"Amerikanski Slovenec" 53 LET ZA SVOJ NAROD AMERIKL amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI ^ ' ------------------" ~ F Geslo: Za vero in narod — ta pravico i» resnico — od boja do tmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DBU2BE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZE DIN JENIH DRŽAVAH. ™ - --...■ I. I I -M . ----- | | . __________________ KUPUJTE VOJNE BONDEI ŽTEV. (WO.) 34 CHICAGO, ILL., PETEK, 28. APRILA FRIDAY, AP RIL 28.1944 LETNIK LIH Švedi vznemirjeni radi Nemcev STRAH PBED INVAZIJO -ALI VPAD V ŠVEDSKO? London, Anglija--Zadnje tri dni so Nemci poslali v Dansko velika ojačenja. Dospeli so tja letalski oddelki in večje število parašutnih padalnih čet. Tudi več polkov pehote je dospelo. Ob obrežjih pa grade številne podstavke za topniške baterije. Na eni strani izgleda, da se Nemci pripravljajo proti zavezniškemu vpadu v Dansko. V Stockholmu na Švedskem pa so začeli postajati vznemirjeni in sumijo, da so te nemške priprave lahko naperjene proti Švedski, da jo Nemci zasedejo. Švedi imajo za to sumničenje več razlogov. Teritorij Danske je tako si-tuiran, da je neugoden za invazijo od strani zaveznikov. Zapreke bi bile velike in poiskus preveč rizkanten. Zato so mnenja, da Nemci imajo drug načrt. Od Švedske bodo najbr^e zahtevali, da dovoli Nemcem C ; se posluževati švedskih železnic in pa, da Švedska za naprej . producira v vsej svoji kapaciteti kar more le za Nemčijo. Švedske železnice Nemci potrebujejo, da bodo braniii Finsko pred Rusi, kateri nameravaj gledajo ntkalere oddelke iirrasijskih čet. ki bedo iL lrrn. t Evropo. Dva milji dolga parada je bila del pro«l«t« t tJdml ^ KRI2EM SVETA — London, Anglija. — Do-gnano je, da je HitleT določil za vrhovnega poveljnika vse obrambe proti Invaziji na za-padu maršala Erwiaa Romme-ta. Zadnje dni prihajajo v Krat' kih meddobah večji in večji letalski oddelki, takozvani izvidniki, ki pazijo na vsako gibanje na morju med Anglijo in evropsko celino. — Washington, D. C. — Državni tajnik Hull ni zadovoljen z odgovorom Švedske, da ne morejo odpovedati prodajanja tečajev na krogle Nemcem. Tudi Angleži niso zadovoljni. Obe deželi proučujete, kake mere naj se podvzame proti Švedom vsled švedske nenaklonjenosti napram zaveznikom. — Sydney, Avstralija. — Ob invaziji ameriških čet v Ho-landsko Novo Gvinejo je bil zraven tudi oddelek Nizozemcev, ki se je izkrcal na obrežju pri Hollandija. Nizozemci so razvili po treh letih zopet nizozemsko zastavo v Novi Gvineji. — Montreal, Kanada. — Tu je padlo na tla v sredini mesta! štiri motorno transportno letalo. V nesreči se je ubilo 14. ljudi. Poškodovanih je v bloku cela vrsta poslopij. Med ubitimi je bilo devet otrok, omenja poročilo. — London, Anglija. — Pierre Laval, ki je ministerski predsednik v kolaboristični Petain-ovi vladi je določil dva okrožja, ki bosta na razpolago beguncem, ko pride do invazije. Nemci nameravajo izprazniti tudi Pariz in nekatera druga francoska mesta. • — Chicago, HI. — Znano veletrgovino Montgomery Ward & Co. je vsled stavke, ki jo družba sama ni mogla izravnati prevzela vlada. Obrat se bo vršil pod vladnim nadzorstvom. Družba ima več podružnic trgovin po všej deželi. — Halsingborg, Švedska. — Iz Danske so došla poročila, ki omenjajo nemire na J)anskem. Nemci so zadnje tedne rekruti-rali danske delavce za delo v Nemčiji in Danci se temu upirajo. Naziji so aretirali tudi več Dancev in jih drže v zaporih kot talce. AMERIŠKI SUNEK VRGEL NEMCE NAZAJ PRI ANZIO OPORIŠČU Neapelj, Italija. — Ameriški pešci podpirani od močnih oddelkov tankov so vrgli na vzhodnem delu fronte pri An-zio oporišču Nemce pazai za več, kakor miljo. S tem šo še zo-pet približali nazaj apijanski cesti, od katere so zdaj oddaljeni manj, kakor dve milje. Borba v okolici oporišča je za zaveznike težavna, ker Nemci imajo s kopne strani bolj ugodne pozicije, pa dovajajo tudi neprestano nova ojačenja na lice mesta. Ojačenja dobivajo tudi zavezniki in pričakuje se v tej okolici še ostrejših spopadov. Iz letalskih baz v južni Italiji se stalno nadaljujejo poleti nad sovražno o-zemlje višje v Italiji, kakor tut di nad Balkan, kjer zavezniki stalno bombardirajo sovražne pozicije, železnice in druge zveze. -o- NEMCI ODBITI PRI NAPADU NA ZAVEZNIŠKI KONVOJ London, Anglija. — V ro-kavskem kanalu so se včeraj 1 približale nemške torpedovke i in topniški Čolni z namenom, da bi napadli številen konvoj, ki je plul ob angleški obali. Spremljajoči rušilci so nemško ladevje opazili in istega pognali v beg. Dve ladji so jim potopili druge so pobegnile, omenja poročilo. -o- PENNSYLVANIA IN KENTUCKY STA ZA DEWEYA j Harrisburg, Penna. — Republikanci v državi Pennsylvaniji j so se ta £orek pri primarnih vo- ! litvah izrazili v večini za To-j maža Deweya, kot predsedniškega kandidata. Istotako volil-ci države Kentucky. Vse zgleda, da bosta v jeseni tekmeca Roosevelt in Dewey. VOJAŠKA VLADA IMA TEŽAVE V ITALIJI Neapelj, Italija. — Zavezniška vojaška vlada (AMG) objavlja, da ima silne težave pri organiziranju civilne vlade v J južni Italiji. Zastopstva strank se sovražijo med seboj vsled prejšnjih političnih bojev v deželi in to sovraštvo ovira vsako složno delovanje. Imajo pa še druge težave in težkoče. GLAS IZ NOTRANJSKEGA IN IZ GORIŠKE OKOLICE Prvo naslednjih dveh pisem je bilo ravnokar priobceno v tedniku "Slovenski List", drugo pa v mesečniku "Duhovno Življenje", ki oba izhajata v Južni Ameriki. PREGLEDOVANJE Sil PRED INVAZIJO PISMO IZ BREZJA Brezje na Notranjskem, 24. junija 1943. Dragi Franc in Resti! Tvoje pismo smo prejeli, hodilo je pol leta. Veseli nas da si zdrav in da si tam. Ali boš še kdaj prišel v to našo ljubo ubogo razdejano Menišijo. Mnogo se je spremenilo, vasi bogate kot je bila Kozljek ni več, tu pa tam še stoji kako podrto poslopje, ljudje so deloma v Begunjah in v Cerknici, saj na . Menišiji ni nobene vasi take kot je bila. Samo Brezje je še kot nekdaj. Vsi smo do danes * hvala Bogu še živi. Okrog nas ni več tako. Ljudje iz Topola [ niso doma, izselili so se. V Dob-. tcu imajo samo hišo, živinski t1 hlev popravljajo, kozole in ske-. |denj pa bosta čakala boljših ( časov. Bolj natančno ti' bomo poročali drugric. Hrano imamo [do sedaj še dovolj dobro in ne čutimo še lakote. Tudi drago rti ono, kar se dobi na karte . . „ Lansko leto je bilo podobno letom zadnje vojne 1914—1918. Tako je tudi za obleko kot v omenjenih letih. , V Iv. Selo ne gremo že dve leti ker je treba imeti posebno dovoljenje. Jožeta ni doma, je v južnih krajih, Lojze pa hodi v meščansko šolo na Rakek. Begunsko pokopališče ima polno svežih grobov, v njih pa mladih fantov. Boštjanov in Simcev iz Kožljeka, ki sta bila : edina na takih lepih kmetijah, in še mnogo drugih, ni več. Les se drago proda, samo da do njega ni mogoče. V gozdu ni varno ne za živino ne za ljudi, tam se namreč nahajajo neke vrste bitja. Lansko leto so hodili tudi v vasi, tudi na Brezje, pa se nam 'ni nič zgodilo, drugače je bilo drugod. Lepo te pozdravljamo vsi, 1 posebno tvoj oče. 1 -o-- PISMO IZ ČRNIČ Potenza, Italija, 4. okt. 1943. Draga sestra! Pred vsem te najdražje pozdravljam in polju bljam. : Zdrav sem; enako upam od tebe. Sedaj- sem z Angleži. Delam v bolnici; jesti imam kar t hočem in kolikor hočem. Prvo j sem bil v Turmu, potem v Bres-leiji šest mesecev. Iz Rusije sem : prišel nazaj, da grem domov, ker smo trije bratje; to je bilo v Božiču. Nato sem bil interniran v Cuneo. Iz Potenze so me spra-vili v Sicilijo za 4 mesece; 14. avgusta spet nazaj v Potenzo. Dosti jih je bilo treba prestati, j Lidko je bil tudi na Siciliji. Sva se videla 4 krat, zadnjič v Me- ' sini 13. avgusta. Potem je on šel v TuriH kjer je dobil 4 dni dopusta, ali samo do Gorice, kamor so ga šli obiskat. Potem ; ne vem, kaj je ž njim. Rudi je bil v Milanu pri vojakih proti zrakoplovom. Sedaj sta gotovo šla domov. , Doma nevem kako je. 8. seDt. ■ so mj pisali, da so vsi zdravi, pa da je vse v redu. Upam, da je še tako naprej. In dalje piše, da je Rudi že 14 r* Tita, zato ga brez pridržka podpiram tudi jaz. Tu se je Janko Rogelj prekrasno skušal izvleči iz vsake zadrege. Pa se ni! Beg za hrbet amerikanstva je seveda poceni reč, prav tako poceni, kot je po mislih g. Kristana poceni izjava Mrs. Prislandove na seji SANSa. Istotako bo seveda dejal Kristan, da se jaz zatekam k "sofizmom", ko rečem, da se Rogljevo mnenje istotako lahko obrne na Petra kot na Tita. Pa to naj bo! Amerika podpira doslej Tita vojaško, to drži. Ko