Poštnina platana v gotovini
‘ '* TRGOVSKI UST
Naročnina za Jugoslavijo:	BžŽA	JHff	8jBp8gjfe ■■	KH	B	gK	Uredništvo: Ljubljana,
celoletno 180 din (za lno-	BB	IBnB	^SV	HsgiF	^B tMI1 IH	»K	M	Gregorčičeva 23. Tel.
B ^B	HBr	BB	B	HP	BP	BP
90 din, za >/, leta 45 din,	čičeva id. 27. Tel. 47-61.
mesečno 15 din Tedenska	v	Rokopisov ne vračamo. —
*S££u£ZŽ%£& Časopis za trgovino.	Industriio r?AC”kS:
Izhaia ^oT1^	Uubliana.	ponedeliek 27. mana 1939
Za novi tiskovni zakon
Hrvatski listi naglašajo, da je prvi pogoj za sklenitev sporazuma izdaja tako imenovanih političnih zakonov, ker se morejo voditi pogajanja za sporazum le v normaliziranih razmerah in v svobodi. Med zahtevanimi političnimi zakoni pa je tudi nov tiskovni zakon, ki bi omogočil svobodo tiska. Zato se ni čuditi, da se je v jugoslovanskem in tudi v slovenskem tisku začela že debata o tem, kakšen bodi novi tiskovni zakon.
ker pomeni svoboda tiska svobodno kritiko o vseh odredbah in predpisih, ki so važni za gospodarstvo. Velikanske škode je že pretrpelo naše gospodarstvo, ker je bila svobodna kritika onemogočena in se niso smele in mogle odkriti napake, ki so dušile gospodarstvo.
Svoboda tiska pomeni opomin vsem ljudem na odgovornih mestih, da je njih delovanje pod kritiko javnosti in da jih ne reši te kritike niti še tako visok položaj. Vsak, kdor je na odgovornem me-
stu, se pri svobodi tiska zaveda, da bo moral svoje postopanje tudi javno zagovarjati in že zato bo postopal čisto drugače, kakor pa če ve, da mu tisk nič ne more. Svoboda tiska pomeni kontrolo nad javno upravo, in sicer najbolj učinkovito kontrolo, pred katero se nihče ne more skriti. A da je ta kontrola pri nas nujno potrebna, ve vsak naš davkoplačevalec, ve vsak naš državljan. Zato pa je treba tudi dati svobodo tiska, in sicer čimprej in tudi v resnici. Nikdar niso ev. negativne strani
svobode tiska tako škodljive, kakor jih krije v sebi nesvoboden tisk. Zato ni treba strahu pred zlorabljanjem svobode tiska pretiravati, kajti ta nevarnost je mnogo manjša, kakor pa je pomanjkanje kontrole javnosti.
Upamo zato, da bomo na pragu nove dobe dobili tudi nov tiskovni zakon, ki naj bo sestavljen v sporazumu z onimi, ki imajo največ opravka s tiskom in potem bomo dobili zakon, ki bo omogočal javno kritiko, zlorabljanje svobode tiska pa omejil na znosni minimum.
fona posamezni «»C() VtSflCT številki din ■
je upravičena zahteva, da se ta popolnoma zgrešena taktika po odpomoči bednim, čimprej za vedno popolnoma odpravi in tako okrne vsaka špekulacija na račun revnih.
Besede o svobodi
V švicarskih listih beremo naslednje besede o svobodi, ki jih je nekoč zaklical nemškemu narodu Clausewitz:
>Verujem in izpovedujem, da ne sme narod nič bolj ceniti ko čast in svobodo svojega obstoja in da mora to braniti z zadnjo kapljo krvi; da se sramotni madež strahopetne kapitulacije nikdar ne more izbrisati; da bo ta strupena kaplja prešla v kri potomcev ter ohromila potomce in jih pokopala; da je narod v večini primerov nepremagljiv v visokem boju za svojo svobodo; da celo izguba svobode po krvavem' in častnem boju zagotavlja narodu preporoditev in da je v tem jedro življenja, iz katerega bodo vedno pognale korenine novega drevesa.«
Plenarna seja Uprave Zveze industrijcev za dravsko banovino
Pod predsedstvom Avgusta Praprotnika se je vršila dne 23. t. ir. plenarna seja uprave Zveze industrijcev za dravsko banovino. V svojem uvodnem poročilu se spominja g. predsednik Praprotnik 20 letnice obstoja Zveze industrijcev, ki je bila ustanovljena dn? 9. februarja 1919. S hvaležnostjo se spominja vseh onih mož, ki so v teh dvajsetih letih nesebično in požrtvovalno posvetili svoje sile in sposobnosti delu v tej stanovski organizaciji. Zlasti se spominja pokojnih predsednikov Vinka Majdiča in Dragotina Hribarja, pokojnega podpredsednika Ivana Kneza in glavnega tajnika ing. Milana Šukljcta. Nadalje poroča predsednik Praprotnik o delovanju Centrale industrijskih korporacij, zlasti o zadnji seji predsed-ništva Centrale, ki je razpravljala o težkočah glede nabave surovin. Končno poroča predsednik Praprotnik še o volitvah v Pokojninski zavod za nameščence.
Poslovno poročilo je podal glavni tajnik dr. Adolf Golia, ki je zlasti poročal o svojih intervencijah radi preskrbe industrije s potrebnimi surovinami. O tem vprašanju se je razvila živahna razprava, v kateri so sodelovali gg. dr. Vinko Vrhunec, inženir Oskar Dračar, ing. Vladimir Remec in Avgust Westen. Konkretno se je pokrenila misel, da se preskrba industrije s surovinami, ki se morajo uvažati za devize, zagotovi z organizacijo kompenzacijskih kupčij z deviznimi državami. V to svrho se bo vršilo pri Zvezi industrijcev v bližnjih dneh posebno posvetovanje interesentov izvoznikov in uvoznikov. Poslovno poročilo je obravnavalo tudi vsa ostala aktualna vprašanja, ki posegajo v interese industrije.
Sledilo je posebno poročilo tajnika Alberta Koscrja o aktualnih davčnih vprašanjih.
Končno je glavni tajnik gospod dr. Adolf Golia poročal o proračunski razpravi v finančnem odboru in v plenumu Narodne skupščine.
Uprava je vzela vsa poročila na znanje in jih odobrila.
V tej debati vzbuja posebno pozornost strah nekih ljudi, da bi se mogla svoboda tiska zlorabljati. Ta strah je pri nekaterih tako velik, da bi ti ljudje raje imeli, če je tisk še nadalje nesvoboden, samo da se jim ne bi bilo treba bati zlorab svobodnega tiska. Stara resnica je pač, da so mnogi ljudje za svobodo tiska le takrat, kadar so v opoziciji, da pa se na vladi prav radi in z uspehom poslužujejo tudi najbolj reakcionarnega tiskovnega zakona. Pa to le mimogrede.
Ta strah pred zlorabo svobode tiska pa je v resnici silno pretiran. Kajti če bi bil ta strah utemeljen, potem sploh nikjer ne bi mogel veljati režim svobodnega tiska. Vemo pa, da je v mnogih državah — in nikakor ne najslabših — svoboda tiska uvedena in vendar zaradi tega javnost ne trpi škode. V teh državah so pač ljudje sami tako disciplinirani, da vedo, kaj je prav in kaj ni, seveda pa so tudi vlade z vodilnimi osebnostmi pri listih v dobrih odnošajih, da morejo tudi brez vseh zakonskih predpisov vplivati na liste tako, kakor zahteva to občni interes.
Prav tako bi se moglo postopati tudi pri nas in zato zelo kaže, da je strah pred zlorabljanjem svobode tiska v resnici le figovo pero, ki naj prikrije nasprotovanje svobodi tiska. To moramo reči tudi zato, ker je vendar vse polno možnosti, da se zlorabljanje svobode tiska prepreči ali pa vsaj omeji na takšen minimum, ki res ne more napraviti posebne škode. Saj se n. pr. more določiti, da smejo biti odgovorni uredniki listov samo resnični uredniki listov, ki opravljajo pri listu vsaj službo glavnega urednika. So pa še druge možnosti, da se zloraba svobode tiska prepreči.
Seveda pa se ne sme iti pri tem tako daleč, da bi se iz strahu pred zlorabami svoboda tiska sploh onemogočila. Kajti časopisje je v tako ozki zvezi z življenjem, da kazenski paragrafi za tisk nikakor niso vedno primerni in da je treba za tiskovne prestopke uvesti posebno proceduro. Tako je predvsem treba pospraviti z določilom, da je za oprostitev potreben lOOodstotni dokaz resnice, ko pa je notorično, da je ta praktično nemogoč. Idealno bi bilo, da bi tiskovne prestopke sodila le porota, sestavljena iz mož, ki se svoje odgovornosti v Polni meri zavedajo. Ker pa je danes porota pri mnogih tako silno depopularna, da o njej niti slišati nočejo, naj bi se uvedla posebna tiskovna sodišča, v katerih bi bili tudi laiki iz vrst novinarjev in politikov. Takšna sodišča bi mogla mnogo bolj objektivno presojati, a bi bila tudi jamstvo, da ne bi s°dbe okostenele v mrtvih paragrafih.
