Boj za obresti. Najprcj v«arniost Najvažnejši razlog, zakaj je t interesu Tkgatelj«* samih, da držijo svoj denar pri jtmečjkdb hranlilnicalj itt> posojiLnicab., je varnost. Danes iuora oni, ki svoj d«s-» nar nalaga, najprej vprašati, ali je vamo naložcn Itt potem še le, po kalcšni objrestai meri je nalož«n. Kmetk« hranilnice in posojilnice so vst brez izjeme zadruge m. n«om«j-eno zgvezo članov, to se prari, č& vsi člani za» druge, t j. načelstvo, vsi, ki imajo posojilo, jtamčijo a» piosojilo ih pri njtej vloženi denar z vsem svojSm pre« mičnim in nepremičnim premoženjem, feolikor ga ima« jo. To poinieni ogromjM) moL Jamstvo za tako posojili nico je kmetova zemlja, ki ne more nijkdar ipropasti, ki vedno ohrani svojo vrednost. Jamstvo za take posojii-« nice so vsa poslopja, vse hiše, ts« kmetijsko orodje, vs» tživina T hlevih, vse žito v shrambah. Klcr tarej svo| denar naloži pri liranilnici ia posojilnici, ta ve, da mm denar ne morc propasti zaradi velikega jamstva, ki g>  nudijo vsi člani posojilnice. Banke so ueliiiškc družbe,  pri jkaterih jairxi samo vplačana delniška glavnica. Ce  je ta izgubljena, potem ni notenega jair.stva več. Vcm«r  pa, da je v zelo mnogiih slučajih ta delniška glavnic*  ali v palačah ali v jkakem industrijskem podjetju,, kl ne nese in ga bo treba likvidirati. Vzajemna pomoč V zadrugfih. Pri nas je v gospodarskem oziru še preveč y krvl ono staro liberalno načelo: »Vsak za se, Bog za rsec* Po tem starem liberalnem načelu je zaoel km«čki stan propadati i-n bi bil propadel, da m<u ni v največji stidtrl prišla na pomoč vzajcmna pcmoč, kakot jo nudijio za« druge. Ne bo dobro kmetu in ne bo si mogel prav pow magati, dokler zavest, kako je ta stanovska vzaj«mnost potrebna, ne bo prodrla na celi črti. Kmetsko ljud&tvo se mora zavedati, da dela proti svojim koristim, ako nosi kmečki denar V bankie, katere ga fcmetom sploh ne posojajo ald pa posojajo proti tako visokim obrestiniiv M jih kmetijsko gospodarstvo ne prenese. Jasno je, d* ako v posojilnice kmetje ne bodo več vlagali, posojilntce tiidi ne bodo mogle več posojati. In 6e bo polem kmet prišel v težave, bo inoral prodajati. Mestni in podeželski denarni magnatje bodo pa nakupovali. Najprej bodo izginjali mali posestniki, potem srednji. Postali bodo žrtve velikib posestnikov ali pa najemniki, blapcd in delavci mestnih bogatašev. Ali je to vabljiva bodočnost, pred kakoršno nas svari dr. Korošec in kakoršna |e ntaizogibna, ako ne bo med kmečkim ljudstvom prodrla zavest vzajemnosti, stanovske solidarniosti, ako ne bodo imetje izvrševali gesla: krmečki denar kmetu. Bank je pi-eveč. Kdor količkaj pozna gospodarske razmere, ta ve, 8a imamo danes v celi državi, zlasti pa v Slaveniji tiank preveč. Pa ne samo preveč bank, banke imajo tuBi previsoko režijo, prevellike izdatke za svoje palače, Ła svoje drago uradmištvo. Kdor danes po opravku mon v banko, ta vidi, da ni vee tiste živajhnosti, lcakor je bila V letih 1920 do 1923, temveč da je v njih veliko uradnikov, pa zelo malo strank Seveda so se banke in nfih uiadništvo na lep položaj že navadile in ne bi rade kar same od sebe likvidirale, ako ne bodo k temu prisiljen,e. Ce bo ljudstvo tako neumno, da more ta dragi aparat na njegov račun in na njegovem hrbtu živeti, eakaj ne bi živel. Na drugi strani pa vemo, da pri naiih ShraniLnicab in posojilnicah ni nobenega uradniItvat, da celo člani načelstva in nadzorstva za svoja odgovorna miesta in za vse seje ne dobivajo nobene odIlcodinine, nobene nagrade. Zato je pač le pri teh posojjilnicab mogoče, da dam.es dovoljuje kredite kmečkim posestnikom po 6, največ 8 odstotkov, medtem ko ban3oe §e vedno le redko gredo pod 16 odstot. Če trgovina ia obrt še hočeta in moreta prenašati absolutno predraa;o bančno režij-o, naj jo prenašala. Kmetom bančne relije ni treba prenašati, ker imajo svoje km^ečke banke, ki delajo »zastonj, za božji lon«. V kolikoir pa napravijo kak dobioek, gre ta v k-orist občine, za splošno korist. Sklep ob aovem letu. Naj bd bil torej z novim letom 1926 naš trden sklep, d*. se bomo vsi brez izjeme oklepali le naših zadiniig, da fcomo le v našiih posojilnicab vlagali kmečke prihranke, ker so v teh posojilnicah prihranii ne le varni, temveč tadi v prvi vrsti na razipolago za krmečke potrebe: za pomoč jkmetu in za kmetov napredek.