogrožanja družbene imovine.« Poslušajmo ga! Roman Selan Ob 8. marcu Letošnji mednarodni praznik žena smo obeležili z lepo kulturno prireditvijo, ki jo je organiziral moški del sindikata in mladine. Jelovški oktet se nam je predstavil tako kot zna. Slišali smo nekaj lepih pesmi. Na žalost je lahko nastopil samo na Trati in Starem dvoru. Otroci iz osnovne šole Peter Kavčič so nam zaigrali čudovit program, ki je marsikateri privabil solze v oči. Ugotovile smo, da je takšna proslavitev lepša in, da nam pomeni več kot prt, brisača ali rjuha. Ob pogledu na prazne stole v menzi vseeno razmišljam, kje je vzrok, da niso prišle vse žene. Nekaj jih ni bilo zaradi odsotnosti popoldanske izmene, še več pa jih je vzelo dopust. Priznati moramo, da je bila slovesnost res zadnjo uro v tednu, da pa smo že marsikatero soboto »zdržale« do konca. Da je bila priredite ob tem času zato, da ne bi motila tako proizvodni proces kot delo v pisarnah, saj smo se tako zmenili, da letos obdaritve ni bilo, kar smo dosledno upošatevali. Stališča RK SZDL Slovenije, ki je individualne obdaritve, praznovanja v lokalih označil kot neprimerno obliko praznovanja Dneva žena. Da pa bomo s takšnim načinom proslave 8. marca nadaljevali. Ob tem zapisu se vprašamo: 8. marec je mimo. Kakšen odnos ima moški del Jelovice do žene, delavke esc ostale »navadne« dni? V naši DO je zaposlenih 408 žensk. Koliko pa jih je na vodilnih in vodstvenih mestih? Kako gledamo na delavko samoupravljalko, mamo in gospodinjo? Kakšen je naš odnos do starejših delvk, ki so pred upokojitvijo, na delavke, ki so zaradi slabega zdravja veliko na bolniški? Na vprašanja boste verjtno sami odgovorili. K ustec Lidi ja — in UM iMAh Ob rev, , t>A lAAh lE 40 L£T MAt&oU &EUO NEtUlLO v OLIC.I * e>s,Tvpxho v Meuu ŽIČNA- V-2>Eh ŽEVISKAh ve thko , (hoški) Akcija NNNP 80-81 V okviru akcije NNP 80 — 81 je upravni organ za ljudsko obrambo občine Škofja Loka in Občinski odbor RK razpisal občinsko tekmovanje ekip prve medicinske pomoči CZ. Cilj tega tekmovanja je bil poleg tekmovalnega uspeha, tudi obvezno dodatno usposabljanje oziroma preverjanje znanja iz nudenja prve medicinske pomoči za pripadnike enot CZ v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. Pri samem razpisu je bilo poudarjeno, da ima tekmovanje namen: — uspodbujati pri članih ekip težnjo po čimvečjem znanju in obvladanju veščin iz prve pomoči — Vzgajati člane ekip v duhu patriotizma in socialistične solidarnosti — s kvalitetnim osvajanjem znanja iz prve pomoči krepiti obrambno moč naše skunosti — s pripravami na tekmovanje in z udeležbo na njem obnavljati teoritično in praktično znanje in s tem vzdrževati trajno usposobljenost za nudenje prve pomoči — razvijati izurjenost in usklajeno delo v okviru ekipe pri prvi pomoči ob najrazličnejših poškodbah. Tekmovanje se je odvijalo v športni dvorani na Podnu, sodelovalo je 49 ekip PMP CZ. Ekipe so bile razvrščene v dve tekmovalni skupini. V prvi skupini so bile razporejene ekipe z večjo stopnjo dokončanih tečajev iz prve pomoči, v drugi pa vse ostale ekipe. Jelovica je prijavila dve ekipi in sicer ekipo sestavljeno iz članic splošne enote CZ TOZD Proizvodnja oken