Svoboda tiska ni le politična za-
eVa, temveč tudi gospodarska,
Proti davčni preobremenitvi
Sloveniie
Samostojni prediog zborn- svetnika M. Senčaria
Industrija, trgovina in obrt v dravski banovini so že ponovno opozarjale odločujoče činitelje na to, da ustvarja razlika med globalno davčno obremenitvijo davkoplačevalcev v dravski banovini proti obremenitvi v drugih banovinah veliko oviro za gospodarski razvoj dežele. Ce k znatni razliki v višini samoupravnih doklad dodamo še specialne, banovinske in občinske davščine ter upoštevamo večjo obremenitev produkcije in trgovine, ki izvira iz naše neugodne tarifne lege, postaja položaj še težji. V takih okoliščinah so nas dohitele nove dajatve, ki jih nam neizogibno nalaga sve-tovno-politični položaj. O potrebi teh dajatev gotovo ne more biti pomisleka, marveč je vsak državljan pripravljen storiti v celoti svojo državljansko dolžnost in po svoji gospodarski moči in stanju doprinesti k temu, kar zahtevata splošni blagor in državna varnost. Ker pa gre za trajno in važno dajatev, ki v davčno-tehničnem oziru že zaradi naglice ni bila tako prirejena, kakor bi morala biti po načelu progresivnosti, je v interesu gospodarstva, da se izvaja le z upoštevanjem vseh načel, na katerih mora sloneti dobra davčna politika.
Čeprav so določbe in pooblastila finančnega zakona v skupščini in senatu že sprejete, bi bilo vendarle koristno, da bi sc glede same izvedbe in priredbe teh načelnih določb zaslišale zbornice in jim dala prilika, da poveda svoje mnenje.
Zato predlagam, naj zbornični svet sklene zaprositi g. finančnega ministra in ministra za trgovino in industrijo, da skličeta glede izvedbe v finančnem zakonu sprejetih določb o posebni davčni dokladi konferenco zbornic.
Utemeljitev
Za bolje razumevanje tendence mojega predloga, kakor tudi v svrho zavarovanja proti vsakemu poizkusu zavijanja, naj navedem nekoliko podatkov o glavnem ne-dostatku sestava pavšalne doklade.
Novi pavšalni dokladi se z davčno političnega, pravnega in tehničnega stališča upravičeno lahko očita, da ni zadosti prila-godena plačilni zmožnosti davkoplačevalcev. Začenja že pri 10 din s 15 %, dosega pri 100 din že 20%, pri 922 din skoro 23°/o, pri 1000 din pa 21%. Lestvica se dviga pri zneskih, do katerih se računa ista stopnja, do 25%. Doklada znaša n. pr. din 2200*— za zneske od 9220 din do 10.000 din;
obremenitev torej znaša pri 9220 dinarjih skoro 24%, pri znesku
10.000 din pa le 22%. V lestvici obstoji torej gotova degresija v stopnjah samih, ker se pobira pri nižjih zneskih višji odstotek, nego se pobira za višje zneske. Najvišjo izmero dosega pri znesku
1.125.000 din, kjer znaša celih 33 odstotkov, dočim znaša pri znesku
1.500.000 din samo 25%. Ta degresija bi se mogla z vmesnimi stopnjami bistveno olajšati.
Prave progresije ne izkazuje tarifa niti v končnih zneskih, do katerih se računa ista stopnja. V
končnih vsotah se giblje progre-sija od 20—25%, kar je vsekakor nezadostno. Pri taki progresiji so interesi gospodarsko šibkejših slojev premalo upoštevani. Trgovec, ki je obdačen od dohodkov letnih
10.000	din in plača torej din 1000 pridobnine, plača na posebne davčne doklade din 210*—, to je 21%, dočim naj plača oni, čigar dohodki so bili še enkrat toliki, samo 23%. Pa tudi davkoplačevalci z večjo obremenitvijo ne bodo zlahka prenesli poviška, ki znaša do 1/» sedanje obremenitve z državnim davkom.
Napravite konec zlorabam
z brezplačnim prevozom moke za pasivne kraie!
Podeželske občine nabavljajo že več let, posebno mnogo pa zadnje čase, na podlagi tovornine prostih uvoznic po železnici iz Vojvodine moko in koruzo z nadetim namenom, olajšati s cenenim blagom bedno preživljanje onim revnim občanom, ki si zaradi uboštva ne morejo nabavljati tega blaga po normalnih prodajnih cenah v trgovinah.
Iz socialnega vidika bi bil tak postopek zelo na mestu, v resnici pa je njegovo ozadje docela nekorektno. Navadno se ves postopek dogaja takole:
Ko dospe občinam blago, ga morajo dobavitelji plačati in ker revni občani nimajo denarja in ne kredita, da bi ga mogli od občin prevzeti, ga te, da pridejo čimprej do denarja, prodajajo vsakomur ter ponujajo celo po sosednih občinah, toda ne po cenah, ki bi ustrezale brezplačnemu železniškemu prevozu.
Občine prodajajo zadnji čas tako nabavljeno moko ničla po din 270 do 285 za 100 kg, po kateri ceni se prodaja danes moka v legalni en gros trgovini, ki dovoljuje povrhu še običajni trgovski skonto, kljub temu, da trgovci plačujejo polno železniško prevoznino in vse predpisane dajatve itd., občine pa nič.
Do kakšnega zaslužka lahko pridejo pri tem dobavitelji, posredovalci, manipulanti in špekulanti, naj pokaže ta primer:
Nabavna cena moke Og za 100 kg franko vagon nakladalna postaja v Bački je din 235 do 240 in zaradi prostega prevoza enako franko vagon Celje, oziroma vsaka postaja v Sloveniji. Odvoz mo-
ke od postaje do občine ter manipulacijski stroški največ din 5 za 100 kg. Torej nabavna cena te občinske moke din 240 do 245, dočim jo občine prodajajo po gornjih cenah din 270 do 285 za 100 kg, torej s prebitkom din 3.500 do 4.000 pri 10 tonskem vagonu.
Ta višek se porazgubi nekje pri zgoraj omenjenih, ki razumejo priliko izrabiti in vse obiti in prikazati ter nekoga nabrisati v svojo korist.
Posebno občutljiv je posel pri koruzi, da prodajajo potem občine nezdravo, v gotovem času povsem mokro, manj vredno koruzo. V ostalem je pa glede nabavnih in prodajnih cen pri koruzi primer sorazmerno popolnoma enak onemu pri prodaji moke.
Občine pa nabavljajo moko in koruzo tudi brez dobavnic ter jo kar obrtoma razpečavajo po svojih funkcionarjih, osobito je za občino Škofja vas pri Celju v tem agilen njen tajnik, ki jo ponuja vsakomur.
Ta nezaslišanost se dogaja več ali manj po vsej Sloveniji, kar se lahko dožene po občinah Vojnik, Škofja vas pri Celju, Šmartno v Rožni dolini, Sv. Pavel pri Preboldu, Polzela in drugod.
Ker občine na takšen nelegalen način pobijajo legalno trgovino, trgovino, jo uničujejo ter ji jemljejo možnost do itak pičlega zaslužka in s tem kratijo tudi trgovcem možnost dajatev državi itd., naravnost pa povzročajo državi veliko škodo na nepobrani blagovni prevoznini, dočim ubožnim slojem, ki nimajo denarja, blaga rie morejo nabavljati, n. pr. moke niti po din 285, niti po din 240,
Nemški kapitalni delež v Jugoslaviji se je zopet povečal
Nemčija je bila pred priključitvijo Avstrije kapitalno v Jugoslaviji le slabo udeležena. S priključitvijo Avstrije se je njen delež znatno povečal, še bolj pa sedaj po vključitvi Češkoslovaške, da bo sedaj Nemčija v jugoslovanskih podjetjih kapitalno bolj udeležena ko Francija, ki je bila prej na prvem mestu.
Udeležba nemškega, avstrijskega in češkega kapitala v jugoslovanskem gospodarstvu je naslednja:
Produktivne sile našega gospodarstva
Iz predavanja	docen
Zadnji četrtek je predaval pri Socialno-ekonomskem institutu v sejni dvorani Zbornice TOI dr. Žumer o produktivnih silah Slovenije in prikazal tudi glavne možnosti za pospeševanje našega gospodarstva. Njegovo predavanje je bilo tem važnejše, ker je zbral podatke, ki so sicer raztreseni po naših gospodarskih revijah in listih.
d. d. krediti skupno ya^0 je bila končna slika jasnejša
v milijonih din
Nemčija
Avstrija
Češka
21,6
183,8
221,7
33,0
182.3
519.4
54,6
336.2
741.2
in preprosta.