sem jaz pisal za brošuro "Shall Slovenia be Sovietized", sem na koncu jasno povedal, da se ne vtikam v sadeve vojdške pomoči Titu od strani Zaveznikov. Vojaška vprašanja prepuščam tistim, ki to reč razumejo. Mnenje, da vojaška pomoč Titu ni v korist Zaveznikov, ni moje mnenje, pač pa prihaja zdaj od ljudi v starem kraju. Tudi ameriška vlada in njena vojaška oblast imata to mnenje starega kraja najbrž v svojih rokah. Naj presodita. Na drugi strani pa vem, da doslej ameriška vlada še ni priznala Titu politične oblasti v Jugoslaviji. Vemo celo, da je Roosevelt poslal čestitke za 27. marec Petru II. Tiste Roosevel-tove poslanice mi nismo izrabljali, Tudi danes je ne mislimo. To pa rečem: če bi se nam zdelo potrebno skrivati se za svoje amerikanstvo kot se je zdelo potrebno Roglju, bi našli isto-toliko prostora za hrbtom amerikanstva v podporo Petra kot ga je našel Rogelj za podporo Tita. Vsaj danes še, ko to pišem. Pa je še druga reč. Bili so časi, ko je Amerika, uradna in neuradna Amerika, imela prav toliko navdušenja, če ne še celo več, za Mihajloviča kot ga ima danes za Tita. Odkod tisto navdušenje za Mihajloviča in odkod padec tistega navdušenja? Ali mislite, da je prišlo eno in drugo iz golega razumskega spoznanja? Vi veste prav tako dobro kot vem jaz, da je eno in drugo naredila propaganda. Tudi Tita je dvignila propaganda. Propaganda deluje na čustva, ne na razum. Zato je propaganda vedno dvorezen meč. Neredko piči samo sebe. Bili so torej časi, ki niso rav- . io daleč za nami, ko je Ameri- ] sa ne samo podpirala Mihajlo- i riča, ampak naravnost norela j sa njim. Vsaj čustveno, če ne j ;udi dejansko. Ni jih bilo veli- ( co, ki niso zapadli tej propa- i randi. g Skoraj čez noč je nastopila t Irugačna, nasprotna pitopagan- 3 la. Vse zoper Mihajloviča, vse i :a partizane in Tita! Amerika 1 e šla skozi precejšnje krče, 2 »reden je ta propaganda obve-;š K SANSOVI SEJI DNE 12. APRILA 1944 P. Bernard Ambrožič vihti gorjačo ali kramp. Udari lahko, resnica pa s tem ubita ne bo. Katoliški Slovenci bi morali biti bolj živahno organizirani, kakor smo. Bolj živahno in živo bi se morali zanimati za vse, kakor se. Mi bi morali biti prvi in voditi, ne pa zadnji. Mi bi morali imeti za vsako potrebno narodno zadevo takoj določen in jasen program, ne pa da ga za nas skujejo kaki naši načelni nasprotniki. Ako nam bodo naši načelni nasprotniki delali čevlje, bomo slabo hodili. Vse to pa je bob ob steno, dokler se ne bomo prebudili in dokler se ne bomo zavedli potrebe, da se med seboj organiziramo, da si skupaj zastavimo vse potrebne cilje in zanje potem tudi vsi skupaj delujemo. Pozno je že,, hudo pozno — prepozno pa še ni. Dokler živimo, zahteva življenje od nas dela. Sami se moramo pobrigati za svoje interese, drugi se ne bodo. Kaj bomo storili? ljala. Vsak pameten človek \e * lahko vedel, da je resnica nekje v sredi med Mihajlovičem in Titom, pa naj je Amerika mislila tako ali tako. In Mr. Rogelj je bil prav med prvimi, ki je zapadel partizanski propagandi davno preden je Amerika, uradna in neuradna, prestopila v Titov tabor — čustveno in potom vojaške podpore. Le zakaj se takrat Rogelj ni skril za hrbet svojega amerikanstva? Le zakaj je takrat šel naprej in ni sledil mnenju Amerike, ampak ga je vodil? Ce je takrat Rogelj po svojih mislih prav storil, ko je proti še veljavnemu mnenju Amerike hitel naprej po svoje, in sicer tako, da je s propagando o Titu pobijal propagando o Mihaj-loviču brez dokazov, da je v skladu z mnenjem naroda v stari domovini, zakaj, vprašam, bi bilo nam zameriti, ki samo mnenje naroda v stari domovini tolmačimo Ameriki in ga dajemo v javnost? Mi se zavedamo dejstva, da se Amerika da vse bolj voditi propagandi kot resnim in stvarnim informacijam, pa to nas ne sme motiti. Pride vseeno čas, ko bo padla propaganda in bo obveljalo dejansko stanje. Mi delamo za tisti čas. Danes malo veljamo, vemo pa, da smo v pravem, da naš čas pride. Pride nujno zato, ker smo v soglasju z narodom doma. Če bo morala Amerika šele na licu mesta to odkriti, nič, ne de! Ko se bo Amerika otresla vpliva propagande, se niti sama ne bo več skrivala za hrbtom amerikanstva, kot se danes skriva Janko Rogelj, ampak se bo spomnila na svojo slovesno izrečeno besedo, da se je spustila v to vojno radi svobode zasužnjenih narodov, da tem narodom po njihovi volji prinese svobodo, ne pa v prid svojega amerikanstva! -^-o- DRUŠTVENA ZABAVA Chicago, 111. Minil je že en mesec, odkar se je začela pomlad, pa kakor : izgleda, je pomlad samo na ko- ] ledarju, vreme je pa zmeraj 2 mrzlo in vetrovno. Pa kakor < pride vse ob svojem času, tako ] bo tudi spomladansko vreme prignalo iz zemlje lepo cveteče i rožice. Pomladni čas je pač i najlepši čas v letu, ali vsaj mo- h ral bi biti. Ker je pa še vedno i tako pusto in žalostno, je dr. sv. 1 Ane št. 170 KSKJ sklenilo, pri-h rediti svojo pomladansko zaba-j' vo, da vsaj malo pozabimo na t sedanje žalostne dneve. Zato r prav prijazno vabimo naša chi- s caška društva, da nas pose ti jo š na naši domači zabavi, katera |š 3e vrši v sohoto večer 29. ^pri- 1 la v prostonh Mr. Jakšiča na č 1663 S. Blue Island Ave. Ker bo c prosta vstopnina, pričakujemo [epe udeležbe prijatejjev in h znancev gori omenjenega dru- p itva. Odbor se bo potrudil, pri-!p praviti za udeležence vse najboljše, tako za lačne in žejne, kakor tudi za tiste, ki radi plešejo. Začelo se bo ob 7. uri. Torej Se enkrat iskreno vabljeni in na svidenje na naši domači zabavi! Anna Frank, tajnica. -o- KAKO JE V PUEBLI Pueblo, Colo. Po dolgem času se zopet o-glašam, naj rojaki širom Amerike vidijo, da smo v Puebli še živi. Odkar je morala Mrs. Josephine Meglen vsled svojega rahlega zdravja pustiti zastopništvo Am. Slovenca, se nihče več ne oglasi. Res škoda, • kei takega zastopnika bomo težke še kedaj imeli v Puebli. Zadnji! par dni sem se mudila gori ns hribu po opravkih mladinskega društvenega oddelka, pa me j« par žensk vprašalo, kako to, di ona ne pride več kolektat zž list. Niso vedele, da ni več za stopnica. Tukaj imamo ze\o slabo vre. me. Dež in sneg. Kakor izgle da, bo vse pozeblo. Češplje ii breskve so tako lepo kazale m mojem vrtu, pa bodo najbri pozeble. Ko bi sijalo sonce, b bilo čez dva dni vse v cvetju. Kakor drugod, tako je tudi1 naši veliki vasi že vse odšlo ] vojakom. Sedaj so na vrsti oče tje. Kako žalostno je, ko se po slavlja oče od otrok na postaji Z Bogom, pa zdravi bodite i] molite zame, saj se bomo spe videli! Moj sin Raymond se n aha j j na Albuquerque, New Mexico kjer igra pri vojaški godbi. Pi sal mi je, da prideta oba z že no za 15 dni domov na dopus 2. maja. Takrat se nisem dobri počutila, ali ko sem čitala, dj pride domov, sem bila tako zdrava od samega veselja. Strinjam se z dopisi rojaki I nje Jennie Keber iz Waukega na, 111., ki priobčuje tako lep< | dopise. Kar pove, je resnično Tudi tukaj J« takih, k sedaj na drugega ne gledajo kakor na to, kako bi obogateli Tudi se bojijo, da bi jim jest ne zmanjkalo. Jaz tako rečem da tisti, ki jih ta vojna ni priza dela in ki ne vedo, kaj pomeni ko sin jemlje slovo od očeta h matere — morda zadnjikrat — tisti bi morali desetkrat tolik< pomagati kakor drugi, tako pr nakupovanju vojnih bondov ka kor tudi pri darovanju za Rde či križ in za naše tepeno ljud stvo v Sloveniji. 