Jelo-bor, obrat Sovodenj v sestavi: Šega Ivanka, Šifrer Milka in Primožič Frančiška in ekipo iz oddelka za PMP CZ Jelovica v sestavi: Mezek Cirila, Potnar Katarina in Tavčar Magda. Tekmovalce je ocenjevala ocenjevalna komisija sestavljena iz sedmih zdravnikov in petih višjih medicinskih sester, ki so ocenjevali: — teoretični del tekmovanja — triažo in — oskrbo poškodovanca Rezultati: I. skupina 1. KS Škofja Loka II. 173 točk 2. KS Z Žiri I. 3. KS Trebija 4. Etiketa I. 5. Gorenjska predilnica II 6. Alples II 7 Jelovica, TOZD Proizvodnja oken Jelobor 151 točk 8. KSZlri 9. KS Godešič II. 10. ABC Loka SKUPAJ 29 ekip II. Skupina 1. OS Peter Kavčič II. 166 točk 2. Etiketa II. 3. Niko —Železniki 4. Jelovica I. 158 točk 5. Alples I. 7. OŠ Peter Kavčič I. 7. Gozdno gospodarstvo ŠK. Loka 8. KS Dražgoše II. 9. KS Dražgoše I. 10. PTT Škofja Loka SKUPAJ 20 ekip Naša dekleta so se uvrstila nad pričakovanji dobro in so poleg pripravljenosti pokazale tudi veliko mero športnega elan in spretnost, ki je bila na zavidljivi ravni. V naši delovni organizaciji si takih tekmovalk samo lahko želimo, ker smo vsi zainteresirani, da imamo med nami vedno več sposobnih članov, ki so in bodo pripravljeni pomagati svojim sodelavcem in občanom takrat, ko bo pomoč tudi potrebna. Roman Selan POGLAVITNI PROBLEM JE VENDARLE V NAS Sovražnik ni naš glavni problem. Naš poglavitni problem namreč niso odpori proti samoupravljanju. To kar je za nas bistveno, se izraža v sposobnosti ali nesposobnosti, da se racionalno in samoupravno organiziramo, zato da bi uspešno reševali sprotne in dolgoročne naloge. Od tega je odvisno vse drugo. Svoje orožje prepuščamo sovražniku, kadar ne opazimo lastnih slabosti in kar počasi in neučinkovito rešujemo probleme. Včasih smo sovražniki sami sebi. Problem je v nas, v razlikah med deklarativnim in stvarnim, v naši nepripravljenosti, da uresničujemo politiko, ki smo jo določili. Misel E. Kardelja r _________Naš intervju ANTON MADJAR, vodja poslovalnice v Škofji Loki. Ne vem zakaj, vendar vedno sem nekje mislil, da je po rodu iz ene izmed sosednjih republik ali pa da je celo madžarskega rodu. Pa ni. Je »čistokrven« Prekmurec, kot sam pravi povsem slovanskega rodu. Delavec Jelovice je od začetka, to pa je kar 33 let. Dolga doba, pa tudi obdobje, ko je veliko moral dati, da je Jelovica taka kot je danes. Povsem upravičeno se namreč lahko uvršča med pionirje današnje Jelovice. Dovolj, da zasluži u vrši te v v tole rubriko. — Preden sem prišel na tale razgovor, sem slišal, da greste letos v pokoj. Bova torej začela s tole najmanj priljubljeno temo? »Veste meni ni nepriljubljena. Prav nič težko ne grem v »penzijo«. Ne da ne maram delati, le mislim, da je treba mladim pustiti mesta, da jim zaupamo in bodo dali dosti od sebe. Upokojil se bom starostno torej bi še lahko delal leto in pol. Pa ne bom. Veliko berem in poslušam o tej naši stabilizaciji. Mislim, da bi tako kot jaz morali ravnati vsi, ko so uradno že dosegli upokojitev. Mladim je treba prepustiti delovna mesta. Drugače bomo celo priča brezposelnosti. Pa tudi če mene vprašate, potem bom dejal, da bomo stabilizacijo lahko dosegli le z mladimi. Le zaupati jim je treba.