Naše prebivalstvo računamo še do 60% kot kmetsko, od ostalih 40% se pa mnogi še neposredno žive od kmeta. Velik del gre na
skupaj 427,0	734,7	1162,0
Udeležba francoskega kapitala I obrt in industrijo, katerih izdelke
tudi izvažamo, kupujemo pa pred vsem do 8 tisoč vagonov žitaric, sladkor in razne surovine, da znaša vsa naša izmenjava blaga približno osem milijard dinarjev na leto. Do prve železnice pa je , . v X, v, ibila Slovenija (po Zvvitterju) bolj Naš izvoz V DIVSO cesko zaključena gospodarska enota z Narodna banka je v soglasju z izravnano plačilno bilanco. Pasivo
je znašala 1.056,1 milijona din, angleškega 873,6 milijona din. Od vsega tujega kapitala v Jugoslaviji je sedaj udeležba Nemčije narasla na 18'7%.
drugimi odločujočimi činitelji žita in živine smo krili z izvozom storila potrebne korake pri pri- platna in železa. Z zgubo obrta stojnih ustanovah v Nemčiji, da smo postali pasivni, a saldo smo se zavarujejo interesi naših izvoz- plačevali z živim mesom, izse-nikov. Po aneksiji Češke in Mo- ljenci, in postali smo podeželje z ravske je bila določena vrednost nekaj dolgimi vasmi; ko so dru-češke krone na 10 fenigov, kar bi god rasla velika prometna sredi pomenilo, da bi morala veljati pri šča — smo se mi vedno bolj ru-nas 1 Kč 1-38 din. Na borzi pa se ralizirali. Pomagali smo si z zaje _ seveda po kliringu — pla- družnim zbiranjem denarja in čevala po 1-51 din, v kompenza- javnimi deli (deželni odbor). Mo-cijskih poslih pa celo po 1-59 din. derniziralo se je kmetijstvo in Ce bi novi tečaj Kč obveljal, po- obrt je zavzemala domači trg, na tem bi izgubili naši izvozniki pri morje pa smo imeli odprto pot vsaki Kč 13 par. Zaradi interven- Delavcev je bilo 1. 1919. približno cije Narodne banke pa bodo do- 25.000, s smotrno elektrifikacijo bivali naši izvozniki isti tečaj ko pa se je okrepila obrtna in indu-doslej. Seveda pa bodo vse rešit-1 strijska delavnost že v desetih letih Jugoslavije in je število zavarovanih delavcev zraslo na 100.000.
V Jugoslaviji pa smo v izrazito agrarnem carinskem območju namesto v prejšnjem alpskem. Industrijsko smo postali najnaprednejši del (električne centrale, premog) s kvalificiranim delavstvom in dobro organiziranim denarni
ve le začasne, dokler se ne sklene nova pogodba z Nemčijo. Verjetno se bodo v ta namen začela pogajanja z Nemčijo najkasneje v začetku maja.
Sodelovanje balkanskih trgovskih mornaric
1935. računa na 4.775 vagonov (surovo železo, žica, žičniki, cevi), kemikalije, manufaktura, papir in lepenka in steklo so dali skupaj 2750 voz. Črta naših trgov gre na Zagreb-Beograd-Skoplje. V vso državo je bil 1. 1935. naš delež po predmetih vseh 51.133 vagonov tale: les 21.121 ali 41%, premog 15.365 ali 30%, kovine 4.775 ali 9, dalje kemikalije 7%, kmetijski izdelki 4, kemični 3 itd.
Leta krize
so nas močno gospodarsko zavrla, da je pridobivanje premoga padlo za 26% in se 1. 1938. komaj popravilo na staro stanje. TPD navaja za 1. 1930. skoraj dva milijona ton, 1. 1938. le še pod enim oz. 921.976 ton in 1. 1938. spet 1,2 milijona ton, kar daje še padec 38%. Važnejše so morda še številke zavarovanih delavcev, kjer smo glede na celo državo padli od 16,5 v osmih letih na 14,8%. Narasla pa je zaposlenost v teh letih v vsej državi za 16,05, pri nas le za 4%. Ce Slovenijo izločimo iz vsote, je drugod narasla zaposlenost celo za 18,4%. Po Potočnikovih podatkih je znašal donos podjetij oz. produkcija 1. 1937. proti letu 1. 1929. komaj 59,5% v premogovni, komaj 67,1% v papirni itd. Enako neugodne so cenitve glede kreditnega trga. Promet zadrug je padel na polovico, vloge pa od 777 na 318 milijonov din. Po teh podatkih se zdi očitna neka stagnacija, vendar pa se globljemu pogledu kažejo se umetni vzroki upada, ki delujejo kot razni propagatorji dcmontaže naše industrije proti našim gospodarskim koristim. To poseganje je bilo v letih krize vedno močnejše. Zmanjšali so se nam konkurenčni pogoji. Selitev industrije pa kaže tudi močan vpliv naše neugodne lege.
Ze dalj časa opažamo, da napre duje industrializacija v južnih pre-
delih bolj ko pri nas. Motivi so deloma znani. Naravni pogoji za to pa so: surovine, bližji trgi. Poleg tega mora Slovenija dosti surovin uvažati iz tujine, za kar potrebuje deviz, plača drag prevoz in nima plovnih poti ne svojih pristanišč. Seveda se s to južno usmerjeno industrializacijo premika tudi težišče našega prebivalstva na jug. Tako so imele dravska, savska in donavska banovina 1. 1931. 47,25% vsega prebivalstva v državi, pri drugem štetju še 44,7 in 1. 1938. se cenijo še na 42,87%. Ostalih šest banovin z Beogradom je napredovalo od 52,75 na 57,13 odstotkov. Hitri napredek Beograda je razen tega pritegnil nase mnoge družbe in centralistične posle, da bo imel z Zemunom kmalu pol milijona ljudi.
Folitične vesli
Predsednik Lebrun se je vrnil v
Pariz. Vsi listi poudarjajo, da je njegov obisk v Londonu zelo okrepil francosko-britanske odnošaje in da se more že govoriti o zvezi obeh držav.
Mussolini je imel na 201etnico ustanovitve fašističnih borbenih organizacij na olimpijskem stadionu v Rimu velik govor, za katerega je vladalo povsod največje zanimanje, ker je vse pričakovalo, da bo konkretiziral svoje zahteve do Francije. To pa se ni zgodilo.
Uvodoma svojega govora se je Mussolini spominjal ustanovitve fašistične organizacije, ki da je osvobodila italijanski narod idej leta 1789. (deklaracija o človeških pravicah). Spominjal se je bojev, ki jih je fašistična stranka od takrat preživela, a tudi njenih uspehov, da je današnja Italija nekaj čisto drugega, kakor je bila Italija 1. 1919. Ostro je napadel demokratične države, ki so neprestano prerokovale svoji razpadajoči čredi ovac neizogiben razpad fašistične stranke, še vedno je fašistična Italija premalo poznana. Ne vdajamo se in ne bomo se vdali, ker ne poznamo vojne psihoze, ki je meša-
nica strahu in histerije. Čeprav se Podobno kot v Ljubljani se opa- beseda mir silno zlorablja, so tudi
Na zasedanju zastopnikov bal-1 štvom. Do 1. 1930. se vidi velik kanskih trgovinskih mornaric v napredek v tem odseku, zanema-Pireju je bil dosežen popoln spo- rili pa smo poljedelstvo. Proti razum. Kljub malo kasnemu skli- vsej državi smo po prebivalstvu canju sestanka se je posrečilo le 8,5%, v obrtu in industriji pa spraviti v sklad vozne rede posa- smo imeli 1. 1930. zaposlenih 16,5 meznih paroplovnih družb. Seveda odstotkov. Leta 1936. smo imeli pa bo treba vozni red še spopol- industrij (po Stat. godišnjaku): niti. Obširno so se razpravljala
Ozko nemško-romu gospodarsko sodelovanje
v tovornem prometu, da pa se poslužujejo nekatere tuje družbe
o vprašanju kombiniranih tarif in direktnih dokumentov. Končno se je konstatiralo, da na polju turizma niso bili doseženi najboljši rezultati, ker nekatere države s svo-
	Ljublj. v% država		
poljed. in živilske 37		4,4	884
lesne	83	20,6	403
rudarske	5	4,8	104
fužinarske	41	22,0	186
kemične	34	20	170
usnjarske	27	32	84
tekstilne	85	21,3	399
papir, in grafične 20		26	77
električne	10	4,3	234
gradbene	40	10,8	369
splošne	21	14,6	144
	Vsega 403	13,2	3.054
ski promet.
Pod našim državnim povprečjem so torej rudarske, električne in kmetijske industrije, za katere
zuiiau, KtJr nen.ai.cic uti-avo o	|	*’	.	n
jimi predpisi še vedno ovirajo tuj- nam manJka	ie mini
J v v	1 sko se pa mora vzeti, da ]e manj-
ša proizvodnja ko število indu-_	. .strijskih obratov, ker imamo prc-
Klasicne paralelke V FtUJU težno obrtnoindustrijski tip obra-V smislu sklepa mestnega sve- j tov z majhno kapaciteto. To velja ta ptujskega se ustanove na re- tudi za tekstilno industrijo. Za alni gimnaziji paralelke, na ka- električno gospodarstvo pa dose-terih se bo poučevala ista snov gamo instalirano delovno moč (247 kot na klasičnih gimnazijah. V je- obratov) 116.691 kW proti (713 in) seni se menda otvori taka para- 467.435 kW v vsej državi, odstot-lelka v prvem gimnazijskem raz- no torej 34,6 in 24%. Same vodne redu, potem pa vsako leto en centrale dosegajo še višji procent:
razred več, kakor je to že na re-|po številu 73°/o in po jakosti 31,8. alni gimnaziji v Celju. Vzrok za Porabljena množina pa se navaja ta korak je iskati v dejstvu, da za Slovenijo 239,652.000 kW, vsa se vedno več staršev oglaša z že- država 795,580.000 in odpade na Ijo, da bi bili njihovi otroci de- nas celih 30%. Premoga daje Slo ležni na gimnaziji pouka v kla venija skoraj 35%. sičnih vedah, zlasti v latinščini Manj zanesljive so številke in grščini. Popolne klasične gim- delniških družbah, ki dosegajo nazije imamo v Sloveniji le tri, po številu 7,8 odstotkov in po in sicer v Mariboru in Ljubljani glavnici 13,7 odstotkov. Za indu-ter škofovo gimnazijo v St. Vidu | atrijski izvoz so znane števdke dr pri Ljubljani.