1 Na zadnji Sansovi seji sme Zastopniki sklenili, da priredimo 21. maja veselico v prid trpečim bratom Slovencem v stari domovini. Katerim tukaj-šnjim rojakom je stara domovina še količkaj pri srcu, bi ne smelo nobenega manjkati. Matere in očetje, pridite za par ur, pozabite svoje križe in težave in se razveselite skupaj s svojimi znanci in prijatelji. Enkrat na jesen, če se bo dalo, bomo skušali dobiti igralce in skupaj priti, da se pripravimo za igro "Vera v vstajenje". Sorojakinja Rosie Radovič je prav prijazno obljubila, da nas bo učila, ako pride do igre. Kar se je še tukaj iger priredilo, je vse ona naučila. Vsa čast Tebi, Rosie! Pri nas je vse premalo hvaležne>sti za dobro delo, ali na tisto se ne smemo ozirati, saj pravijo, da nehvaležnost je plačilo sveta. Zelo vesela sem bila zadnjo nedeljo, ko nas je obiskal glavni tajnik Zapadne Slovanske Zveze Anton Jeršin s svojo ženo in sestro. Pogovarjali smo se, koliko mladine bomo pridobili v tekoči kampanji to leto. Veš, Tone, ko se bo malo ogrelo, bom začela s svojo ofenzivo za mladino v Pueblo Busters. Lansko leto smo bili poraženi. Društvo Trail Blazers se je fino našopirilo. Bomo videli, kako bo letos, samo da je morda bolje, če smo tiho; saj pravijo, da ke-dor molči, devetim odgovori. ] Ne vem, če nisem že predaleč zašla s tem pisanjem. Bom pa končala. Pozdravljam vse prijatelje v Clevelandu, moje I bratrance v Chieagi, Jennie Kašček v Bingham Canyon, Utah, pa tudi dopisovalko Jennie Keber, četudi je ne poznam, posebno pa še urednika tega lista., Mary Kogovšek. -O- POROČILO IZ FARME Tower City, N. Dak. Predno začnem o čem drugem pisati, moram malo povedati, kako je bilo tam v Chicagi in Waukeganu, kamor sen i pred kratkim šla malo pogledat. Ustavila sem se pri našifc sorodnikih v Waukeganu. Posebno se moram zahvaliti ma jjega moža sestri in njenemi možu, ki sta me lepo sprejela in Belčevemu stricu in teti ii njihovemu sinu. Vsi so bili zel< j prijazni. Obiskale smo več pri j jateljev tam, ali ne vem za vsi imena, zato se kar vsem skupa zahvalim. Tudi v Chicagi so bi li jako prijazni z menoj. Nisen mogla dosti iti na okrog, sami par svojih sorodnikov sen obiskala, vseh pa nisem mogla l Vožnja tja je bila težka, na t zaj je bilo pa lepše. Doma s ; me že komaj Čakali. Saj vest i kako je, če so sami moški. De loma nimajo časa, deloma p r ne vedo pripraviti. : Sedaj se je že setev začela ■ Vreme je lepo gorko. Vse hit ■ Ravno danes sem dobila maj : hne piŠčanpe, 300 glav. Drug t mladine pa še ni. Koklje noče ; jo sedeti, sama pa nimam časa Kateri boste brali te moje vi i stice, ne zamerite mojemu pisa . nju. Saj veste, da farmarji ma ■ lo pišemo; raje kaj novega be ■ remo. Kadar se bo kaj novi ; nabralo, jih bom že spravili > skupaj in sporočila, samo če b< t uredniku po volji. Pozdravlje ni vsi skupaj. Z Bogom! Mrs. Mary Košir, o- TONE NA HRIBU SE 2IVI! La Salle, 111. V Am. Slovencu so dopisnik že parkrat omenili Toneta i Hriba. Sva pa dva Toneta i Hriba, ki se oglašava v tem li stu. Vedite torej, da lasallsk Tone še živi, kako je pa z jo Iietskim, pa ne morem pove dati. Tudi pri nas smo prav lep< praznovali velikonočne prazni ke, pač pa iJmo pogrešali ubra nega potrkavanja na zvonove Drugače je bilo vse prazničn< in veličastno. Prva maša je bih slovesna z leviti in latinskin petjem. Cerkveni pevski zbo: zasluži zopet vso pohvalo. Ta ko tudi Šolske sestre in Mr. Jo« Piletič, ki so zelo lepo okrasil vse tri oltarje s svežimi cvetli cami za Gospodov dan. Lepa j« bila procesija po cerkvi z Vsta lim Zveličarjem. V tej procesi ji so stopali naši šolski otroci ir ministranti. Tudi ljudski dar zs ta veliki praznik je bil nenavadno velik, da so se vsi kai čudili. Pri zadnjih šolskih volitvah je zmagal naš rojak Mr. Joseph Baznik na prvem mestu. Dobil je 571 glasov. Zato možu kai vsi iz srca častitamo. Pri tej priliki prosim vse naše Slovence kar v naprej, da kadarkoli bo kalndidiral "slovenski rojak, mu dajte svoj glas. Zadnji teden v aprilu je obiskal našo naselbino rojak Mr. Charles Okleščen, ki je pri-šeliz Pullmana (Chicago), 111. Prav veselega obraza je obiskal svoje prijatelje v La Salle in Oglesby. Se celo naše zvonove v cerkvi-sv. Roka je obiskal; prav pri njih je bil in pravi, da bi bila s cerkovnikom Mr. A. Baznikom kmalu začela pritr-kavati. Na našem griču se mu prav dopade in naših zvonov ne more prehvaliti. Svoje stare prijatelje je prišel obiskat tudi Mr. John Hrovat iz Rockdale, 111., ki je pri Jolietu. Obema rojakoma se zahvaljujemo za obisk. . V bolnišnici se nahaja mati od Mrs. Frances Baznik — Mrs. Komočar iz 4. ceste. Priporočamo, da jo obiščete vse članice Maternega društva, mamici (Nadaljevanje na 5. strani), ........ . % ■ -« j DOGODKI | Bog živi Rev. Homarja še vsaj 20 let! Ogema, 'Minn. — "Prilagam naročnino za Am. Slovenec Tudi Če izhaja samo dvakral na teden, pa je veliko bolje, da je živ, kot pa da bi bil mrtev Upam, da ostane pri življenji dalje kakor jaz, ki dopolnujen svoje osemdeseto leto. Dobi [ vam ga že od njegovega roj stva. Naj živi še mnogo let J Vam udani Rev. Roman Homa: J O. S. B." Letna seja Ljubljane j Chicago, 111. — V četrte! . večer 20. aprila so se pri S\ j Štefanu zbrali člani in članic j kluba "Ljubljana" na letni sej: 1 Izvolili so odbor za nadaljnj leto, gledali zanimive nov _ filmske slike v barvah, ki ji 0 bo splošno občinstvo imelo pr: e liko videti pri naslednji prire _ ditvi Ljubljane, predvsem p a so pretresovali načrt za ogron no narodno prireditev. Izvolje je bil tudi posebni odbor, ki na L uredi podrobnosti. O vsem tei bomo še veliko brali v bližn; e bodočnosti. Mrs. Kočnik operirana Berwyn, 111. — Mrs. Jenni _ Košnik, soproga Mr. Ludovik _ Košnika, je bila te dni operira _ na vsled slepiča v bolnišnici b\ z Ane v Chicagi. Želimo ji, da l a si Čimprej spet opomogla. s ^ _ » -Naš vojak operiran Downers Grove, 111. — Mre Helen Zakrajšek, vdova po pc kojnem poslovodji Am. Sloven ca Mr. Albinu Zakrajšku in sc upraviteljica našega lista, j 1 dobila pismo od sina Edwards 3 ki služi pri vojakih v Cam] l" Breckenridge, Kentucky, da j< _ ravnokar prestal operacij* j vsled vnetega slepiča in priča _ kuje, da bo v kratkem spet tr den. j Avtomobilska nezgoda Chicago, 111. — Miss Louis* . Mehlin iz 2607 S. Tripp Ave. . sestra od Mrs. John Petrovčii ) pri Sv. Štefanu, se nahaja i i resnem stanju v Women's anc i Children's Hospital, kamor sc r jo zapeljali, potem ko jo je za . del avtomobil na Ogden Ave ; in Desplaines St. zadnjo nede i ljo. Rojak umrl New York, N. Y. — V St . Vincent bolnišnici je 20. aprilj i umrl za pljučnico John Hribar , star 45 let. Rojen je bil v Dom . žalah, odkoder je prišel s svoji . mi starši v New York v zgodnj mladosti. Zapušča ženo, hčer-! ko, mater in pet sestra. Poka pan je bil s sv. mašo v cerkv sv. Cirila-dne 24. aprila. Koncert Cleveland, O. — V nedelje zvečer 30. aprila bo priredila elevelandska Glasbena Matica lep koncert v SND na St. Claii Ave. Pevovodja Ivan Zorman je pripravil za ta koncert zelo izbran program. Duhovniške spremembe v Minnesoti Ne^fc Duluth, Minn. — Kot naslednik pokojnemu_ Rev. Johnu Šolarju je za župnika pri cerkvi sv. Elizabete imenovan Rev. J. Papež, ki je do sedaj služboval na irski župniji na Hibbingu. Na dosedanje mesto Rev. Papeža pa pride tudi Slovenec Rev. John Kavšek, ki je bil do sedaj za kaplana na Virginiji, : Minn. ; i Župnijska pomožna akcija Cleveland, O. Glavni blagajnik Mr. Anton Grdina poroča, da ima župnijska pomožna akcija zdaj vsega skupaj v blagajni $11,011.45.____ Petek, 28. aprila 1944 " AMERIKANSKI SLOVENEC 'ŽIV PEKEL mednarodna politika § Mednarodna politika je mešanica. Kakor veliki kotel, v katerem se kuha hkratu mnogo predmetov." Pod kotlom gori, vročina in sopara premetavata predmete v kotlu. Prav tako se premetavajo in prekucavajo številni mednarodni problemi v mednarodni politiki. Danes so eni problemi na vrhu, jutri že drugi. Razmere se naglo spreminjajo in kar je še včeraj dobro, danes ni več, kar je danes dobro, jutri ne bo več. Kakor večna igra gre naprej. V mednarodni politiki ni nič stalnega. Velesile, ki odločajo, morajo igrati, kakor narekujejo razmere. Te pa so skoro vsak dan druge. Kaj pribitega, trdnega, da bo ostalo, kakor sklepamo in pričakujemo danes, v politiki ne moremo pričakovati. Kdor to pričakuje, je navadno razočaran. * Mali Finski se danes ves svet čudi, zakaj ne sprejme ruskih pogojev, in to iz razlogov, ker dobro vedo, da so Nemci vojsko zgubili in Finci kot njihovi zavezniki tudi. Vstrajajo pa trdovratno naprej, kakor da hočejo naravnost v neki narodni in politični samomor. Zadnje bo težko verjetno. Za Finsko je nekdo zadaj, neki šepetalec, kakor za igralci na odru. Kdo je ta šepetalec? Nemci? Ti so, pa je na drugi strani najbrže še nekdo drugi. Sodi vsak po svoje. Ampak nekomu hodi v njegovih računih prav, da se Finska obnaša, kakor se obnaša. Več za enkrat ne kaže zapisati. Sodi v§ak po svoje. Kakšna bo slika mednarodnega položaja čez pol leta, čez eno leto, je težavno napovedovati. Pripravljeni pa smo lahko na največja razočaranja. V mednarodnem političnem kotlu je še vedno velika godlja, ki bo tudi godlja ostala še precej časa. domaca_politika Tudi naša sodobna domača politika je vsa zmešana. Tako je navadno v vsakih narodnih volitvah, ki jih imamo v Ameriki. Kandidatov in prerokov je polno za vsakim vogalom. Politika se prodaja na vatle kakor kotenina. Samo največ je take, ki je za nič, kakor pajčevina. Obljub vse polno, dejanj nič. Predsednik Roosevelt ima neko stališče in se ga drži. Za socialno in gospodarsko oskrbo malih ljudi je storil do-sedaj izmed vseh predsednikov še največ. Tudi ima precej fiksno stališče glede zunanje politike naše dežele, ki obeta bolj pošteno ureditev sveta, kakor je bila dozdaj še kedaj-koli, če bo njegovo stališče obstalo. Vsem pa ustreči tudi on ne more, kakor tega ni mogel še nihče, niti sam Bog ne. Republikanci obožavajo newyorškega governerja Tomaža Deweya. Primarne volitve po deželi so pokazale do-sedaj, da mu republikanci izkazujejo zaupanje in da postaja njihov narodni ljubljenec. Najbrže bo kandidat republikanske stranke. Do tu je vse v redu. Ampak Dewey molči kakor zid glede naše zunanje politike. Kake načrte ima glede zunanje politike, še ni znano. Willkie je izpovedal svoje stališče. Republikanske primarne volitve so ga v večini držav zavrgle. Kaj to pomeni? To, da je med republikanci še vedno priljubljena izolacija, namreč, da naj se Amerika zaplanka sama zase in naj pusti ostali svet samemu sebi. Lepa misel, ko bi nas drugi potem tudi tako pustili v miru. Pearl. Harbor govori drugače. Dewey bi prav naredil, da bi povedal, kaj je njegovo stališče glede naše zunanje politike. Šele tedaj, ko bo prišel s to izjavo na dan, ga bo mogoče pravilno oceniti. gradovTToblakih Raznih socialnih odrešenikov v Ameriki Še ni zmanjkalo in jih tudi najbrže nikoli ne bo., Eden najvstrajnej-.