« — Pa je to sploh vaše načelo? »Je. Mislim namreč, da pri nas v Jelovici precej preveč ugotavljamo manj pa naredimo. Ugotavljamo denimo, koliko je strokovnjakov na delovnih mestih, pa nič ni od njih. Pa bom takoj dodal, da jim tudi nič ne zaupamo in da jim tudi nič ne damo delati. Polno jih zaposlimo, da bodo odgovorni pa bomo potem videli, ali so sposobni ali niso. Glejte v mojih časih smo mladi dosegali norme kot za šalo delali tudi ponoči in bili udarniki. Pa mislite, da sedanji mladi ne bi bili? Jaz sem prepričan da bi bili. Le ...« — Precej rad posegate nazaj. Ta leta me tudi zanimajo. Bili ste med delavci ustanovitelji Jelovice? »Živel sem v Vižmarjih pri Ljubljani. Tam sem tudi delal kot vodja gradbišča. Po poklicu sem namreč izučen tesar. Potem sem bil nekako premeščen v Škofjo Loko v tedanje vojaško podjetje. Delali smo za potrebe vojske. Predvsem so bile to barake in drugi bivalni prostori. Delali smo vse. Včasih tudi brez lesa, pa smo ga šli kar sami sekat v gozd. Delali pa smo kot sem prej rekel, kot le kaj. Takrat so tudi veliko tekmovali med sabo. Dobivali smo namreč prehodno zastavico in tako kot zastavica sem se selil tudi jaz. Ne nočem biti neskromen, vendar tam kjer sem bil za vodjo dela so jo vselej osvojili. Potem pa sem moral iti za vodjo v obrat, kjer so imeli najslabše rezultate. In smo jo tudi tam dobili. To se je stalno ponavljalo. Tako sem potem počasi »dal« skozi vsa dela. Med deli ki sem jih upravljal v Jelovici naj naštejem samo nekatera. Bil sem normirec, kontrolor, skladiščnik, vodja skladišča, vodja gradbišča (Murgle). No, ko sem ravno pri teh Murglah. Tam smo dosegli tako lepe rezultate, da se današnjim prav čudim. Le kako morejo delati tako slabo? Danes bi rezultati morali na montaži kar »cveteti«. Mi stalno slišimo o slabih rezultatih. Ne razumem tega. No kasneje sem končal delovodsko šolo in potem sem leta 1967 šel za vodjo poslovalnice tu v Škofji Loki. In tu torej ostajam do upokojitve. Ta pa me čaka konec poletja.« — Tole sva kar na hitro preletela. Vendar pa Madjara ne poznajo v Jelovici le po delu. Tudi drugače ste bili vedno med aktivnimi. »Veliko je bilo tudi drugega. Kot član ZK sem bil vedno aktiven. Posebej še v samoupravnih organih. Tako sem bil predsednik prvega Upravnega odbora, dvakrat predsednik delavskega sveta, sedaj sem sekretar OO ZK tozd Trgovi- na. Tudi šport me je vedno privlačil. Šahist, sem bil tudi. Če bi bilo treba, tudi ob polnoči bi šel šahirati. Tudi uspehi so bili. Enkrat sem bil celo prvak Jelovice.« — Kaj pa v pokoju. Ne bo dolgčas? »Ne bo. Imam nekaj vrta, veliko čebel, ki se jim bom lahko temeljito posvetil. Oba sinova pa tudi zidata in seveda bom vodja »gradbišča«, tesar, mizar in kaj vse še.« — Delo pa vseeno ne bo lahko pustiti? »Prav težko pa tudi ne. Veste sedaj ni tako lepo delati v tej naši poslovalnici. Imamo premalo izdelkov. Ljudje prihajajo pa jim ne moreš ničesar ponuditi. Potem je tu še cela vrsta »urgenc«, ko moraš temu pa onemu pomagati. Stranke pa sedaj hodijo po svoje izdelke tudi po 4 krat. To ni dobro. V skladišču mora biti malo zaloge. Tudi za proizvodnjo je to boljše. Veste, potem, ko vedo, da se kopičijo zaloge znajo svoje delo bolj ceniti. Sedaj pa jim je bolj vseeno. Saj vse prodamo sproti.