Nagodeta. Kovinske tovore v letu
fašisti za mir, ker je za zavarovanje človeške civilizacije potrebna
UU7JC'““,C I dolga doba miru. Toda iniciative pitala. Vzroki so naše velike do- za emi_ bomo dali dokler ne
ža propadanje tudi v Zagrebu, kjer se tudi vidi odseljevanje ka
klade in davčni sistem (o čemer so nam podatki že znani), pa tudi neugodni dovoz surovin (za kovinsko ind.) oz. krivična prevozna tarifa in politika drž. denarnih
za mir ne bomo dali, dokler ne bodo priznane naše svete pravice.
Nato je prešel Mussolini na zunanjo politiko in dejal, da so
smešni vsi poskusi omajati os Berlin-Rim, ki pomeni stik dveh revolucij. Vse, kar se je v zadnjem
zavodov. Če to stanje obvelja, mo- času zgodilo v Evropi, je bilo ne-
izbežno. Nihče nima pravice vreči ramo računati z nadaljnjim pro- kamna zaradl teh doFgodkov. Na.
padanjem našega gospodarstva in rod| kj je imel številno vojaštvo naše delavstvo se bo moralo izse- in polna skladišča orožja, je doka-
I V ^ 	  —	M	i-AM« lw«\«a ««4 «%in
Za rešitev Slovenije v gospodarskem in tudi narodnem oziru je treba nujnih ukrepov, kot kakrš ne navaja predavatelj posebno sledeče: intenzivirati do skrajnih mej izrabo zemlje v poljedelsko produkcijo, da si utrdimo kmetstvo kot osnovo, — dvigniti kako-
zal že samo s tem, ker ni nič storil za svojo svobodo, da je vreden nove usode. Izjavlja, da bodo države z avtoritativnim režimom prešle v napad na vse strani, če bi prišlo do ustanovitve zveze proti njim.
Mussolini je zatem govoril o stališču do Francije, že v svojem genovskem govoru je dejal, da loči plot Francijo od Italije, že lani je Italija jasno postavila svoje za-
vost in zmogljivost obrta in indu- hteve, ki se glase: Tunis, Džibuti
strije, — vpreči mehanske in naravne sile, — zaokrožiti naše strokovno izobraževanje na naš gospodarski sestav, — vpreči produktivno ves kapitalni trg in končno vzgajati in dvigati gospodarsko podjetnost naših ljudi.
Gospodarska pogodba med Nemčijo in Romunijo je bila vendarle podpisana. Podpis pogodbe je zunanji svet precej presenetil, ker se je zlasti po obisku romunskega kralja v Londonu za trdno pričakovalo, da bo Velika Britanija v večji meri kupovala v Romuniji. Prve vesti so tudi že govorile, da so se nemško-romunska trgovinska pogajanja razbila. Kaj je bil zadnji odločilni vzrok, da je vseeno prišlo do podpisa pogodbe, se natanko ne ve. Kakor pišejo listi, določa nova pogodba naslednje:
Nemčija bo pospeševala romunsko kmetijstvo in v prvi vrsti gojitev oljnatih in industrijskih rastlin. Nadalje bo Nemčija pospeševala tudi razvoj romunskega gozdnega gospodarstva in dobavila za lesno industrijo potrebne stroje. Nemčija bo dobavila Romuniji opremo za rudnike. Ustanovi se mešana nemško-romunska družba za izkoriščanje romunskega rudnega bogastva, zlasti bakra, kroma, mangana ter po možnosti boksita. Če bo dovolj boksita, se ustanovi tovarna za aluminij.
Nadalje se ustanovi nemško-romunska družba za pridobivanje nafte. Družba pa bo pridobivala nafto le iz novo odkritih ležišč. Pogodba se nanaša tudi na drugo industrijsko sodelovanje obeh držav Ustanove se svobodna pristanišča za prekladanje nemškega in romunskega blaga.
Nemčija bo dobavljala Romuniji vojni material za vojsko, mor
narico in za vojno letalstvo. Vsa
romunska naročila orožja na Če ^	_______________________
škem bo Nemčija izvršila. Prvih I ^^geT1 Gorje neoboroženim! je
in Sueški prekop. Naj Franclja ne
ponavlja svoj: nikoli! V tem primeru naj se ne pritožuje, če bo jarek, ki loči obe državi, postal tako globok, da ga bo le težko premostiti. Naj pa bo že razvoj kakršen koli, želi, da se nič več ne govori o sestrskih'in podobnih zve-zah.
Sredozemsko morje je politični, vojaški, zemljepisni in zgodovinski prostor življenjskega pomena za Italijo, je nadaljeval Mussolini. Ce govori o Sredozemskem morju, misli tudi na njegov zaliv, ki se imenuje Jadransko morje. V tem so italijanski interesi pomembni, niso pa izključni proti Slovanom. Zato vlada tu že dve leti mir. Koncem svojega govora je Mussolini poudaril, da je treba vbogati, zaupati in boriti se, ker je v tem slmvnost
33 vagonov tega materiala je že stara resnica in zato se treba obo-bilo takoj po podpisu pogodbe po- rožiti!
slanih v Romunijo.
Boji med madžarskimi in slovaškimi četami v vzhodni Slovaški
Nemčija bo nadalje Romuniji n^0 prenehali, temveč so se v pomagala pri izpopolnitvi njenega zadnjem času še stopnjevali. V
‘	^^	»v.^j«; I	on	-rvncoorll +.n,HI vnini fivinni
cestnega omrežja in pri moderni zaciji cest. Končno je dogovorjeno tudi sodelovanje nemških in romunskih bank zaradi finansiranja skupnih poslov v duhu preje na vedenega sporazuma Vsa plačila se izvršujejo po kliringu
Nova pogodba velja do 31. mar ca 1944. ter se more avtomatično podaljšati za nedoločen čas, če se prej ne odpove. Odpovedni rok je določen na eno leto.
boje so posegli tudi vojni avioni ter je bilo več letal sestreljenih. Madžari poročajo, da so sestrelili osem slovaških letal, dočim oni niso imeli nikakih izgub. Tudi v okolici nekega donavskega otoka v bližini Bratislave so se začeli boji. Nemški poslanik v Budimpešti je obiskal madžarskega zunanjega ministra in zahteval pojasnilo zaradi madžarskega vpada v Slovaško.
Novo češko vlado bo imenoval protektor v. Neurath. Nova vlada bo imenovana takoj po prihodu protektor j a v Prago.
Maršal Petain je sporočil vladi
RnmnnsUl Hr/avniki so z ozirom I v Burgosu, da bo Francija takoj Romunski drža	angleških	vrnlla španske republikanske vojne
na kritiko francoskih in angiesKin	gQ pribežale v Blzerto.
listov proti tej pogodbi izjavili, da Tudi angleška vlada bo vrnila ni s to pogodbo niti najmanj okr- španske ladje, ki so se zatekle v njen« romunska gospodarska sa- “ar.	^
mostojnost in da je Romunija pri- skemu obrambnemu svetu ultimat, pravljena skleniti enake pogodbe da se mora v 48 urah brezpogojno tudi z drugimi državami.	vdati in izročiti Madrid, če ne bi
j,	,	.	, I bil ta ultimat sprejet, bodo dobile
Nova pogodba da ima samo ta naci0nalistične čete povelje za ta-cilj, da se doseže sodelovanje med kojšen napad. Gen. Franco pravi, gospodarsko Nemčijo in Romunijo, gn*> ^^rave “padpkon-ki se gospodarsko medsebojno do- kancev v jn-atkem strt. Zato bi
polnjujeta.
Opozarjamo na današnji oglas Prometne banke d. d. v Ljubljani
ter jo toplo priporočamo vsem cenjenim naročnikom.
vdaja republikancev skrajšala vojno samo za par dni.
Ofenziva nacionalističnih cet se je začela, in sicer proti republikanskim postojankam na cordobski fronti. Republikanska fronta je bila prebita na več mestih ter prodirajo Francove čete zelo naglo, četam poveljuje general de Liano.
17. 3.	24. 3.
472'25	465'50
101'50	100'50
63 —	61'50
91'50	90 —
9075	8975
9475	92'—
100'50	100'—
99 —	98'50
Denarstvo
Znatneje nazadovanje tečajev
Napeta politična situacija je povzročila tudi na beograjski borzi nazadovanje tečajev. Lani v septembru, ko je bila politična situacija enako napeta, ni beograjska borza na politične dogodke skoraj nič reagirala. Letos se je to spremenilo. Tečaji so povprečno nazadovali za 1—2°/o, nazadovali pa bi v mnogo večji meri, če ne bi intervenirala javna roka. Kako so nazadovali tečaji, je razvidno iz naslednje primerjave. Tečaji so notirali:
7% investicijsko 4°/o agrarne bVobegluške 6°/odalmat. agr.