ših takih odrešenikov je brezdvomno stari Dr. Townsend, ki ima še vedno obilo somišljenikov ifi pristašev. "Ham and Eggs" vsako jutro in $60 na roko vsak mesec je lepa obljuba, ki ima še vedno močno privlačnost. Townsendov narodni tednik razpravlja te dni, da so ameriški industrijalci uvedli v vojno industrijo sposobnost in hitro masno izdelovanje. Proizvodnja se dviga radi si-stemizirane proizvodnje, delavce pa odpuščajo. Tako je v vseh industrijah letos že poldrugi milijon delavcev manj, kakor pred tremi leti. To bo šlo pa še naprej, omenja list, in brezposelnost bo naraščala. Pri gledanju na ta položaj Townsend zopet naglasa, da edina rešitev iz tega socialnega kaosa je njegov socialni načrt. Ves business in posamezniki naj se obdavčijo po 3%. Če bi vzeli n. pr. za podlago za tako obdavčenje dohodke iz leta 1942, pravi list, bi to dalo vsakemu posamezniku mesečno po $91.60, kar bi moral potem vsak mesec sproti potrošiti, da bi dobil zopet drugo tako svoto na roko za prihodnji mesec. Potrošenje bi se s tem dvignilo vsak dan za 50 milijonov dolarjev. To bi silno dvignilo promet in narod bi imel pravo prosperiteto. Za Townsendov načrt so postali navdušeni še nekateri kongresniki in senatorji. Vsakemu prija lepo brezskrbno življenje in pa oskrba in zaščita na starost. Večina Amerikancev pa je le še vedno prepričana, da je Townsendov socialni načrt sanjava domišljija, ki se da slikati le v teoriji, kakor gradovi v oblakih na papirju ... Človek povzroča, da so stvari, ki jih sploh ni. Mit Franklin D. Roosevelt med deklicami domačinkami t Natalu, Brazilija, m podpisu]« na velikansko kačjo kožo, ki jo uporabljajo sa podpisa obiskovalcev v USO klubu namesto spominske knjige. Naša "First Lady' se nabaja na xbliievalnem potovanju v karibejskem okrožju in Južni Ameriki. KAČA DOBILA LASTNOROČNI PODPIS DELO ZA VETERANE Kadarkoli odpuste oborožene sile vojaka ali mornarja, in se ta poda zopet v civilno življenje, mu bo pomagal United States Employment Service do tega, da najde možnost zaposlitve v vseh večjih industrijskih centrih, katerih prebivalstvo prekaša 100,000, obenem pa tudi v poglavitnem mestu vsake države neglede na njen obseg. To zagotovilo daje Paul V. McNutt, Chairman komisije za delavske moči v vojni. Izdan je bil pregled, ki daje informacije o trgu dela za veterane, in sicer na podlagi informacij, katere so vposlali delodajalci. Pregled bo dopolnjen vsakih 14 dni in bo veljal za naslednjo perijodo 6 mesecev, v kolikor je možno v naprej soditi o povpraševanju pO delu. OPA NAGLASA POTREBO PA2NJE NA KNJI2ICE ODMERKOV OPA nujno svetuje gospodinjam naj pazijo na svoj War Kation Book 4, in da spravijo na varen kraj svoje War Ration Book 3. . Odkar se je začelo racioi\-ranje, se zdaj pi^ič vrši vse nakupovanje na podlagi ene same knjižice — War Ration Book 4 — in ta knjižica bo o-stala veljavna približno trikrat tako dolgo kot prejšnje. War Ration Book 3, katere ne potrebujete več za nakupovanje, pa bo še služila za odmerke za čevlje, in razen tega tudi ni nemogoče, da bo še kakšna druga znamka, stopila v veljavo za posebne stvari. -o- ZGODOVINA KOLESA Ni točno znano, kdo je prvi poskušal izdelati Uvozilo na dveh kolesih in to tako, da bi bili kolesi postavljeni drug za drugim, znano pa je, da so uporabljali ljudje že v najstarejših časih vozila z — enim kolesom. Razumljivo, da takih Prasketajoči plameni, ki bodo uničili tako moštvo kakor materijal osiščne vojske, sika jo iz metalcev plamena, ki jih razkazujejo člani ameriškega armadnega kemičnega oddelka. Tukaj se vidi, kaj se godi pri naskoku na "sovražno cementno utrdbico" (pillbox) med kampanjo za vojne bonde v PhiladelphijL TO IN 0N0 IZ ŽIVLJENJA IN SVETA "monociklistov" človek ni sre-čaval po cestah na ysak korak, kakor danes kolesarje, bili pa so nekateri takšni veščaki, ki so xznali ipibdržati ravnotežje na enem kolesu in premerili na njem tudi večje razdalje. Stari kronisti trdijo, da so btfi med Rimljani na cirkuških prireditvah ljudje, ki so se znali voziti na enem kolesu navkreber. Pred pet sto leti pa je poskrbel za presenečenje v/ svetu neki Marcus Peterson, ki se je pokazal ljudem na velikem kolesu, katerega je poganjal s pedalom, zadaj pa je -bilo pritrjeno še eno, mnogo manjše kolo. To je bil vsekakor že pravi "bicikl," ki ga pa moremo danes občudovati samo še po muzejih. Pred tem kolesom so že nekateri poizkusili napraviti podobno prevozno sredstvo, vendar pa, kakor se vidi, brezuspešno. 1693. leta Je mehanik Dekano izdelal svojevrstno kolo iz lesa, ki pa se je premikalo na podoben način kakor današnja "trotineta!" z upiranjem nog na tla, Tako kolo je bilo zelo neprikladno in z njim ni bilo moči voziti, v Poneje se je ta "bedasti stroj" izpopolnjeval in to v teku preteklega stoletja do tolike mere, da ga je bilo možno tudi praktično uporabiti. Današnja kolesa se izpopolnujejo edino .v tem, da imajo za pogonsko sredstvo motor, vendar bodo ostala tudi za naprej v uporabi kot prevozno in športno sredstvo. --o- GENERAL EISENHOWER * DOMAČ Navadno si predstavljamo, da so generali mrki in naduti ljudje, ki preprostega človeka še pogledati nočejo. Morda niso res taki, predvsem naši a-meriški generali ne. O generalu Eisenhowerju, ki je vrhovni zavezniški poveljnik za voj- skovanje v Evropi, so listi pred kratkim objavili prigodbo, ki kaže, da je "Ike" zelo poljudna oseba. Na vrata njegovega glavnega stana je potrkal prostak Waiter J. Thorpe, star 23 let. Fant je doma iz mesteca Abilene, Kansas, odkoder je tudi general. Služi kot letalski mehanik in je nastanjen na Irskem. Dobil je dopust, pa je šel obiskat generala. Eisenhower ga je po domače sprejel in ž njim kramljal celih 20 minut, nazadnje mu je pa rekel, naj se še oglasi, kadarkoli želi. Thorpe je prosil nato za pismeno potrdilo, češ da bi mu drugače tovariši ne verjeli, da je res govoril s generalom. General mu je takoj napisal par besed na svoj uradni pisemski papir. Kako bi ne imeli fantje radi takega generala? -o- POLJSKA "INTELIGENCA" MED POLJSKIMI DELAVCI London. — V mnogih slučajih so se dali člani Poljske "inteligence" deportirati kot navadni delavci v Nemčijo zato, da bi vodili odpor in sabotažo med -Poljskimi tovariši. Skrivni nemški memorandum. ki se nehaj a tu, svari nemške delavske nadzornike proti tem Poljakom. V neki drugi okrožnici zahtevajo Nemci od nemških delavcev na Poljskem, da morajo poročati vsak slučaj ranjenih Poljskih delavcev, ki iščejo njihovo pomoč, če so osumljeni, da so bili ranjeni v bojih proti Nemcem. NOV LETALSKI REKORD New York, N. Y. — Letalo od American Export Lines je doseglo te dni rekord v letanju med Irsko in New Yorkom. Razdaljo 3,329 milj je preletelo v 15 urah in 51 minut, kar je dosedaj najvišji rekord. --o- ŠIRITE "Ato. SLOVENEC"! Stran 3f ogledalo dogodkov V Mehiki je vladalo pred desetimi leti zelo sovražno razpoloženje proti Katoliški cerkvi. Duhovniki so bili preganjani, tako tudi lajiki in katoliške kulturne in prosvetne organizacije. Cerkev je bila od države uradno zaprta in je morala v katakombe. Plutarco Slias Calles, tedanji mehikan-ski predsednik, ki so ga nazi-vali "železnega moža", je tedaj oblastno rogovilil in nastopal proti katoličanom. Več duhovnikov