« — Kaj pa stabilizacija, predvsem zmanjševanje kupne moči. Se že kaj pozna? »Malo že. Vendar mislim, da se šele bo. Osebno mislim, če ne bo uresničen izvoz v Italijo in Irak, da utegne priti do kopičenja zalog.« — V nekaterih poslovalnicah ne gre najbolje. Kaj mislite vi o tem? »Poslovalnice delajo malo preveč po »svoje«. Bolj bi bilo treba delati z njimi. Predvsem pa mislim, da bi morali v te poslovalnice pošiljati naše ljudi tu iz tovarne. Oddaljenost od tovarne je namreč velika in predvsem zato prihaja do nepravilnosti. Jaz mislim, da bi bilo treba tja poslati mlade ljudi, ki jim je treba pomagati in vzgajati.« Spet se je vrnil k mladim. Torej njegovo geslo je bilo vseskozi, sodelovanje in vspodbujanje mladih. Pravi, da v vseh 33 letih v Jelovici ni nikdar naletel na težave, če je z mladimi sodeloval. Veliko se da narediti. Imajo voljo in željo. Le vspodbuditi je treba oboje. Ker so to njegove življenjske izkušnje jim vsekakor gre verjeti. Zakaj ne bi bile te njegove besede ob njegovem slovesu iz Jelovice, ta je že kar blizu, tudi neke vrste napotilo tistim, ki bodo nadaljevali njegovo delo? J. Čadež Prenova starega dela Škofje Loke Škofja Loka je eno najstarejših ohranjenih in živečih mest v Sloveniji. To je velika dobrina, velika vrednota, lahko rečemo tudi prednost, istočasno pa tudi velika obveznost. To mesto je namreč treba ohraniti tako, kot so ga pustili sodobnikom nekdanji ločani. Najpomembneje pri ohranitvi mesta, takega kot je, pa je seveda v tem, da to ni muzej nekje v zaprtem prostoru, temveč da je to mesto sedanjosti in tudi prihodnosti. To pa seveda ni lahka naloga. Želja po ohranitvi Loke take kot je dolga, vendar večinoma neuresničljiva. Mejnik je bilo leto 1973, ko je Škofja Loka praznovala 1000 letnico. Takrat se je veliko fasad obnovilo, to pa je bil nedvomno le prvi začetni korak do temeljitejše obnove. Lani aprila je Izvršni svet škofjeloške občinske skupščine imenoval 13 članski odbor za prenovo in oživitev starih mestnih in tudi nekaterih vaških jeder. Skrbel naj bi za vrsto nalog, predvsem pa naj bi bil koordinator del in seve- da, kar je najvažnejše tudi zbiralec denarja. Prvi rezultati njegovega dela so že vidni. Marca je namreč bila v Škofji Loki razstava v Galeriji na gradu, na kateri so pokazali gradivo in strokovni pristop do obnove Škofje Loke. Pripravili so jo strokovnjaki fakultete za gradbeništvo — tozd arhitektura. Že iz gradiva je moč razbrati, kako nujna je obnova, če le ne želimo, da se ta biser, kot bi lahko imenovali starinski del mesta, ne izniči v bližnji ali daljni prihodnosti. Seveda bo sedaj zbiranje denarja ključna naloga, če bomo hoteli Loko obnoviti. Začetni denar za študijo in pripravljalna dela, ki sta ga prispevala občinska skupščina in samoupravna stanovanjska skupnost, bo namreč premalo, da bi bil obseg obnove zadovoljiv. Potreben bo tudi denar gospodrskih organizacij s področja turizma, gostinstva, proizvodnjih in trgovskih delovnih organizacij, družbeno političnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, banki, in tudi občanov, sedanjih