7% Blair 8% Blair
7% stabilizacijsko
Promet je bil precej živahen ter je dosegel 12,37 milijona din, za 2,4 milijona več ko prejšnji teden.
Delnice Narodne banke so padle za 50 din na 7500 din. Delnice PAB so brez spremembe.
Klirinška marka je bila ves teden po 13'80 din. Promet je znašal okoli 850.000 mark. Terminskih zaključkov ni bilo. Angleški funt je bil ves teden po 238 oziroma po 258'— din. Grški boni so bili nekoliko bolj čvrsti ter so se prodajali po 30'50 din.
Ves promet v devizah je znašal 22,27 milijona din, za 7,2 milijona din manj ko v prejšnjem tednu.
Stanje Narodne banke
Izkaz Narodne banke z dne 22. marca navaja naslednje izpre-membe (vse v milijonih din):
Kovinska podloga je neznatno narasla na 1.915,0.
Devize, ki ne spadajo v podlogo, so se povečale za 21,9 na 466,3, vsota kovanega denarja pa za 2,2 na 345,5.
Skupna vsota posojil se je dvignila za 10,2 na 1.656,2, in sicer so narasla menična posojila za 8,2 na 1.618,4, lombardna pa za 2,1 na 37,8.
Razna aktiva so se povečala za
7.8 na 2.042,2.
Obtok bankovcev se je dvignil za 104,2 na 6.530,3, obveze na pokaz pa so se zmanjšale za 70,7 na 2.103,5.
Razna pasiva so narasla za 10,1 na 258,6.
Skupno kritje se je znižalo na 28,34%.
Obrestna mera je ostala še vedno neizpremenjena.
Hranilnica savske banovine
izkazuje za leto 1938. vsestranski napredek. Vloge so narastle za
44.8 na 165,1 milijona din, novih kreditov je dovolila hranilnica za ®8,6 milij. ter so pri tem zlasti sodelovale njene podružnice, ki so Plasirale za 22,29 milijona din kreditov. Posojila se odplačujejo v tedu, razpoložljiva gotovina je znašala ob koncu leta 45,3 milij. din, lastna sredstva hranilnice so zaradi nove dotacije savske banovine v višini 5 milijonov din narasla že na 11,2 milijona din. V 1.1938. so bile ustanovljene nove podružnice hranilnice v Gospiču, Slav. Brodu in Daruvaru. Skupno ima sedaj hranilnica pet podružnic. Kako koristno je delovanje hranilnice, kažejo naslednje številke. Od svojega nastanka je dovolila hranilnica banovini za bolnišnice, socialne ustanove, kmetijske ustanove in asanacijska dela za 75,4 milijona din posojil. Mestom in oblinam je dovolila 37,1, zadrugam ‘n zadružnim zvezam 33,0, banovinskim ustanovam 11,8, hipotekarnih posojil je dovolila za 38,7 ^ilijona din, skupno je dovolila
Seh posojil za 222,2 milijona din.
Koncem tega meseca prenehajo veljati dovoljenja za poslovanje z devizami in valutami. Narodna banka bo še ta teden sklepala o vseh prošnjah denarnih zavodov za ta dovoljenja. Dosedaj je imelo taka dovoljenja okoli 200 denarnih zavodov (z njihovimi podružnicami). V bodoče pa namerava Narodna banka število teh dovoljenj znatno zmanjšati.
Na občnem zboru Hrvatske sve-opče kreditne banke v Zagrebu je bilo pod predsedstvom bivšega trgovinskega ministra dr. Vrbaniča sklenjeno, da se od čistega dobička
6,7 (z lanskim prenosom v višini 4,0) milijona din, dodeli 300.000 din redni rezervi, 1,600.000 din se uporabi za izplačilo 4 odstotne dividende (kakor lani), pol milijona din se dodeli pokojninskemu zakladu uradnikov, 4,3 milijona din pa prenese na novi račun.
Trgovinska industrijska banka v Beogradu izkazuje pri glavnici 10 milijonov din in bilančni vsoti v višini 118,7 milijona din bruto dobiček v višini 8,8 (lani 7,7) in čisti dobiček v višini 2,56 (lani 2,1) milijona din.
Beograjski kreditni zavod izkazuje naslednje postavke (v oklepajih številke za 1. 1937.): glavnica 3 (1), bilančna vsota 38,7 (40,2), bruto dobiček 2,0 (2,7) in čisti dobiček 0,8 (1,6).
Leteči dolg Nemčije se je po uradnih podatkih povečal v februarju za 640 na 5.914 milijonov RM.
Nove pošiljke zlata so bile poslane iz Anglije v Združene države Sev. Amerike. Samo v petek je bilo poslano v Ameriko zlata za 20 milijonov funtov.
Samostoini predlogi
zborničnega	svetnika
Za zbolišanie cest
Bliža se zopet tujsko-prometna sezija, ki pomeni običajno dvig dohodkov najširših plasti prebivalstva; v naših krajih pa doživljamo leto za letom tozadevno razočaranje, kajti tujski promet se pri nas zaradi naših slabih cest ne more razviti.
Toliko se je že pisalo in prosilo na vseh — pa prav na vseh kompetentnih mestih, zgodilo se pa dosedaj še ni skoro nič.
Ravno ceste v naši okolici so — z edino malo izjemo ceste Pes-nica-državna meja — tako razdrapane, da sličijo kolovozom, ne pa državnim cestam. V dokaz, da ne pretiravam, bi navedel samo cesto, ki pelje iz Maribora preko Slov. Bistrice dalje proti jugu, ki je v tako dezolatnem stanju, da se ne more več imenovati cesta, saj sem kot avtomobilist imel že često prilike preizkušati prijetnosti vožnje po njej. Pa tudi druge ceste, ki peljejo iz Maribora,
bodisi proti Ptuju in Čakovcu ali pa proti Koroški strani, niso mnogo boljše, da lahko mirno trdim, da je severna Slovenija, zlasti širša okolica Maribora ravno radi njenih slabih cest skoro nekako — dovolite mi prispodobo — izolirana od ostalega sveta.
Dovolj nam je zapostavljanja, dovolj smo že pretrpeli vsestranske škode, dovolj imamo pa tudi obljub!
Predlagam torej, da visoka Zbornica skleni zahtevati od oblasti, da že vendar enkrat revidirajo svoje tozadevno odklanjajoče stališče, ki kulminira samo v obljubah ter nemudoma pristopijo k temeljiti in vsestransko zadovoljivi ureditvi tega perečega vprašanja, ker je sedanje stanje nevzdržno, ker povzroča zlasti med gospodarstveniki silno škodo in seveda temu primerno neraz-položenje in jezo.
Za	ustanovi
Poštne	hranilnice
2e dalje časa se kaže potreba, da dobi mesto Maribor svojo filialo Poštne hranilnice. To nam diktira ne samo obmejni položaj našega Maribora kot najsevernejšega gospodarskega centra, to zahteva tudi vedno naraščajoči promet v našem mestu, katerega bom skušal v naslednjem z nekaterimi številčnimi podatki orisati.
Maribor šteje s pripadajočim okolišem nad 2200 imetnikov poštno-čekovnih računov, torej mnogo več, kot marsikatero mesto, ki že ima podružnico. Število poštno-čekovnih in hranilnih vplačil znaša 249.687 enot z vplačanim
zneskom do din 402,061.000'—; število čekovnih izplačil pa 103 tisoč 760 enot z izplačanim zneskom ca 459,866.000. Skupen promet znaša torej ca 860,000.000 din, t. j. ne mnogo manj nego 1 milijardo letno. Pripomnil bi samo še, da so te številke resnične.
Upam, da sem z dosedanjimi izvajanji zadostno dokazal potrebo ustanovitve filiale Poštne hranilnice v Mariboru, zato predlagam, da visoka Zbornica sklene z vsemi ji na razpolago stoječimi sredstvi podpreti upravičeno zahtevo, da dobi naš obmejni Maribor zgoraj omenjeno ustanovo, t. j. lastno filialo Poštne hranilnice.
Za zbolišanie poštnih razmer v Mariboru
V zadnjem času se vedno bolj in bolj množijo pritožbe, da se v Mariboru pošta silno neredno dostavlja. To pa ima svoj izvor v tem, ker je za Maribor nastavljeno mnogo premajhno število pošt. osebja. Ljudje so preobremenjeni in primeri obolelosti se razumljivo med njimi silno množe, ker ne zmagujejo ogromnega dela. Tako se potem lahko dogaja, da se dostavljajo brzojavke neredko
celo pet ur kasneje, ekspresni dopisi se raznašajo z redno pošto, kar lahko često povzroči nedo-gledno škodo in zgodi se tudi, da ostajajo celi mestni okraji brez vsake poštne dostave, če zboli do-tični pismonoša.