je bilo ustreljenih, kakor tudi več navdušenih lajikov, mladih in starih. Pred kratkim pa, poročajo iz Mehike, da je taisti Calles spremenil svoje nazore napram cerkvi. Njegovo mnenje je zdaj, da bo Katoliška cerkev rešitev Mehike. Tako čas spremeni tudi sovražnike. Ni to prvi slučaj v zgodovini, da se je diktator, ki je preganjal cerkev, spremenil. Ta slučaj zdaj in že mnogi slučaji iz preteklosti pričajo, da ima Katoliška cerkev izredno živ-Ijensko moč in nepremagljivo notranjo silo, ki premaga končno vsako posvetno sovražnost. V Rusiji je bilo versko preganjanje v silnem razmahu. Zgledalo je, da so z vsemi verami počistili. Pa niso. Poročila o verskih in cerkvenih obredih v Rusiji o Božiču in Veliki noči so omenjala, da so bile cerkve v Rusiji nabito polne, kakor še ne. Ali je čiščenje uspelo? Če je le količkaj resnice na vesteh o velikih udeležbah, potem preganjanja in čiščenja niso uspela. In če so še poročila o podelenju neke svobode cerkvi v Rusiji le količkaj resnična, potem izgleda, da se tudi v Rusiji razmere spreminjajo. Dal Bog, da bi se! Nekateri se zgražajo, ko vidijo zdaj v vojnem času tu in tam, da vojaki jedo meso ob petkih. Taki morda ne vedo, da je sveta stolica oprostila vojake, mornarje in letalce in vsa vojaška osobja posta in vzdrž-ka ob vseh dnevih razen na dan pred Božičem, na pepelnico, Veliki petek in pa Veliko soboto dopoldne. Vse druge dni v letu smejo vživati meso, torej tudi ob petkih, in to tudi tedaj, kadar so na dopustu. Kardinal O'Connell, ki je u-mrl zadnji teden, je bil mar-kantna osebnost. Pogostoma je nastopal v cerkvenih krogih kot odličen cerkveni princ, zunaj v posvetnih krogih in zadevah pa kot privatni državljan. Bil je neustrašen kritik vsake slabe stvari. Bil je eden prvih, ki se je oglasil proti nemoralnemu oblačenju žensk. Bil je velik nasprotnik neumnega šminka-nja. Duhovnikom je povedal, da ravnajo prav, ko odklanjajo podelitev obhajila onim, ki se šminkajo z "lipstickom". Pokojni kardinal je bil edini višji cerkveni predstojnik, ki je glasno zavrnil Rev. Charlesa Coughlina, da ne ravna prav, ker se spušča v politiko. Rev. Coughlin mu je odgovoril, da kardinal ne more govoriti v imenu celotne Katoliške cerkve v Ameriki. Očital mu je tudi, da noče videti težkih socialnih razmer, ki so vladale tedaj v tekstilni industriji v Novi Angliji. Spor je jenjal, poznejši dogodki so pa pokazali, da je kardinal vedel, zakaj je svaril. ___ » Profesor Furlan tolmači v E-nakopravnosti pravico revolucionarnih sodišč, ki v gotovih političnih zmešnjavah ob časih civilnih vojn obsojajo svoje nasprotnike na smrt. Omenja slučaj Pucheaua, francoskega ko-laborista, ki ga je vojaški svet francoskega narodnega odbora obsodil na smrt in obsodbo tudi izvršil. Potem obrača svoje fraze v gotovo smer, ki naj bi opravičila tudi Titove komunistične partizane in njih uboj-stva. Ostrina vseh izjav je naperjena proti slovenskim duhovnikom. Profesor Furlan je, kakor smo informirani, prostozidar, in kot tak ima posebno "ljubezen" do duhovnikov. Tako je tudi njegovo tolmačenje prava v tem oziru. Minister Snoj je vrl mož in poštenjak. Ampak vse to mu ni dalo kvalifikacije, da bi bil tudi dober in previden politik. Morda je bil dober in previden politik za razmere v starem kraju, in moral je pač biti, drugače bi se ne bil pomaknil do ministerskega stolca. Tu med nami v Ameriki pa ga je ogoljufalo to, ker ni poznal naših razmer. Ni poznal preteklosti in zgodovine ameriških Slovencev, kako smo politično pocep-Ijeni med seboj, pa je mislil z najboljšim namenom, daiias bo povezal in zedinil, da bo en hlev in en pastir. Mož se je zmotil. In zmotili so se vsi, ki so se v dobri veri družili z raznimi lisjaki nasprotnega tabora. Človeška narava je približno vedno ena in ista. Krščanstvo, ki posega v človekovo duhovno življenje, njegovo naravo pili in oblikuje in jo dviga k poštenosti in pravičnosti. Ker se krščanstvo in osobito Katoliška cerkev trudi pri tem prizadevanju, da se človek izpopolnuje v pravcu krščanske civilizacije in kulture, je menda tudi vzrok, da kristjani velikokrat prera-di, včasih celo slepo zaupamo svojim načelnim nasprotnikom, da nam bodo vračali enako za enako, poštenje za poštenje in pravičnost za pravičnost. Tu se kristjani, zlasti katoličani, najbolj pogosto zmotimo. Predobri smo, to je naša napaka. Toda ta napaka ni grda napaka — le nekaka otroška zaupljivost je; vsled nje pa pogostoma nasprotniki odneso dobiček, zlasti še iz kakih skupnih političnih akcij. MEH ZA SMEH PREVEČ ZAPLETENO "Očka, ali je danes isto kakor včeraj ?" "Kakšno neumno vprašanje !" "Saj si vendar včeraj dejal, da je "danes" 'jutri'!" "Imaš prav . .. . 'danes' je bilo včeraj 'jutri* in danes je 'danes', prav tako kakor je bilo včeraj 'danes', in jutri bo danes 'včeraj', in jutri bo tudi 'danes' .... pojdi rajši k svojim igračam pa me pusti pri miru, saj vidiš da imam delo I" Mala Rika stoji z mamico pred izložbo velike trgovine. Veliki lepaki opozarjajo mimo idoče na posamezne predmete. Otrok gleda s široko odpr- timi očmi in ne zine besediee. Zdajci se pa vsuje iz nje: "Mamica, kaj je tole? — fn tistole? ... In onole?" Mamico naposled mine potrpljenje: "Saj* znaš vendar citati, Rika! Poglej, kaj je napisano !" "O mamica, saj ne morem! Ko so pa tako "velike črke, da le gredo v moje oči!" .OTROŠKE Triletna dvojčka se hkratu zbudita od popoldanskega spanca. Prvi zazeha, se dolgočasno ozre naokoli, potem se pa malomarno obrne k brat-:u: "Jaz bi se začel dreti — ali ii tudi ti za to?" Stran 4 i i'tfV-m - ^ ' % -sit AMERIKANSKI ŠLOVblEC Voda na ulici • - Petek. 28. ttaiUlM ___, J. M* Trunk wmammmmmmmmmmm***** TEDENSKI KOLEDAR 30. Nedelja — 3. po Veliki noči. MAJ, 1944 1. Ponedeljek — Filip in Jakob. 2. Torek — Atanazij. 3. Sreda — Najdba sv. Križa. 4. Četrtek — Florijan, mučenec. -* 5. Petek — Pij V. ' . 6. Sobota — Janez DamaSčan. TRETJA NEDELJA PO VEUKI NOCl c OB 1MLETNICI SMRTI SKLADATELJA P. HUGOLINA SATTNERJA I Napisal Ivan Račič (Konec) ' Skladati kaj drugega kakor vi majhne pesmice, cerkvene ali ir svetne, se slovenskim skladate- u Ijem skoraj ne bi izplačalo, če- lj tudi bi bili zmožni, izraziti se k v drugih glasbenih oblikah. An- b ton Foerster nam je podal slo- ti vensko opero "Gorenjski slav- g Ček", Dr. Benjamin Ipavec "Te- ir harske plemiče", menda je bilo k Se par drugih več ali manj po- ii dobnih poskusov, toda vsi so bi-, k li hitro pozabljeni že doma, kaj u; šele, da bi prodrli izven mej do- n; mače deželice. Skladati za ve- p liki simfonični orkester bi se še s^ manj izplačalo. '1 Sattner je s svojim zborom tu in tam priredil tudi cerkvene ™ koncerte, na katerih je podal večje stvari, kakor na primer P Beethovnove latinske maše in a podobno. Odločil se je, da na- d pravi slovenski oratorij, ki bi v ga lahko proizvajal s svojim zborom. Sedaj že pokojni ka- P nonik Dr. Mihael Opeka, brat ci poznanega Mr. Franka Opeke k iz North Chicage, 111., mu je po- i1 izbrano besedilo iz sv. pisma n priredil v klasični pesniški ob- ** liki. Prvič je proizvajal to veliko delo zbor Glasbene Matice v pod Hubadovim vodstvom in n pomnožen s pevskimi močmi g Sattner j evega zbora. Tristo naj- j< boljših pevcev in 150 mož p v orkestru je tedaj proiz- k vajalo Sattner je v oratorij r< "Vnebovzetje prebl. Device p Marije" v veliki dvorani hotela d Union. - Ameriškim Slovencem z< znana ga. Lovšetova je nasto- d pila v vlogi Marije. Občinstvo j< je bilo do vrha navdušeno. Ora- n torij so morali ponoviti še tri j< nasledne nedelje in vsakokrat K je bila Unionskg, dvorana nabi- d ta. Od tedaj, naprej so Slovenci r< kar oboževali svojega Sattner- d j a. Kmalu po .tistem je v obliki b kantate krasno uglasbil Gre- n gorčičevo pesem "Oljki", ki jo p je spet proizvajal zbor Glasbe- E ne Matice, občinstvo pa je po- t< stalo — če sploh mogoče — še n bolj navdušeno za skladatelja, ii Ob koncu prve svetovne vojne p je Sattner uglasbil nadaljno p kantato, Gregorčičevo pesem n "Soči". Spet jo je proizvajala g Gl. Matica, toda to pot Sattner k ni bil zadovoljen s proizvaja- s njem, oziroma z dirigiranjem, I in tedaj se je ohladilo prijatelj- v atvo med njim in Hubadom. Sa- 1 mo na sebi lepo glasbeno delo 1 mnogim ni bilo po volji, ker je j skladatelj v njem za zmago- j slavni motiv uporabljal avstrij- l sko himno. Ko je Sattner skladal "Soči" je moral biti gotovo c do dna srca prepričan, da bo j zmagala Avstrija, toda prišlo 1 je vse drugače. Ali Sattner je i do konca ohranil prožen, mla- 1 dosten duh. Vživel se je v nove i razmere, pozabil na "Sočo" in i prišel na svetlo z novo kantato, < "V pepelnični noči", ki jo je, 1 kakor vse prejšnje, tudi vzel iz < Gregorčičevih pesnitev. Zopet i uspeh! 