ŠENTJURSKE] OKTOBER 2015, cena 2 r"nttjf EKSENA NAŠA AKCIJA [°1jBES^®[5033 43 SPET VELIKI MET MZmb v Šentjur E do 0 J ŠENTJURSKE NOVICE 2015 352(497 4 Šentjur) 0115010,10 Knjižnica Šentjur Mestni trg 5b 3230 Šentjur COBISS e Peter Žmaher s.p. Cesta Kozjanskega odreda 16, 3230 Šentjur imnKomtc* * ^ I www.trakom-slo.coirn SRIVIE i GSM: 041 687 950 T2& ■ TSČ,AJ STR.!Ž,ENJ A U NE^e PS c >v B £MK©OcD@(&a (P©(M(ti)(D)(i3/£> MMMm (FOM@(U)§ir MARINIRAN PIKNIK SV. VRAT S KOSTJO SAMO 3,85 EUR/KG , PANIRANI SV. ZREZKI # Z ALI BREZ BUČNIH l SEMEN M 3 EUR/6KOM < ; J ^ Mi VSE ZA KOLINE, VSE VRSTE X drobovine, nakockana hrbtna slanina ter umetna IN NARAVNA ČREVA! rcvcnnM 3»95 EUR/ I5&v ^ ' <> MREŽNA PEČENKA KG www.fingust.si SLOVENSKA BISTRICA, LJUBLJANSKA CESTA 19,02/84 31290 PRAGERSKO, SPODNJI GAJ PRI PRAGERSKEM 9, Tel.: 02/80-39-1^ KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. SKUPAJ NAJBOLJŠI Dve energiji. Vsaka zase odlični. Član skupine elektro Gorenjsko Elektro Celje Vabimo vas na lastnikov gozdov 17. oktober 2015 ob 9. uri predstavitev novosti podjetja UNIFOREST predstavitev prodajnega programa podjetij PROFI KMET, BIOMASA - KOSTANJ in ETIKS sejemski popusti do -30% PRODAJALNA PAN TIM d.o.o. Industrijska cona Laikova vas 81 d. 3312 Prebold T:03 777 U23 M: 051 665 546 E: trgovinaSuniforest.si www.uniforest.si nformacije: ZAPOSLITE SE kot poklicni vo ak.sa , ! in vse upr Republiki :■ -Mam SLOVENSKA VOJSKA 08013 22 ŠENTJURSKE NOVICE, OKTOBER 2015. urednistvo(g)sentjurskenovice.si Izpostavljeno SPLETNA ANKETA Alibi/ste novjče NEPRESLISANO materialno pomagali migrantom? www.novice.si Ponikva ne sme postati spalno naselje, imamo preveliko odgovornost do dediščine in prednikov. Igor Dosedla, predsednik sveta KS Ponikva KO ZAGORI, NAJ SE Tl VEN MUDI srednja tematika letošnjega V-Z oktobra, tradicionalnega meseca požarne varnosti, je posvečena evakuaciji. Tokratno geslo je ‘Ko zagori, naj se ti ven mudi’. Tj o dosedanjih izkušnjah sodeč, JT gasilci še posebej poudarjamo pomen evakuacije v stanovanjskih blokih. V slednjih se usposabljanja, žal, zelo malo izvajajo, zato moramo tem evakuacijam dati poseben poudarek - področje evakuacij iz stanovanjskih objektov bi bilo treba dodatno urediti tudi z dopolnitvijo zakonodaje. Prav v ta namen je poveljstvo GZ Šentjur v juniju v središču mesta Šentjur pripravilo in izvedlo gasilsko vajo reševanja iz visokih objektov. Poleg razpoložljive domače gasilske opreme in tehnike smo kot pomoč pri reševanju vpoklicali dve sosednji gasilski lestvi, iz PGD Šmarje pri Jelšah in od Poklicnih gasilcev Celje. T)rostovoljna gasilska društva A v naši Gasilski zvezi bodo v tem mesecu na lastnih gasilskih vajah preverila odzivnost operativnih gasilcev in primernost njihove tehnike. Vodstvo GZ pričakuje, da bomo z obema občinama podpisali Pogodbo o izvajanju javne gasilske službe in se udeležili tradicionalnega sprejema pri obeh županih, ki ne bo zgolj vljudnostne narave, ampak bomo najodgovornejše v obeh občinah seznanili tudi s trenutnim stanjem naših organizacij in z našimi cilji v prihodnje. Veseli nas, da bodo v tem mesecu predani svojemu namenu novi prostori pre-vorskim gasilcem, poleg stalnih nalog pa se pripravljamo tudi na izvajanje podpore v reševanju begunske krize. /'"'Vbčane prosimo, da se čim bolj vključijo v aktivnosti izvedbe in preverjanja evakuacije iz svojih zgradb, še posebej pa so k temu poklicana podjetja, javni zavodi in ustanove. TUDI SMRT STANE ULIČNA ANKETA Za dostojen pogreb vpovprečju več kot tisočaka Cene pogrebov. Odvisne so od številnih dejavnikov in želja svojcev pokojnega. Povprečno. V povprečju dostojen pogreb na Šentjurskem stane več kot tisoč evrov. » Piše: Nina Krobat Ob tako