Naše mariborsko Združenje se je obrnilo tozadevno na poštno upravo, katere pa tukaj ne zadene nikaka krivda, kajti napravila je že nešteto predstavk in pro-
Bolniška blagajna za trgovce in obrtnike
Ugoden uspeh poslovanja za preteklo leto
Dočim je za nameščence podjetij za primer bolezni dokaj dobro preskrbljeno, saj imamo Okrožni urad za zavarovanje delavcev in zlasti Trgovsko bolniško blagajno, se to o delodajalcih nikakor ne more trditi. Izgovor, da so trgovci itak dobro situirani in da si od svojih dohodkov lahko redno vsako leto dajo določene vsote za primer bolezni na stran, nikakor ne drži, ker živi zlasti v zadnjem času večina trgovcev in obrtnikov v slabih razmerah, ki jim nikakor ne dopuščajo, da bi si sami ustvarjali lastne bolniške fonde za primer
bolezni. Zato je tem bolj pozdraviti zamisel, ki so jo pred 13 leti imeli mariborski trgovci, ki so se odločili, da ustanove bolniško blagajno za samostojne trgovce, ki ji sedaj pripadajo tudi obrtniki in industrijci. Ta bolniška blagajna je imela v sredo občni zbor, ki ga je vodil dolgoletni predsednik in ustanovitelj institucije gospod Vilko Wcixl, ki je ustvaril že več socialnih institucij mariborskega trgovstva.
Obširno poročilo o delovanju Bolniške blagajne je podal tajnik g. Franjo Žnidaršič.
Iz predložene bilance in letne-
šenj na direkcijo v Ljubljani za povečanje števila nižjih poštnih uslužbencev, a doslej zaman. Kakor stoje stvari sedaj, je nevarnost, da se bo poštna dostava še poslabšala, kar bi bilo ravno za naše gospodarstvo silno neprijetno in kvarno. Tu bi še pripomnil, da tudi v okoliških občinah dostava pošte ni nič boljša, kajti tudi tam se dogajajo slučaji, da ostajajo cele občine po cele tedne brez pošte.
Predlagam, da visoka Zbornica skleni zahtevati od merodajnih faktorjev, da se poskrbi za redno dostavo pošte v mestu Mariboru s tem, da se najdejo v novem bud-žetu sredstva za nameščanje toliko poštnega osebja, kot ga zahteva reden in neoviran promet v urejeni državi.
ga poročila je razvidno, da posluje Trgovska bolniška in obrtniška blagajna v Mariboru že 13 let v vsesplošno zadovoljstvo svojih članov. Naglasiti je treba, da je to edina socialna institucija te vrste v državi, ki nudi zavarovanje za primer bolezni za trgovce, obrtnike in industrijce. Iz poročil je povzeti, da je ta institucija izplačala tekom 121etnega poslovanja za razne račune zdravnikov, bolnic, sanatorijev, zdravilišč, zdravil itd. vsega skupaj 1,661.493'— dinarjev, s čimer je dovolj nazorno dokazano, da je uprava te bolniške blagajne v polni meri iz-
Vsak napreden trgovec
prodaja le tako blago, s katerim svojim odjemalcem koristi.
Nudite tudi Vi Vašim odjemalcem v prvi vrsti naravno Rogaško slatino; s tem koristite njim in sebil
vrševala svojo dolžnost in poslovala točno po predpisih pravil, hkrati pa tudi tesno v skladu bistvenega namena in smotra, ki bazira v socialnem in humanitarnem delovanju.
Članstvo se deli na tri skupine po višini mesečnih prispevkov, ki znašajo v prvi kategoriji 65, v drugi 45 in v tretji kategoriji 25 dinarjev na mesec. Na ta način je tudi revnejšim trgovcem in obrtnikom omogočeno, da pristopijo k tej humanitarni socialni instituciji, ki sprejema prijav-ljence z ozemlja bivše mariborske oblasti. V tem se zrcali vsa skrb uprave, ki stoji na braniku socialnega skrbstva gospodarskih krogov.
Po statistiki je bilo članov konec decembra 1938: v prvi skupini 179, v drugi 124 in v tretji skupini 79 zavarovancev, skupaj torej 382.
Kar se tiče premoženjskega stanja je po bilanci znašala aktivna stran obračuna 210.479 dinarjev, in to v bolniškem in rezervnem skladu in na inventarju. Premoženje se je lani pomnožilo za okroglo 45.000 dinarjev. Bolniški sklad izkazuje tele postavke: dohodki na članarini 170.629, izdatki za zdravnike 87.081, za zdravila 35.979'50 in za bolnico 13.967 din, prenos na upravne stroške 19 tisoč 496'50 din, skupaj izdatkov 156.524. dinarjev. V celoti so znašali upravni stroški 34.040 dinarjev. Proračun predvideva za tekoče leto 33.000 dinarjev kot lani.
Volitev ni bilo, ker se uprava in nadzorstvo volita na tri leta.
Trg.	odnošaiiz
Narodna banka je izdala pooblaščenim denarnim zavodom naslednjo okrožnico:
1. Dosedanji način uvoza kontroliranega blaga iz U. S. A. proti kompenzaciji izvoza domačih proizvodov se odpravlja. Vsi posli pa, za katere je Narodna banka že izdala kompenzacijska dovoljenja, se morajo v celoti izvršiti na način, kakor je določeno v izdanih dovoljenjih.
2. Kontrola uvoza se bo po odloku finančnega ministrstva št. 6300/VIII z dne 31. januarja tega leta uporabljala tudi za Združene države Sev. Amerike kakor doslej. Za uvoz kontroliranih predmetov iz U. S. A. je torej potrebno, kakor za druge ne-klirinške države, tudi nadalje predhodno pooblastilo odbora za uvoz pri Narodni banki.
3. Uvozniki ameriškega blaga morajo pri vložitvi prve prošnje za uvoz katerega koli od objavljenih 90 predmetov, razen avtomobilov, predložiti Narodni banki podatke o uvozu dotičnega blaga, in sicer posebej za blago, uvoženo v 1. 1938. in posebej za blago, uvoženo od 1. januarja do 14. februarja 1939, in to na posebnih obrazcih (rumene barve), ki se kakor obrazci za prošnje dobe 'pri Narodni banki in pri vseh njenih podružnicah.
4. V prvem polletju t. 1. bo dovoljen uvoz avtomobilov iz USA v mejah določenih kontingentov, posebej za tovorne in iposebej za potniške avtomobile brez plačila kompenzacij, kakor je bilo to dosedaj. Toda zaradi razdelitve predvidenih kontingentov je potrebno, da uvozniške firme pred-
lože Narodni banki prošnje z naznačeno količino in vrednostjo avtomobilov, ki jih nameravajo uvoziti v prvem polletju, ko tudi sezname o uvozu avtomobilov in sicer posebej za tovorne in posebej za potniške avtomobile za 1. 1935., 1936., 1937. in 1938. na posebnih obrazcih (rdeče barve), ki se dobe pri Narodni banki in njenih podružnicah.
5. Za plačilo avtomobilov (tar. post. 675), cevi in plaščev za pnevmatiko (tar. post. 393), radijskih aparatov (tar. post. 665, 6) kolesov, motociklov in njih prikolic in delov (tar. post. 673—674) — računskih strojev, pisalnih in razmnoževalnih strojev (t. p. 685) bo dajala potrebne zneske v svobodnih devizah izključno samo Narodna banka ter se morajo v ta namen obračati uvozniki nanjo po pooblaščenih zavodih.
6. Narodna banka bo odkupovala devize, ki izvirajo iz izvoza domačega blaga v U. S. A., in to:	fižola,	hmelja, predelanega
mesa, kozjih kož, jarčjih in kož divjačine, vseh 1 vrst predelanih kož za vseh 100% po specialnem tečaju. Potem takem zavodi deviz iz tega naslova ne bodo ponujali na borzah, temveč jih v celoti oddajali Narodni banki.
Da je bil izvoz izvršen v USA, se morajo predložiti dokazi, in sicer naša in ameriška deklaracija izvozna in ameriška uvozna deklaracija. Če izvoznik ne bi mogel pri ponuditvi deviz Narodni banki predložiti navedene podatke, se mu bo izplačala protivrednost po rednem tečaju, a razlika pa le takrat, če v roku dveh mesecev predloži zahtevane dokaze.
[n po svetu
Ob drugi obletnici beograjskega pakta o italijansko-jugoslovanskem prijateljstvu sta bili izmenjani med min. Cincar-Markovičem in grofom Cianom brzojavki, v katerih oba naglašata pomen in uspešnost sklenjenega pakta.
Rimski list »Messagero« piše z ozirom na obletnico beograjskega pakta: »Jugoslovanska vlada rešuje hrvatsko vprašanje. Ona hoče s tem rešiti najvažnejše jugoslovansko notranje vprašanje. Italija z največjim zanimanjem spremlja definitivno rešitev tega vprašanja, ki bo še bolj konsolidirala položaj prijateljske države. Italijanski narod želi urejeno in brezskrbno Jugoslavijo ter je pripravljen pripomoči za njen kulturni in gospodarski razvoj.« Podobno pišejo tudi drugi italijanski listi.