2 Tedaj so prijatelji začeli na- . govarjati Sattnerja, naj oboga- 1 ti slovensko glasbeno literaturo z izvirno slovensko opero. Hotel je imeti besedilo nabožne vsebine in Dr. Ivan Pregelj mu je sestavil libretto "Kampo-steljski romarji", oziroma "Tajda". Po znanem misijonarju p. OcHlu Hanjšku mi je skladatelj poslal nekaj glavnih zborovih odlomkov iz te opere. Lepa glasba, kar le biti more, vendar 'Tajda' kot opera ni postala popularna. Operno gledališče v Ljubljani jo je menda enkrat proizvajalo, potem je bil pa konec. Vse skupaj je preveč resno od kraja do konca, in nudi yse. nekaj drugega, kakor ljudje pričakujejo od opere. Je lepa koncertna glasba, i a kot opera se Tajda ni obnesla. Sattner je bil že zelo v letih. Namesto da bi se bavil s čim drugim, se je odločil, da preno- vi svoj oratorij "Vnebovzetje" in vključi v njem, kar se je naučil v kasnejših letih. Prenovljeni oratorij mora biti še v rokopisu in mora biti gotovo nebeško lep, ker je bil že prvotno tako lep. Tudi Jeftejevo prisego je Sattner kasnejša leta tu in tam malo spremenil, da teče kar naprej kot enotna skladba in se vsak del ne zaključi zase, kakor je bilo prvotno. Tudi je uglasbil več novih cerkvenih in nabožno svetnih pesmic; eno | prekrasno božično je podal svojim čitateljem ljubljanski "Slovenec" v posnetku Sattner- _ j evega rokopisa. Tudi ena velikonočna je izšla v Slovencu. Naš veliki skladatelj je bil n parkrat odlikovan od prejšnje V1 avstrijske vlade, toda tistih me- n dalij ni nikoli nosil. Tudi so mu u v ljubljanskem drevoredu po- ri stavili lep spomenik precej let j® pred smrtjo, kar je pri Sloven- j1 cih res nekaj nenavadnega in j* kaže, kako je narod cenil svojega Sattnerja. Najlepši spo- ~ menik so njegove lepe pesmi in s daljše skladbe. " I p ii Ker v začetku nismo nič po-vedali, kakšen je bil Sattner, v naj pa zdaj malo opišemo nje- ^ govo zunanjost in osebnost. Bil ; je velik mož, precej širokih pleč in pokončnega zadržanja, " kar se redkokrat naleti pri sta- i ? rejših ljudeh. Bil je vljuden in ^ prijazen, na drugi strani pa tu- j. di naravno dostojanstven in re- J< zerviran; za nepotrebno bese- ^ dičenje ni imel časa. Za obisk j je bil na razpolago toliko mi-! nut, pa nič več. Pri govorjenju;g je ostro izgovoril vsako črko ^ Njega gotovo ni bilo treba nik-;V dar prositi, naj ponovi kar je;" rekel, ker je vsak stavek pove- . dal gladko in razločno, kakor J< bi ga vklesal v kamen. Kot j? mlad študent sem imel nekoč!. priliko, da sem mu ministriral. ri Bil je kakih 65 let star takrat, toda maševal je s tako umerje- ® nostjo, veličastnostjo, ritmom ^ in gracijoznostjo, da me je kar ^ prevzelo. Kasneje sem imel 1 priliko, da sem ga bolj podrobno spoznal, pa tudi drugi, ki so r ga poznali še bolj, so mi marši- F kaj povedali o njem, posebno samostanski brat Bonifacij 2 Dimnik pri Sv. Štefanu, p. Ben- v venut Winkler, in p. Odilo S Hajnšek. Sattner je živel po že- * leznem redu. Poleti in pozimi jE je vstajal zelo zgodaj, spat pa, J pravijo, da je hodil redno naj- * kasneje ob pol devetih zvečer. J Po zajtrku je nekaj časa skla- 1 > dal v svoji sobi, potem je prebil j * > gotove ure v župnijski pisarni, 1 > kjer je imel navadno par po- ^ > močnikov. Popoldne je šel ma- < - lo na zrak vsak dan, če je le i i vreme dopuščalo. Ko je prišel 1 t nazaj, je spet posvetil nekaj < , časa glasbi, dokler ni zvonček i , klical k skupni molitvi. Svojo j i s duhovno in telesno prožnost, ki s t mu je ostala do tako visoke sta-1] rosti, je pripisoval deloma svo- ' . jemu močnemu naravnemu u-; _ stroju, deloma pa svojemu red- ' 3 nemu in zmernemu življenju, j _ Pravijo, da se nikdar ni hotel; B popolnoma do sitega najesti. V a poznejših letih so mu nagajale „ noge; moral je nositi gumijaste a nogavice. O priliki je bil tudi dovtipen, e toda na čisto svoj način, ki bi h ga bilo težko popisati. Tudi se s. dostikrat ni bal kar naravnost i, povedati, za kar bi se drugi mo->- rebiti raje poslužili kakih ovin-i- kov. Tako nam je pravil mlad a skladatelj, kako je patru Satt-e nerju nesel pokazat svojo skladbo, vso lepo tiskano in s n svojo sliko na načelni strani. >r Sattner vzame skjadbo v,roke, fe jo:pregleda, potegi' p*t je vrne skladatelju, ki je stal tam in se tresel kakor kakšen h. ubijalec pred poroto: "Najbolj-m še bo, če s tem papirjem kar o- peč podkuritej" „mkusom, toda ne preveč naprej n ne preveč visoko. Tudi ni bil tikdar prestar za učenje. Za >rimer navajam samo tole: Ko e bil že nad 70 let star, se je dločil, da hoče izpopolniti svo-e znanje italijanskega jezika; ;akaj, ne vem. Toda petek ali vetek, vsak dan je posvetil 15 ninut temu študiju, dokler ni zdelal vseh nalog v učni knjigi, »attner je pravzaprav začel ži-eti šele s 50. letom. Njegovo ►rejšnje življenje, kakor je bi-o delavno in izredno odlično, e bilo le nekak uvod ali pri->rava za nadaljnih 30 let. Med >0. in 75. letom je ustvaril svo-a najpomembnejša glasbena lela. V starosti, ko večina dru-jih ljudi že napravi končni križ lez vse svoje načrte, je Sattner, takor na novo rojen, začel de-ovati s podvojeno čilostjo. Najbrž bo malo ameriških •ojakov, ki bi bili kdaj imeli priliko slišati eno ali drugo ve-ikih Sattnerjevih skladb za sbor, soliste in orkester; tudi večini ne bo znano, kako je Sattner skladal v poznejših le-;ih pesmice, cerkvene ali svetle, kakor na primer "Kpolnoč-lici", "Roža božična", "Šašek Icodrolasek" itd. Vsi pa poznajo razne Sattner j eve pesmice, ki jih je uglasbil še v mladih letih, pa so še vedno lepe in jih naši zbori še vedno radi prepevajo, kakor "Pogled v nedolžno oko", "Na planine", "Gori, gori na planine", "Pozimi iz šole", "V petju oglasimo", "Stu-denčku", "Nazaj v planinski raj", "Zastava že razvita je", in druge. Njegova "Naša pesem" bi bila nad vse lepa tva-rina za naše zbore, ko bi nam bila dostopna v celoti. Prvotna izdaja je že davno pošla, v Mohorjevi pesmarici pa so priob-čeni samo posamezni odlomki V frančiškanski knjižnici \ Ljubljani bo gotovo še kak prvotni izvod. Verjetno je, da bomo to in še marsikatero druge Sattner j evo skladbo, ki nan zdaj ni na razpolago, lahko do bili po vojni, predvsem pa nje gov predelani oratorij "Vnebo vzetje". Upam, da bom mogel keda kaj storiti za širše spoznanj* prelepih skladb, majhnih in ve likih, mojega nepozabnegj nekdanjega učitelja p. Hugoli na Sattnerja. Za sedaj, ko ofc ha jamo desetletnico njegov smrti, ne morem drugega, ks kor posvetiti njegovemu spom nu teh par skromnih vrstic. Slovenci imamo samo eneg Hugolina Sattnerja, kakor imj mo samo enega Simona Gri gorčica!______________ This lltWe^Italian giri found her mother deAd in^their I Bomb Killed Their Mother' Važno naznanilo-—Konvencija SANSa Na seji SANSovega izvršnega odbora, ki se je vršila v Chi-cagu dne 12. aprila, je bilo soglasno zaključeno, da se v prvi polovici julija vrši redno zborovanje ali konvencija Slovenskega ameriškega narodnega sveta. Natančni datum in prostor bo določil upravni urad potem, ko bo izdelan popoln načrt za reprezentacijo SWN-Sovih podružnic in na kongresu izvoljenih odbornikov. Zastopstvo imajo v glavnem tvoriti podružnice po svojih delegatih, ki so pripomogle zgraditi naš svet in ki so gmotno in moralno podprle njegovo delo. U-pravni urad ima nalogo izdelati načrt ka podlago zastopstva v smislu tega pravca. Vse SANSove podružnice so naprošene, da kooperirajo z upravnim ^uradom pri izdelavi tega načrta s tem, da točno in pravilno izpolnijo vprašalne pole, ki bodo v par dneh odposlane na podružnične tajnike. Na podlagi prejetih informacij bo izdelan načrt in predložen celokupnemu eksekutivnemu odboru v odobritev. Namen izvršnega odbora je, da bodo naše podružnice reprezentirane na podlagi sledečih kvalifikacij : število posameznih članov J število k podružnici pripadajočih in prispevaj očih društev in prispe v ana vsota. SANSove podružnice sestajajo in poslujejo na raznovrstne načine: Nekatere podružnice ' sestoje iz posameznih članov, - druge iz posameznih članov in ■ društev, tretje samo iz prispe-» vaj očih društev, četrte iz po-1 družnic, ki podpirajo gibanje 1 le s prostovoljnimi prispevki od ' rojakov ali s prispevki od raz-i iz urada sansa mh zabavnih prireditev. Imamo tudi podružnice, ki v finančnem prispevanju niso veliko pripomogle ali celo ničesar. Logično je torej, da zastopstvo na konvenciji za vse te podružnice ne more biti enako.. Upoštevati se mora faktično delo. To je SANS! O njegovi bodočnosti naj torej razpolagajo in odločajo oni, ki so ga zgradili. Tajniki! Kadar prejmete vprašalne pole iz SANSovega urada, izpolnite jih čim preje in navedite vse informacije, da nam bo mogoče čim pravičneje rešiti vprašanje o upravičenosti števila delegatov vsake podružnice. Izvršni odbor je tudi zaključil, da bo SANS plačal iz centralne blagajne le dnevnice delegatom. Za vozne stroške bo morala skrbeti podružnica. Iz tega razloga naj podružnice skušajo ojačiti svoje blagajne v ta namen.