in bodočih lastnikov, da bo mesto dobilo podobo kot gre in da bo tako ostalo še vsaj pol toliko let, kot je že preživelo. Sicer pa je lepo o tem na slovesnosti ob razgrnitvi načrtov prenove spregovoril predsednik skupščine občine Viktor Žakelj, ki je med drugim dejal: »Tistim, ki se radi nasmihajo prizadevanjem za ohranjanje kulturne dediščine, češ, da s svojo zazrtostjo v preteklost ne streže potrebam sedaj živečih, je treba reči naslednje: 1. Narod, ki ne neguje svojega kulturnega izročila, sebe devalvira na nivo črede. 2. Sedanja naša prizadevanja niso uperjena zgolj na fasade, čeprav upravičeno tudi nanje, temveč želimo v starem funkcionalno adaptiranem ustvariti pogoje za čas in možnostim primerno življenje. Zato upravičeno besedi prenova dodajamo tudi oživitev. 3. Ohranjanje kulturne dediščine je tudi gospodarno, času primerno ravnanje. Tako razumljena skrb za ohranjanje nacionalnega bogastva pa ni nič zgolj zadeva umetnostih zgodovinarjev, muzealcev, arhitektov — temveč nas vseh. Zato je potrebno za stvar zagreti lastnike hiš, interesne skupnosti, združeno delo, banke itd. Če pa želimo, v kar pa ne dvomim, to doseči, potem je nujno, da združeni kar se da hitro nekaj tu narisanega prenesemo na naš Plač. Iti nam mora predvsem za to, da vsem dopovemo, da nismo zgolj kulturniški zanesenjaki, ampak tudi preračunljivi ekonomisti, ki v predlaganem projektu vidimo otipljivo korist. Združitev teh dveh: kulturniškega in eko- nomskega interesa, ki se včasih ponujata kot nezdružljiva, pa je ravno tista nova kvaliteta, ki jo želimo. To, česar se lotevamo, je ta čas največje kulturno dejanje, ki pa ne bo moglo biti realizirano preko noči, niti to časovno omejena naloga, ampak mora postati naša trajna opredelitev in mora ravno zato biti normativno regulirana. Mislim na to, da je treba ponujen pristop samoupravno verificirati in ga tako narediti obligatornega za vse, ki bodo ta prostor izkoriščali in ga prilagajali potrebam življenja.« Zbiranje sredstev za uresničitev načrtov prenove in oživljanje bo ključnega pomena, če bomo hoteli, da bo imel proces prenove v našem času zaznavno dimenzijo. Začetna sredstva za študijsko pripravljalna dela iz virov proračuna občine ter del sredstv samoupravne stanovanjske skupnosti bodo namreč vse premalo, da bi bil obseg prenove zadovoljiv. Potrebno bo vključiti sredstva gospodarskih orga nizacij s področja turizma in gostinstva, proizvodnih in trgovskih organizacij, družbenopolitičnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, bančna sredstva in seveda sredstva občanov — sedanjih in bodočih lastnikov bivalnih prostorov itd. Predvsem na področju stanovanjske izgradnje bi morali zastaviti vse moči, da spremenimo miselnost, da je le nova hiša najvišja mogoča bivalna oblika. Narodi na visokem kulturnem nivoju, res pa, da tudi na visoki stopnji materialnih možnosti, so že zdavnaj spoznali, da je mogoče staro dediščino bivalnih prostorov spremeniti v vrhunska, izjemno prijetna bivalna okolja, z neprimerno višjo zadovoljitvijo kulturnih potreb sodobnega človeka od vsakega modernega betonskega okolja. Otvoritev razstave in predstavitev gradiva ter strokovnega pristopa