Kaj pričakuje Zagreb? Na to vprašanje odgovarja zagrebški dopisnik »Politike« v glavnem naslednje: Amnestija policijsko kaznovanih prestopkov je napravila v Zagrebu zelo dober vtis. Pričakuje pa se, da bo izdana amnestija tudi za vse druge politične prestopke. Glavna važnost pa se polaga na nadaljnje izvrševanje misije vlade g. Cvetkoviča. V prvi vrsti se čaka na izdajo političnih zakonov, ki bi edino mogli razmere V tej meri normalizirati, da bi se mogla začeti sama pogajanja za sporazum. V zvezi s tem se omenja, da je dr. Maček nekoč dejal, da se more sporazum doseči samo v popolni svobodi, To pa brez zahtevanih političnih zakonov ni mogoče. Z nejevoljo je bilo sprejeto prizadevanje nekih ljudi, ki bi hoteli z recepti dr. Stojadinoviča preprečiti sporazum. Sicer je te ljudi obsodil že min. predsednik Cvetkovič v svojem zadnjem govoru. Nadalje se naglaša, da je dr. Maček večkrat poudaril, da je proti vsakemu polovičarskemu re ševanju hrvaškega vprašanja. Za greb je tudi mnenja, da se sporazum ne more skleniti na neki strankarsko politični podlagi ali pa z neko kombinacijo razdelitve moči med strankami. Sporazum mora biti sporazum med srbskim in hrvatskim narodom oz. med vsemi političnimi činitelji, ki imajo korenine v narodu. Zelo se je opazilo tudi to, da je »Hrvatski dnevnik« z ozirom na govor min. predsednika Cvetkoviča dejal, da se more procedura tudi spremeniti, če bi se na ta način prej prišlo do cilja.
Za pomočnika prosvetnega ministra je imenovan načelnik prosvetnega oddelka Dušan Jakšič, po rodu iz Gline iz savske banovine.
Umrl je upokojeni divizijski general Mihajlo Jovanovič, ki se je med svetovno vojno ponovno odlikoval, po vojni pa je bil komandant savske divizijske oblasti, nato načelnik generalštabnega oddelka vojnega ministrstva in nato pomočnik načelnika glavnega generalnega štaba.
Umrl je Ljubomir Kosier, glavni urednik gospodarsko finančne revije »Bankarstvo« in znan gospodarski publicist.
Bivši predsednik karpatsko-ukra-jinske vlade msgr. Vološin je prišel v Zagreb, kjer se je nastanil v semenišču.
Na skupni seji bolgarskih in srbskih zadružnikov v Sofiji je bila sklenjena ustanovitev jugoslovan-sko-boigarske transportne družbe.
Ministrski svet je odobril uredbo z zakonsko močjo o ustanovitvi državne tovarne za letala v Kraljevem. Vojno ministrstvo bo finansiralo tvornico in je za letos določen v ta namen kredit 15 milijonov din. Tvomica bo delala samo za vojsko.
V Mariboru je umrl industrialec Ernst Eylert, rodom iz Prusije, ki pa se je bil naselil v Mariboru ze pred vojno in ustanovil v mestu strojno tovarno. Delaven je bil tudi med nemškimi športniki. N. p. v m.!
Vest, da bo ustavila tovarna čokolade »Mirim« v Mariboru obratovanje, je neresnična, temveč je nasprotno vodstvo tovarne naročilo nove stroje, da bo mogla svojo proizvodnjo še povečati.
Občinski svet na Sušaku je sprejel novi mestni proračun v višini
22 milijonov din.	.......
Sušaški župan dr. Mikulicic je odstopil kot župan Sušaka ter zadržal poslanski mandat. »Ošišani list jež« piše, da je slabo kalku-liral.
Tudi splitska trg. industrijska zbornica se je izjavila proti uredbi o sanitetnem fondu, ker je škodljiva za naš tujski promet.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani proda velik gozd, 2 kmetski posestvi, 3 male hišice itd.
Državni odbor protestantske cerkve Jugoslavije je sklenil, da mora vsaka oseba, ki hoče prestopiti v evangeljsko cerkev, prestati preizkusno leto.
Zagrebška električna centrala je svoje stroje preuredila tako, da bo mogla v bodoče skoraj 80% vsega premoga nabavljati v hrvaških zagorskih premogovnikih, da s tem poveča zaposlenost v hrvatskih premogovnikih.
Tvomica papirja Milana Vape je znižala delniško glavnico od 35 na 31 milijonov din.
Šef britanske gospodarske delegacije Hudson je imel s sovjetskim komisarjem za zunanjo trgovino Mikojanom štiriurni pogovor, ki je potekal v najbolj prijateljskem tonu. Drugi dan so se pogovori še nadaljevali. Hudson je izjavil, da je s svojimi razgovori z Mikojanom in Litvinovim zelo zadovoljen.
Ameriški parlament je dovolil
dodatne kredite za ameriško vojsko v višini 186 milijonov dolarjev. Nadalje je senat dovolil kredit 358 milijonov dolarjev za 6000 novih letal.
Nemška vlada je objavila zakon o finansiranju narodno političnih nalog države. Po tem zakonu se potrebe države ne bodo več krile s posojili, temveč z brezobrestnimi davčnimi bom. Pridobnina se zviša in bodo oni, ki so doslej plačevali 300 RM davka (pri odmeri 4000 RM) plačevali 400 RM davka.
Definitivni razpust češke armade se je začel v nedeljo. V nedeljo bo prečitano v vojašnicah zadnje armadno povelje. Češki oficirji in podoficirji ostanejo še v službi, ker so potrebni za izročitev orožja Nemcem. Dela se na to, da bodo mogli češki oficirji najti službo v civilnih poklicih.
Na Češko in Moravsko smejo v bodoče prihajati samo še nemški in italijanski časopisi.
Velika nemška kolonialna razstava, ki bi morala biti 1. julija na Dunaju, se bo otvorila že 21. junija, toda ne na Dunaju, temveč v Dresdenu.
Romunija je mobilizirala skupno 300.000 vojakov. — Poljska je vpoklicala dva letnika. — Švica je mobilizirala pionirske čete. — Belgijska vlada je objavila dve uredbi za hitrejšo izvedbo belgijske mobilizacije. — Tudi norveška vlada je izvedla reorganizacijo vojske.
Rekonstrukcija poljske vlade bo
baje v kratkem izvršena. Osnova vlade se bo razširila. V zvezi s tem se napoveduje, da se bo vrnil v Poljsko voditelj poljske kmetijske stranke Witos, kateremu bo kazen odpuščena.
ko velike, kakor so bile popreje. Povpraševanje .je nekoliko boljše in to po največ za sortirane vagone.
Zunanja trgovina
Težave prevoznikov
40 let organiziranega prevozništva v Mariboru
Združenje prevozniških obrtov Mariboru je te dni proslavilo svojo štiridesetletnico. Na letnem zborovanju, ki je bilo hkrati namenjeno proslavi jubileja, so obširno razpravljali o položaju svojega stanu, ki mu nikakor ni z rožicami postlano, članov je 316, od teh avtoizvoščkov 133, avtoprevoznikov 87, voznikov s konji 72 in izvoščkov 24. Združenje obsega vso severno Slovenijo.
Ugotovilo se je, da je število avtoprevoznikov za območje Združenja vsekakor preveliko, šušmar-stvo je največje zlo, ki ugonablja to stroko obrtništva. Lani je bilo prijavljenih 87, kaznovanih pa le 11 šušmarjev. Ker se vse prijave prepočasi in premilo rešujejo, zato stalilo narašča število šušmar-jev, ki mnogokrat šele na podlagi ovadbe naknadno zaprosijo za dovoljenje izvrševanja obrta in se potem tudi včlanijo v združenje. Večina prosilcev pa izvršuje obrt, čeprav še ni bilo izdano dovolilo. Če bi obrtna oblast strože izvajala svoje predpise in primerno kaznovala šušmarje, bi njihovo število hitro nazadovalo.
V severni Sloveniji je 27 avtoprevoznikov s starimi dovolili, 46 jih je z določenimi progami in 14 s pooblastili. Vendar slednji ne prevažajo po določenih progah ali pa v mejah občine, kjer je sedež obrata, temveč enako kakor nji hovi tovariši s starimi dovolili, pač zato, ker za njim dovoljene proge ali kraje nimajo ali ne bi imeli dovolj naročil. Sicer pa je že stroka takšna, da se da težko ome jiti prevoz le na določene kraje in proge brez škode za stranke in onega, ki je prevzel prevoz. Tudi avtoprevoznik s pooblastilom ne more izhajati, ker bi mu manjkalo zadostnih naročil za prevoz v območju kraja. Skrb za gospodarski obstoj in za redno kritje režijskih stroškov in drugih plačil pa naravnost sili avtoprevoznike z novimi dovolili in pooblastili, da sprejemajo naročila za prevoz ka mor koli, brez ozira na dovoljeno progo ali kraj.