^pt^očnost SANSa je v rokah, njegovih podružnic in članstva. Te tvorijd njegovo telo in življenje. Slovenski narodni kongres mu je ustvaril le bistvo za tvorbo telesa in mu določil glavo, ki ima nalogo to telo zgraditi in ga voditi v smislu sprejetih resolucij. Naloga konvencije bo v glavnem presoditi izvršeno delo, odločiti o te-fmeljnih vprašanjih, ki se nanašajo na pravilno tolmačenje in razumevanje kongresnih resolucij in izvoliti odbor, ki bo vodil nadaljne posle najvažnejšega slovenskega političnega gibanja v Ameriki. Važnosti bodoče konvencije torej ne moremo samo površno poudarjati. Njen uspeh ali neuspeh je odvisen od zanimanja, ki mu ga bodo posvetili SAN-Sovi člani in krajevne podružnice. "Joief pa, njen mož, ker je bil pravičen* (Mat. 1, 19). Tisti stari fajmošter je rad govoril o potrebi pokore, poravnanja in poboljšanja, da bo vsaj po smrti vse v redu. Vrlo razsoden predmet za duhovno u dejstvo vanje. Za govor in vsebino je treba primernega razloga, za govor o pokori tudi. Dan Sv. Jožefa je. Stari fajmošter začne pred svojimi župlja-ni: "Sv. Jožef je bil mizar po poklicu, delal je tudi spovedni-ce, toraj tudi danes poslušajte in slišali boste nekaj o potrebi spovedi in pokore." Priprosto, pač dobrodušno, umestno tudi in malo naivno, vrhu tega Še anahronističiio, kakor se temu pravi, ampak pokore je nam vsem silno treba. V tem tednu je spomin Sv. Jožefa kot zaščitnika katoliške cerkve. Njemu je bilo izročeno najbolj dragoceno, kar je v nebesih in na zemlji, sam sin božji, mati božja, in delo sinu božjega in to je njegova cerkev, ki naj nadaljuje to delo. Cerkev dobro ve, da je vse to Sv. Jožefu na srcu, da on še zdaj čuva to delo, in odtod varuštvo in praznik varuštva Sv. Jožefa nad cerkvijo. Cerkev naj da svetu Boga in svet naj se seznani po cerkvi z Bogom. To je vsebina vse svetovne politike do danes in bo do konca prav tega sveta. Ali spada politika v cerkev? Ni treba, da bi koga beseda pičila. Politik je vecf vrst* to dele pa je politično delo in bo ostale tako delo. V Ameriki imamo besedo: "Kakor je v cerkvi, tako je med svetom." Prav j« treba razumeti tudi to besedo, Cerkev božja in to je le katoliška cerkev dela na svetu, med svetom ali med ljudmi, in čim boljše je to cerkveno delo, tem boljše je na svetu, med ljudmi. Varuštvo Sv. Jožefa gre za tem, da cerkev more delati na svetu in da more čim bolje delati za ljudi. Delo meri končno na to, da postanejo ljudje pravični, in se spopolnujejo v milosti božji, in tu je Sv. Jožef na mestu, ker o njem priča beseda božja, da "je bil pravičen7' Kadar bodo ljudje pravični, bo dobro že na svetu in še bolje Za «vet, ki po svetu pride. Glej na Sv. Jožefa. 8k3B5 ^KSi^H N1 z.K E IBlS ■■ cTN*E ! mm OČALA tru MAJNOVEJ&E MODE ~ KREDIT, če rabite 16 dnevno POSKUŠNJO POPRAVIMO LEČE z jamstvom,da vrnemo denar f^JJL^^ —° okvihe umu Pridite k nam danes! \T4&ikn*r£EM ZASTONJ ! —. HITHOPOPFAVILO ^j^BaJj saa nt t ven IrmfrrrPWTtf šite vaše sinove vojake. | DRUŽBA SV. PETBA KLAVERJA | za afriške misijone, 3624 W. Pine Blvd. DapL A. SL Louis (8). Mo. * PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CB3CAGI mm LOOTS J. ZEFRAN Hj 1941W. Cermak Rd^ Chicago, Blinolfl I Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ W DAN. Kalboljii avtomobili sa pograbe. krs»s In i—Uevaala. »IHufci ; kapela na razpolago brsrplačno. CEHE ZMERNE. DH FRANK T. GRILL k. ' ZDRAVNIK In KIRURG Stanuje in ordinira na: 1858 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois / ' • - • a ■ od 2'do 4 popoldne in od 7 do 9 zvečer. — Ob sredah in ob >7$ / nedeljah po dogovoru. Telefon v uradu in v stanovanju CANAL 49SS Petek, 28. aprila 1944 AMERIKANSKI ŠLOVENfcČ Stran S ^ Družba fl||p)sv. Družine XTHE HOLY FAMILY SOCIETY) |* u^oorlj«« 29. novembra 1914. j[ 'SSS^Wefc Joliet, BL^r,^^ | ;; Na* "Vsa u vero, don in aarod; vsi aa enega. eden za ne* * <; GLAVNI ODBOR: J i: l^SLSTZJSr^ 257 I^e Street. J^lkt, HB^ » J* Kweo«nrtnin. poikodnin. botatfkfli podpor jr dragih J ; daaerae vrednosti do četrt adHjoca dolarjev. ^^ < : M JŽafVZ fxtDS,D; *• •1fhko "iUnPTi T ^ meat« Zdr. dri t t s J ; ■»■J«* 8 flani (cami) za odraiU oddelek. Sprejme m vsak kato- < I »^ moikega ali ženskega ipola v starosti od 13 do W let V mladin- \ ; sU oddelek pa od rojstva do 16. leta. < ; ....." «5000, $500.00 aH IUMIOOi Izdajajo s* rasHčnl 3 ! certifikati, kakor: Whole Lile, Twenty Payment IJfefa Twent^Yeer ► Endowment Vsak certifikat nosi denarno vrednost katera se vsako i , leto visa. < ' ". .^'■^M^HP51?- * (kamjtefi Mnlfeo 5 . podporo is svoje centralne blagajne, kakor tndi aa raca« operactfe in J J poskodmne. < Mesečna plačila (assessments) so arejena po American Eroerience ! ► tabeli. } DSD je 134.46% solventna; to potrjujejo izvedenci (actuaries). < Uradni jezik je slovenski in anzteHfcf. < ; Rojakom fat rojakinjam se DSD. priporoča, da pristopijo v njeno < » sreoo! < Za vsa morebitna pojasnila in navodila s« obrnite plamena aH ost- 4 ; mano aa gL tajnika: FRANK J. WEDIC, 301 Ume St, JoH«t HL < IZ URADA GL PREDSEDNIKA DSD VAŽNO NAZNANILO! ' Joliet, IHaois. Po pravilih in odredbah zadnje konvencije DSD, ki se je vršila v Jolietu meseca avgusta 1941, se ima vršiti 12. redna konvencija naše organizacije letos, to je meseca avgusta 1944. Me-sto^j.er vrši, bilo prepuščeno v odloči- tev glavnemu odboru. Ta je na polletni seji 27. januarja 1944 enoglasno sklenil, naj se letošnja konvencija DSD vrši v Chicagi pri f ari sv. Štefana, ker je Chicago središče med društvi DSD in njenimi člani in članicami. Z ozirom na ta sklep naznanjam cenjenim društvom naše organizacije, naj volijo svoje delegate in delegatinje kakor tudi namestnike in namestnice na svojih sejah v mesecu maju in juniju, in sicer po številu članstva, kakor sledi. Vsako društvo, ki šteje 40 ali manj članov in članic, je upravičeno do enega delegata ali delegatinje. Ako pa ima nad 40 članov, je upravičeno do dveh delegatov; to velja za vsa društva, ki štejejo do 80 članov in članic. Za vsakih nadaljnih 40 članov pride po en nadaljni delegat. Pravila zahtevajo, da mora biti vsak delegat ameriški državljan, drugače se ne more udeležiti konvencije. To moramo upoštevati, posebno danes, ko smo v svetovni vojni. Spored konvencije bo pravočasno priobčen v našem Glasilu Amerikanskem Slovencu. CONVENTION DELEGATES AND ALTERNATES All Branches or Lodges in good standing are requested to elect their Delegates and Alternates for our Twelfth Convention which will be held in the city of Chicago the third Monday of August 1944 at the St. Stephen's Hall. Each Lodge with 40 members or less shall elect one Delegate and one Alternate and an additional Delegate and Alternate for every additional 40 members or a fraction thereof. Every Delegate viust be a citizen of the United States of America and must also be in good standing and an active member in his or her Lodge. GEORGE STONICH, Supreme President of Holy Family Society.- IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA DSD Cenjeni člani in članice: Kakor je vam že bilo naznanjeno, je to leto konvenčno leto naše Družbe, in zato se od vsakega izmed nas pričakuje vsaj toliko, da bi pridobili po enega člana ali članico bodisi v odrastli oddelek ali pa v mladinski oddelek. Glavni odbor je na letni sejtotvoril kampanjo v ta namen in zraven tudi določil lepe posebne nagrade, ampak dosedaj ni pravega zanimanja po naših krajevnih društvih, vendar jih pa tudi dolžnost veže, da obrnejo svojo pozornost tudi na ta sklep glavnega odbora s pravim namenom, tako da se'tudi doseže dober uspeh. Ako ne bomo v teh časih pomnožili naše članstvo, ko vsakdo dela in dobro zasluži, potem ne vem, kdaj bo boljša prilika. Posebno naša ženska društva imajo zdaj dosti boljšo priliko ko kedaj poprej. 