je rezultat prvega dela načrtovanja prenove. Načrtovanje prenove starega mestnega jedra smo poverili FAGG — TOZD arhitektura. Nosilec naloge je prof. dr. Peter Fister. S pomočjo gradiva, prikazanega na razstavi bodo vsi, ki si bodo v teh dneh ogledali razstavo, prišli do prepričanja o Koncem preteklega meseca smo imeli zbore delovnih ljudi, ki so se nadaljevali v letne članske sestanke osnovnih organizacij zveze sindikatov. Obravnavali smo poročilo o delu osnovnih organizacij v lanskem letu ter plan dela za leto 1981. Kaj smo ugotovili? Delo sindikalne organizacije je vsestransko, saj zajema naloge od nadaljnjega uresničevanja določil Zakona o združenem delu do organizacije splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Da pa je še vedno v preveliki meri odvisno od aktivnosti predsednika osnovne organizacije. Če ta ne deluje, tudi osnovna organizacija ni prisotna v družbenopolitičnem in delovnem okolju svoje TOZD ali DSSS. Še vedno ni pravih pobud tako s strani delavcev kot članov izvršnih odborov, ki so poverjeniki sindikalnih skupin in morajo prenašati, organizirati da se pobude uresničijo. Vse preveč čakamo na nekoga, da si akcijo najprej sam »izmisli«, potem pa jo mora še izvesti. Če akcija (organiziranja javnih razprav o samoupravnih aktih, planskih dokumentih, pobud za boljšo organizacijo prehrane, nujnosti in koristnosti obnove. Čim širši krog želimo vključiti v zavestna prizadevanja, da bo proces prenove in oživljanja iz faze potrebnih in zahtevnih študij čimprej prešel v fazo odločanja o bodoči namembnosti in končno v fazo čim uspešnejše realizacije. To pa je končno cilj nas vseh. letovanja, družbenega življenja) uspe, gre mimo nas, kot da je to najbolj normalna stvar na svetu, če ne uspe — kritiziramo posameznike — krivci so predsedniki osnovnih organizacij ali predsednik konference. Vsaka akcija, pa če je še tako skromna, zahteva delo, poleg rednih delovnih zadolžitev, ki jih ima predsednik na svojem delovnem mestu. Ravno zaradi takšnih odnosov se mora uresničevati Titova pobuda, ki jo vsebujejo ustavni amandmaji — kolektivna odgovornost. Vsi se moramo vključevati v delo sindikalne organizacije, saj je NAJŠIRŠA RAZREDNA DRUŽBENOPOLITIČNA ORGANIZACIJA DELAVCEV, torej naša organizacija. Naloga sindikata je, da daje pobude, predloge za reševanje posameznih problemov, da vključuje in usposablja delavce za uresničevanje njihovih interesov v okviru samoupravljanja in politično kontrolira, kako se samoupravne odločitve uresničujejo. Da ne bo zvenelo preveč politično: delavci moramo, če želimo, da se bodo naše pravice uresničevale bolj sami sodelovati z zahtevami, pobudami in seveda delom. V programu dela smo opredelili: temeljne naloge sindikata, da v sodelovanju z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami ustvari razmere, da bo vsak delavec: — vzpodbujan za pridobivanje čimvečjega dohodka ter s tem osebnega dohodka — obvešča o pogojih gospodarjenja, rezultatih in možnostih pravočasno in kvalitetno — da bo lahko odgovorno in samoupravno odločal o ustvarjanju in razporejanju dohodka, o planiranju, o učinkovitejšemu gospodarjenju, gospodarski stabilizaciji, o zagotavljanju