Uredba o izdajanju dovolil iz leta 1934. nikakor ni v korist av toprevozništvu, še manj pa želez niči sami, ki ima sedaj svoj veto pri izdajanju novih dovolil in ki strogo pazi na to, da se izdajajo dovolila le za one proge, ki ne konkurirajo železnici. Od tega pa železniška uprava nima nobene koristi, ker se ravno zaradi tega šušmarstvo še bolj širi. Ta način
izdajanja dovolil in pooblastil gotovo ni primeren in škoduje na vse strani, tako avtoprevoznikom, kakor železnici, pa tudi državi in samoupravnim oblastvom, ker šuš-marji ne plačujejo onih dajatev kot upravičeni prevozniki. Pravilno in umestno bi bilo, da bi se sedaj veljavna uredba o izdajanju dovolil spremenila in bi se zdajala dovolila za avtoprevozni-štvo brez omejitve. Vsekakor bi se to moralo zgoditi v manjšem obsegu in bi se morala oblastva pri izdajanju dovolil ozirati na mnenje združenja, kar se tiče krajevne potrebe.
Druga slaba stran prevoznikov, ki je tudi največ kriva njihovega slabega gospodarskega stanja, je nelojalna konkurenca, ki se kaže v tem, da se cene znižujejo, kar se-eda marsikoga spravlja v pogu-
bo. Ako bi bilo med avtoprevozniki nekoliko več stanovske zavednosti in tovarištva, bi bilo za vse bolje. Avtoprevoznik mora dobro izračunati cene, ker bo le tedaj prišel do zaključka, koliko sme računati za prevoz, če hoče izvrševati obrt trajno in si hoče ustvariti eksistenco in stalno gospodarsko neodvisnost. To velja seveda tudi za ostale panoge prevozništva, zlasti za avtoizvoščke in voznike s konji. Tudi ti se vedno pritožujejo, da ne morejo izhajati, ne pomislijo pa, da so s prenizkimi cenami sami krivi svojega položaja. Treba je enotnosti in stanovske zavednosti, predvsem pa hladnega gospodarskega preudarka, le potem bo tudi prevozništvo lahko izhajalo s svojimi prejemki in si ustvarilo boljšo bodočnost.	A.	B.
Za livarno »Jugočelika« v Varešu
prihaja dnevno po 50 do 70 vagonov koksa iz Moravske Ostrave, kjer je tovarna naročila še pred aneksijo češke 2.750 vagonov koksa.
Sedanji način izvoza orehovega lesa se namerava pri nas reorganizirati in bi bili v bodoče interesi izvoznikov bolj zaščiteni. Tako vsaj se pravi.
Carinske meje Češke in Moravske ostanejo še v veljavi. To pa ne pomeni, da bi ostala češka samostojno carinsko ozemlje, ker je ta odredba le začasna ter je češka vključena v nemško carinsko ozemlje.
Sporazum nemških in angleških industrialcev bo najbrže ostal na papirju, ker je po mnenju londonske City nasproten angleško-ame-riški trgovinski pogodbi. Tudi iz političnih razlogov ugovarjajo angleški listi temu sporazumu ter predlagajo, da zviša angleška vlada carino na vse nemško blago za 100%.
Ameriške zavarovalnice so sklenile, da zvišajo z aprilom tarife za zavarovanje za primer vojne nevarnosti od 150 na 300 odstotkov.
barva, plcsirn in
Ze v 24 urah £^£2
itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete, 1'crc. suši, monga in lika domače perilo
ovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selcnbtirgova ul. 3 Telefon št. 22-72.
Pregled	žitn
Nespremenjeno slaba je tendenca za pšenico na vseh svetovnih tržiščih. Tečaji za koruzo so na mednarodnih terminskih borzah nekoliko nazadovali, edino termin marec se je na roterdamski borzi nekoliko popravil. Pšenica na domačih tržiščih notira nekoliko čvrsteje, situacija za koruzo pa je ostala nespremenjena.
Inozemski pregled
Pšenica: Važnejših dogodkov na svetovnih tržiščih ni bilo in je povsod tendenca mirna z malimi variacijami tečajev; edino na win-nipeški terminski borzi so kurzi za pšenico izdatneje nazadovali. Iz USA so dospela poročila o ugodnih vremenskih prilikah, ki so stanje posevkov izdatno popravile in to še prav posebno v državi Kanzas. Bolgarska, ki že 7 mesecev ni izvažala pšenice, se je sedaj pojavila s svojimi ponudbami. Po poročilih razpolaga Bolgarska z izvoznim presežkom 460 tisoč ton. Romunija razpolaga 1,500.000 ton pšenice in ima precejšnje težkoče pri plasiranju tega blaga. Chicago je že nazadoval od 677/s na 677«, Winnipeg od 607/8 na 57Ve, Rotterdam od 3,35 na 3,3272, Liverpool notira ne spremenjeno 4,37«; istotako notira tudi Buenos Aires samo minimalne cene: za pšenico 7 pesov.
Koruza: Na vseh svetovnih ter minskih borzah so tečaji za ko ruzo nazadovali; edino Rotterdam je zbog likvidacije termina marca
zabeležil za 3 hfl višji tečaj, to pa samo za marčev termin, medtem ko pa so tudi ostali termini na
zadovali.
Domači pregled
Pšenica: Tendenca za pšenico je na domačih tržiščih nekoliko prijetnejša, dasiravno ni posebnih sprememb v cenah, kar je največ pripisovati zelo malim ponudbam. S tem pa ni rečeno, da pomenijo te male ponudbe tudi malo zalogo pri producentih, na sprotno se računa, da so zaloge pšenice še zelo velike. Največ blaga je v Bački in gornjem Banatu, manj v Sremu in ostalih krajih Bačka pšenica, okolica Novega Sada in Sombora notira din 154 do 155, srednja in gornja Bačka din 155, bačka-bankutska din 156 do 157, potiška in okolica Srbo brana in Starega Bečeja din 156 do 157, gronje banatska din 153 do 154, južno banatska pariteta Vršac 154 do 156 din. V pasivnih krajih tožijo vsi trgovci z žitom in moko, da je njihov promet ob čutno nazadoval radi ilegalne trgovine, ki se je pojavila v žitni trgovini pri akciji za prehrano siromašnega prebivalstva.
Koruza: Tendenca za koruzo je več ali manj nespremenjena. Po vpraševanje in ponudba sta mala Casu primerno suha koruza notira din 96, pariteta Indjija, pred časno suha din 97 98.
Moka: Tendenca je nespreme njena, ponudbe vendarle niso ta
PROMETNA
V LJUBLJANI
STRITARJEVA ULICA 2
Telefon 21-49
BANKA D. O.
Ugodni trgovski krediti Eskompt menic — Nakazila v inozemstvo
Stare in nove vloge izplačuje brez vsake omejitve
Obrestovanje vlog od	5^|o
Dobave - licitacije
Direkcija drž. rudnika v Vrdniku
sprejema do 6. aprila ponudbe za dobavo električnega kuhala za kablovo maso teT osovin za vozove.
Štab zrakoplovstva v Zemunu sprejema do 31. marca ponudbe za dobavo Specialnih šotorov; 12. aprila železnih vijakov, kotvlc, matic ter jeklenih vijakov za spajanje. LICITACIJE:
Dne 1. aprila bo pri ekonomskem odelenju gen. direkcije drž. železnic v Beogradu licitacija za dobavo mašilnega materiala, 16 garnitur parne kurjave; 3. aprila tekočin za razredčenje barv, medeninaste pločevine in žice ter kovinskih spojnic; 4. aprila: železne strešne pločevine, kositra v blokih in pregrejevalnih elementov;
aprila livarskega, kovaškega in plinskega koksa, kovaškega premoga ter bakrenih delov lokomo-tivnih peči s predelavo starega bakra; 12. aprila žice in elektrovod za varjenje železa, železne pločevine, m ar trnovega jekla; 13. aprila rezervnih delov za avtomatično zavoro; 14. aprila bakrene in lončene žice za varjenje in železne pločevine; 15. aprila žičnikov, porcelanskega materiala, klozetnih školjk in umivalnikov ter vezanih in panel plošč; 17. aprila cementa, cementno-azbestnih plošč in mavca; 18. aprila furnirja.
Radio Ljubljana
HHHBBEanNBMBBHHnne«!
Torek dne 28. marca. 11.00: Zdrava in lepa pokončna telesna drža — ponos in odlika človeka (dr. Franta Mis) — 12.00: Plesne pesmice pojeta Jožek in Ježek — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi
— 13.20: Uvertire (plošče) — 14.00: Napovedi — 18.00: Radijski orkester — 18.40: Oblikovanje človeka (dr. Stanko Gogala) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Slovenska kmečka hiša (dr. Ivan Simonič) — 19.50: Deset minut, zabave
— 20.00: Beethoven: Pomladna sonata v F-duru (plošče) — 20.20: Josip Daneš: Mali oglasi, veseloigra (člani Nar. gledališča v Ljubljani) — 22.00: Napovedi, poročila
— 22.15: Radijski orkester.
Sreda dne 29. marca. 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20:	Šramel »štirje
fantje« —	14.00:	Napovedi —
18.00: Mladinska ura — 18.40: Zavarovanje in zaščita poljedelskega delavstva — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Možnost jadranskih festivalov — 19.50:	Prirodopisni
kotiček (prof. Fr. Pengov) — 20.00: Tamburaški orkester (Karmelj) — 20.45: Roussel: Suita (plošče) — 21.15: Akademski pevski kvintet — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Klarinet solo, igra Urbanec Franjo, pri klavirju prof. M. Lipovšek.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.