2enske so zdaj zaposlene v vseh vrstah del in zato so tudi v večji nevarnosti, toraj bi morale biti tudi bolj zavarovane proti kakšni nezgodi ali za slučaj bolezni, kar se po teh fabrikah prav lahko pripeti. Kaj pa naš mladinski oddelek? Tukaj pa ima vsako društvo posebno dolžnost namreč, da gleda na to, da je ta oddeleVbodočnost društva in da mora vedno rasti, kar se pa ne dela, in to ni prav, da se ta oddelek pri nekaterih društvih tako zanemarja. Toraj, dajmo' gledati na to sedaj med časom kampanje, da bo vsako društvo] pomnožili svoje Članstvo v tem oddelku. Ni izgovora, da se to ne more storiti. Drugega ni treba, samo da se društvo tako za- i Poljedelski tajnik Claud« Wickard in drugi odgovora možje za naša poljedelska o krožja so v skrbeh, ker seda. cena f&rmam tako hitro nara šča. Če bo šlo tako naprej, bo m ročaj o da so Nemci prepeljali j 54,000,000 zlotov s Poljskega j na nemško v vojne namene. j Po poročilu Poljskega časo- ] pisa Dzienni Polski, je bilo ] srebro vzeto iz. Krakovske { banke v Fr&nkfurtu, in zsfo&fl nj ano s >p«pirjem. — Predvojna v£e&iost zlota je znašala 19 j centov. 1 j -o- SfRITE LIST AM. SLOVENEC! ] » . • i XL SLOV. NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani) pa vsi Želimo, da bi kmalu okrevali. Materinski dan prihaja. Lotos ga bomo praznovali 14. maja. Kakor slišimo, bo v naši naselbini vse najboljše preskrbljeno, da bo veličasten dan za slovenske mamice. Upamo, da bo res tako, saj mati je vredna vse naše časti. Zadnje dni smo izročili materi zemlji rojaka Mr. Franka Jerina, ki je umrl v Oglesby, HI., 12. aprila. Prav lep je bil njegov pogreb, ki se je vršil v nedeljo 16. aprila; za to je poskrbel pogrebni zavod Težak in Shimkus. Cerkveni moški zbor mu je zapel v zadnje slovo par žalnih pesmi, kakor je bil Frank sam že davno naročil, rekoč: "Prosim vas, možje in fantje, kadar bom umrl, mi zapojte!" Zbor je storil svojo dolžnost. Franka smo imeli vsi radi kot ljubitelja slovenske pesmi. Se se spominjamo, kako je lepo prepeval še v ftari cerkvi sv. Roka; to je bilo leta 1907. Kako veselje je bilo, ko smo se ob nedeljah sešli doli v starih Kompovih prostorih! "Fantje, ali naj jo urežemo?" — "Dobro, Frank!" — "Katero pa?" — "Eno devo le bom ljubil, itd." Mož je res ljubil slovensko petje, zato naj mu bo časten spomin. Naj v miru počiva! * Zadnje dni sta Mr. in Mrs. Joe Furlan obiskala Mr. in Mrs. John Šebat tam .doli na jugu v cvetočem Danville, 111. Mr. John Sebat je poslal pozdrave Vašemu Tonetu in vsem lasall-skim Slovencem z željo, da se še vidimo veseli. Hvala ti, John. Bog Ti naj nakloni polno mero zdravja, da bi bil zopet vesel v krogu svoje družine! Mr. Sebat je bil izvrsten pevec. Kekli smo mu slovenski slavec. Zato pa upam, John, da bomo še veselo skupaj zapeli tukaj v La Salle. Sprejmi lepe pozdrave od nas, Ti, žena in družina. , Vse čitatelje iskreno pozdravlja Vaš Tone na Hribu, ki še živi. SPOMIN NA MLADA LETA West, All is, Wis. Cenjeno Uredništvo: Pošiljam Vam naslednjo pesmico. Ako se Vam zdi vredna, jo priobčite. PRVI POMLADNI CVET Pomladi nove prvi cvet, ^ako željno te čakam! Ti prvi zaljšaš pusti svet. Pri misli nate plakam. A kaj zato, če plakam jaz? Nihče mi solz ne vidi. Pomladi vsak se veseli, ko cvetje v vrtu vidi. A daleč, daleč je moj vrt, s plevelom ves zaraščen, vsak cvet je s korenino izdrt, plot s trnjem je zaraščen. Pa kaj zato? Pomlad je tu! Nikdo ji ne ubrani. Cvetlic cvetelo bode sto, " duhtelo kakor lani. Na dnu srca pa bo spomin na vrt se moj ohranil, na vrt nekdanji v domovin'. Kdo bo spomin zabranil? ~ Mary Mura. MAL0DR0BI2AT ii I 11 I I HIB III II III III 181S. leta je umrla bogata muslimanka v Aleksandriji, ki ie v svoji oporoki zapustila dio-lodke velikega premoženja j cato, da bi se mogle vsako leto ijene mačke (52 po številu) ili kakšne druge — odvesti na jožjo pot v sveto mesto Mek-to. Od tedaj do danes se je £aravana mačk že 127 krat idpraviia v Mekko I Ljudje najčešče kapitulira- o pred norci. * * * Vsako geslo je lepo, dokler ra ne razumeš. Delo se dobi uri navedenih tvtdfcah Read help wanted Ads! HELP WANTED — MEN HELP WANTED — MEN =as»=®aa* t • i T , i . r MEN General Factory Work STEADY GOOD WAGES MONTHLY BONUSES Time and a half oyer e j • J 40 hours 1 SH0TWELL MFG-COe j. 3501 W. Potomac Freight Handlers And ' 1 6 Freight House Truckers WANTED TO FILL Permanent Positions Top wages Time and a half for overtime Apply ILLINOIS NORTHERN RY. i 2610 So. Western Ave. MEN or WOMEN TO WORK IN BAKERY PORTER WORK Shipping Dept. Work Reliable people will be given opportunities to learn Bakery trade for permanent positions now and after the war. EXPERIENCED BAKERS ALSO NEEDED Cemmnity Bake Shops 3831 BROADWAY 4- " ^SHE^lr 1 ATTENTION: MEN and WOMEN EXPERIENCED FINISHERS ON SILKS AND WOOLS TOP WAGES THESE ARE NOT JUST WARTIME JOBS PERMANENT WORK PLENTY OVERTIME »«► • - Excellent chewres for For Dependable people BRITE CLEANERS 1309 So. 5th Ave., . Maywood, QL ' r f' * Opposite" Garfield Park "L" Takes you to the door HASTEN VICTORY VOJNA JE DALA MAŠO TOVARNO V NAJHITREJŠO PRODUKCIJO Potrebujemo ročne delavce in prevažalce, poma-gače v prejemnem oddelku in odpo-šiljatelje. Pomočnike pri strojih in pri topljenju kovine ter tovarniške delavce. Izkušenost ni potrebna. Dnevno, nočno delo. Dobro delavno stanje. ' Dobra hrana po zmerni ceni. Med 8 A. M. in 6 P. M. DANLY MACHINE SPECIALTIES, INC. 2100 So. 52nd Avenue. Cicero, DL Vzemite Douglas Park "L" ali West Town BUS ali poulično do tovarne. HELP WANTED — WOMEN CANDY BALL WRAPPERS . GOOD WAGES YEAR 'HOUND WORK Time and one-half over 40 hours SHOTWELL MFG. CO. 3501 W. Potomac Ustavi srbečico takoj Braxoa Peste nudi takojšnjo pomoč za srbečo kožo, koristno za zdravljenje "Athletes foot-, garje, ■"brivsko srbečico", mozolje in druge manjše motnje na koži. Braxon Paste je zelo zdravilno mazilo, ki je brez duha, ne umaže, lahko uporabljivo in ne potrebuje obvez. To je formula nekega chi-a a 20 letno izkušnjo. Pošljite en dolar, za navadni lonček, ali pa $1.75 za lonček dvojne velikosti na BRAXQK COu 322 So. Clark SL DepL A. Chicago, I1L. in en lonček se vam bo poslal po poštnem povzetju. Denar se vrne, ako ne bo popolnoma zadovoljivo. BR. JOHN J« SMETANA Progladul oži H ^ pudBiro .1101 So. Ashland Avesne ' TeL Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9 zjutraj do8^3^zveč«r. NAPRODAJ IMAM 2-stanovanjsko zidano hišo po 5 sob, centralna kurjava. Nahaja se na Avers Ave. Cena je $8,000; 3-stanovanjsko zidano hišq v dobrem stanju. Cena je $8,500; 2-stanovanjsko zidano hišo po 4 sobe, nahaja se na Drake Ave. in 24. cesta. Cena je $6,500; Imam tudi več "Bungalows" v Berwynu. Ako želite hišo v Berwynu, pokličite številko telefona "Berwyn 4979-R — Louis Gradishar." Nadalje imam tudi več hiš naprodaj v Lawndale okraju in drugod. Za pojasnila se obrnite na: ANTON JORDAN, 2652 So. Central Park Ave., Ckaeago, III. TeL Lawndele 1545. Po 6. uri zvečer je Res. telefon Rockwell 7196. Vi radi veati iz dru- gih naselbin; drugi radi bero novice iz vale naselbine. Poročajte novice in dogodke v "Am. Stran 6 AMERIKAKSKI SLOVENEC Petek. 28. anrila 1944 Preizkušena ljubezen Roman. — Iz francoščine prevedla K. N. II _________ . in i < i > i i i i i » < i > i < < i i i i < < < f f f rf n ifnrfwi pušče. S svojo trmoglavostjo i so se ti zemski jeziki povzpeli I na stopnjo velike in divje go-. i sposkosti. Vse bi bilo prav za prav tu-J robno, če bi ne bilo tega sonca in zraka. Na ta način je pa vse tako rozposajeno, da nima pri-; mere. i To je puščavska rivijera. Ta I razsvetljava, ta veličina, ti zgoščeni užitki prirede so že , kar dramatični. Tista trpkost in sladkost, ki je Španija radi njih taka, da človeka vsega I zmede, je tu na obali, kjer človek malo vidi, a vse duha in ■ i vse sluti. Nekaj visokih palm pred belimi, ribiškimi vasicami si na-migavajo v vetru. Med njihovimi pernatimi glavami se vedno iznova pojavlja Gibraltar. Povsod je v napotje in stoji na obzorju ko ladja, ko velikanska roparska ptica, ki je, čeprav ne ubija, vendarle u-sodna že zaradi pomena in svoje oblike. Človek se, člasi ima polne nosnice samih rožnih dišav, ne more iznebiti občutka, da pritiska celo na nebo. DR. WM. M. TULLY DR. W. J. FOSS -:- ZOBOZDRAVNIKA -:- Zmerne cene — Točna postrežba Od 10. A. M. do 8. P. M. 4740 S. Ashland Ave., Chicago Telefon: Yards 2148 DR. H. M. LANCASTER | Dentist i; 2159 West Cermak Rd. $ | ! - Telefon Canal 3817 | (ogel Leavitt St.) chicago. ill,.