življenjskih in delovnih pogojih. Vse naštete naloge so med seboj povezane odvisne, vezane na kvalitetnejše delo služb in vodilnih ter vodstvenih organov. Ne smemo pa pozabiti na sami sebe, da bomo samo z boljšim delom in izpopolnjevanjem premagali vse težave, s katerimi se srečujemo. Lidija Kustec Precej značilen posnetek za večino naših tovarn. Spredaj lesni odpadki, zadaj pa cisterna s plinom oziroma naftnimi derivati. Še vedno je namreč nafta in seveda elektrika osnovno pogonsko sredstvo pa tudi vir toplotne energije. Vendar, vse bolj bo treba razmišljati tudi o drugem, saj bo prav energija v končni ceni izdelka imela vse večje mesto. Varčevanje in prihranek pa bo po drugi strani tudi prinesel večji dohodek. f \ \ Letni članski sestanki V___________________________J Program dela v letu 1981 Komisija za šport in re-rekreacijo je letos pripravila program telesnokultur-nih akcij, treningov in tekmovanj v okviru DO Jelovica. Program je urejen po mesecih. Poleg vrste športne aktivnosti, akcije ali tekmovanja je naveden neposreden nosilec navedene aktivnosti, na katerega se lahko obrnete po kakršnekoli informacije. Program je objavljen z namenom, da delavce informira o mož- nostih telesnokulturnega udejstvovanja, večje udeležbe na sindikalnih tekmovanjih ter podružbljanju dejavnosti v okviru DO. Za dobro počutje in zdravje vam priporočamo, da se čimpreje vključite v športnorekreativne akcije in tekmovanja. Če pa vašim željam ni zadoščeno v celoti, vas prosimo, da vzpodbudite naša prizadevanja s predlogi, ki bodo športno rekreacijo dopolnili in obogatili. PROGRAM PO MESECIH APRIL plavanje (Železniki) smučarske karte (Stari vrh Sorica) rekreacija SD Poden rekreacijsko kegljanje ŠD Poden nogometni trening — ŠD Poden liga v malem nogometu turno smučanje strelsko tekmovanje — medtozdno trimsko balinanje prvomajski šahovski turnir občinska nogometna liga nogomet sindikalne tekme kegljanje — Triglav Kranj streljanje — Gorenja vas MAJ kegljanje — Triglav Kranj streljanje — Gorenja vas plavanje Železniki smučarske karte — Soriška planina rekreacija ŠD Poden kegljanje — ŠD Poden liga v malem nogometu balinarsko sind. tekme Jelovice pristop na planinski vrh Cooperjev tek občinska nogometna liga trening nogomet — Puštal JUNIJ pristop na planinski vrh piknik za športnike Kolesarski izlet plavanje Železniki medtozdno balinarsko tekmovanje nogometna liga trening nogomet Puštal JULIJ letni dopust AVGUST letni dopust pristop na planinski vrh nad 2000 m trening nogomet — Puštal SEPTEMBER plavanje Železniki partizanski mnogoboj pristop na planinski vrh nogometna liga kegljanje — SD Poden kegljanje Triglav Kranj Cooperjev tek liga v malem nogometu trening nogomet Puštal tekma poročeni: neporočeni sindikalne tekme v plavanju streljanje Gorenja vas OKTOBER plavanje Železniki rekreacija ŠD Poden nogomet trening ŠD Poden Puštal kegljanje ŠD Poden pristop na planinski vrh planinsko predavanje jesenski kros šahovsko prvenstvo med TOZD kegljanje Triglav Kranj streljanje Gorenja vas NOVEMBER plavanje Železniki rekreacija ŠD Poden nogomet trening ŠD Poden kegljanje trening ŠD Poden medtozdno strelsko tekmovanje planinsko predavanje tečaj smučarskega teka turnir Dneva republike — šah kegljanje - Triglav Kranj streljanje Gorenja vas Vilfan Urška Dolenc Nada K ustec Lidija Oblak Smiljana Bedekovič Klemen Bedekovič Klemen Plešec Miha Umnik Janez Bogdanič Damir Rupar Jože Bedekovič Klemen Bedekovič Klemen Karun Janko Frelih Alojz Karun Janko Frelih Alojz Vilfan Urška Dolenc Nada K ustec Lidija Oblak Smiljana Bedekovič Klemen Bogdanič Damir Klevišar Rajko Rogelj Lado, Bedekovič Klemen Bedekovič Klemen Vovk Aleš Rogelj Lado Miklavc Ivan Vilfan Urška Bogdanič Damir Bedekovič Klemen Bedekovič Klertien Kržišnik Polde Bedekovič Klemen Vilfan Urška Rogelj Lado Tičar Matjaž Bedekovič Klemen Oblak Smiljana Karun Janko Rogelj Lado Bedekovič Klemen Bedekovič Klemen Bedekovič Klemen Kovačič Bojan Frelih Alojz Vilfan Urška Kystec Lidija Bedekovič Klemen Oblak Smiljana Jarc Stane Seme Jurij Rogelj Lado Rupar Jože Karun Janko Frelih Alojz Vilfan Urška K ustec Lidija Bedekovič Klemen Oblak Smiljana Umnik Janez Šeme Jurij K ustec Lidija Rupar Jože Karun Janko Frelih Alojz DECEMBER plavanje Železniki rekreacija ŠD Poden kegljanje ŠD Poden planinsko predavanje tečaj smučarskega teka trening nogometašev novoletni šahovski turnir novoletni zaključek športnikov kegljanje Triglav Kranj streljanje Gorenja vas Vilfan Urška K ustec Lidija Oblak Smiljana Šeme Jurij Bedekovič Klemen Bedekovič Klemen Rupar Jože Rogelj Lado Karun Janko Frelih Alojz Spodbujali bomo vsako aktivnost, ki bo razširila program rekreacije. Komisija za šport in rekreacijo ALI ŽELITE ZVEDETI, KAKŠNEGA ŠEFA IMATE? ALI ŽELITE ZVEDETI, KAKŠNI SO NAŠI DELAVCI? TEST Za šefe: Odgovori, v kateri skupini so tvoji podrejeni nesamostojni leni odklanjajo odgovornost nezainteresirani se ne znajo obvladati želijo biti podrejeni izogibajo se odločitvam so neumni so neustvarjalni se jim ne da zaupati i B samostojni pridni odgovorni želijo uspeh se znajo obvladati neradi so podrejeni zavestno sprejemajo odločitve so pametni so ustvarjalni se jim lahko zaupa Za delavce: Odgovori, v kateri skupini je tvoj šef A — nesamostojen — nergast — se ne zanima za probleme delavcev — v vsakem vidi konkurenco — je vzvišen — ne posluša nasvetov podrejenih — skriva informacije B samostojen zna pohvaliti se zanima za težave delavcev rad dela skupinsko je kolegijalen zna prisluhniti nasvetom podrejenih informira delavce Prvenstvo Jelovice v smučanju - Direktor dirke s tehnično ekipo IZ LETA V LETO VEČ TEKMOVALCEV V prvih dneh februarja srno se na lepih terenih Starega vrha zbrali smučarji Jelovice in se pomerili v Športnem boju med veleslalomskimi vratci. Vsako leto več privržencev belega športa je znak, da se član našega kolektiva zaveda pomembnosti zdravega in športnega načina življenja. Standarna organizacijska grupa je letos prejela rekordno število prijav. Na žalost ni možno povabiti na tako tekmovanje naših sodelavcev po poslovalnicah, za kar se jim bomo mogoče oddolžili ob drugi priložnosti. Žalostno pa je tudi to, da člani kolektiva, ki so se v zadnjih letih na smučarskih tečajih v Jelovici naučili smučanja, zapostavljajo tako prijetno športno in družabno doživetje. Prijave: DSSS 22 1 4 2 19 3 9 4 17 5 9