žalostnih dogodkih, kot je izguba bližnjega, je denar najbrž zadnja stvar, na katero želimo misliti. Pa vendar se temu ne da izogniti. Preverili smo, kakšni so približno stroški pogreba na Šentjurskem in kako je pri nas to področje pravzaprav urejeno. Lahko prosto izberemo želeno pogrebno podjetje? Najprej pojasnimo, da je končna cena pogreba odvisna od številnih dejavnikov in želja pokojnega oziroma svojcev. Poleg cen storitev, na katere svojci nimajo vpliva, kot so izkop in zasip groba, prevozi in delo s pokojnikom, upepelitev, uporaba mrliške vežice in podobno, lahko svojci na končno ceno vplivajo tudi z izbiro vrste pokopa, pogrebne opreme (kakšno krsto ali žaro bodo izbrali) in storitvami, kot so urejanje dokumentacije, fotografiranje, osmrtnice, pevci, igranje Tišine ... Cene so odvisne denimo tudi od tega, kje je pokojni doma, saj to vpliva na ceno prevozov, ali kako dolgo mine od smrti do pogreba. Kako je urejeno pri nas Na območju šentjurske občine imamo devet pokopališč. Pokopališče Šentjur upravlja Javno komunalno podjetje Šentjur (JKP), tudi kar se pogrebnih dejavnosti tiče, medtem ko vsa druga pokopališča v občini upravljajo krajevne skupnosti same. Upravljanje lahko delno ali v celoti predajo pogrebnim podjetjem. Tako smo se po podatke obrnili na JKP in dve podjetji, ki opravljata pogrebe pri nas, Gekott in Žalujka. Žal iz podjetja Gekott na naša vprašanja niso odgovorili. Cene nekaterih pogrebnih in pokopaliških storitev na pokopališču Šentjur (iz cenika JKP Šentjur). DEJSTVA Pogrebnina in posmrtnina Pogrebnina, pomoč pri kritju stroškov pogreba, se izplačuje kot izredna denarna socialna pomoč. Do nje so upravičeni bližnji svojci, ki so na dan smrti pokojnika upravičeni do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka oziroma njihov dohodek ne presega 606 evrov za samsko osebo ali 909 evrov za družino. Znaša slabih 542 evrov. Posmrtnina je izredna socialna pomoč, do katere so upravičeni bližnji svojci pokojnega, ki so na dan smrti upravičeni do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka oziroma ne presegajo zakonsko določenega cenzusa (ta se, glede na število članov v družini, giba od 469 do 1.037 evrov). Znaša slabih 271 evrov. Obe pravici uveljavljamo na centru za socialno delo in se ne vračata. Šentjursko pokopališče Glede na podatke JKP letno opravijo med 70 in 80 pogrebov, prevladujejo žarni. Obračun storitev izvajajo po ceniku iz leta 2007, ki gaje potrdil občinski svet in je dostopen tudi na njihovi spletni strani. Nekatere cene lahko preverite v tabeli. Storitve, ki jih JKP sam ne opravlja (denimo prevoz pokojnika), opravi pogodbeni partner (podizvajalec je podjetje Žagajšek) ali pogrebno podjetje po prosti izbiri svojcev. »Vse storitve do vežice na pokopališču Šentjur se lahko opravijo po izbiri svojcev. Ves protokol znotraj meja pokopališča pa izvaja JKP,« je pojasnil direktor Igor Gorjup. Podatki podjetja Žalujka Matej Lavbič iz podjetja Žalujka je pojasnil, da imajo za opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti sklenjene pogodbe za pokopališča Dramlje, Ka-lobje, Dobje pri Planini, Šentvid pri Planini, Planina pri Sevnici in Prevorje. Letno skupaj opravijo okoli 100 pogrebov. Tudi tukaj velja podobno kot v Šentjurju - naročnik lahko prosto izbere pogrebno podjetje le za dejavnosti, ki se opravijo do pokopališča. Storitve, ki se izvajajo na pokopališču (izkop in priprava groba, pogrebno moštvo, uporaba mrliške vežice, organizacija pogreba •••), pa lahko opravi le pogodbenik. Po Lavbičevih informacijah je povprečna cena dostojnega pogreba na Šentjurskem med 1.200 in 1.400 evri. Cene so seveda lahko tudi višje, saj so odvisne od številnih dejavnikov, kot smo pojasnili zgoraj. Urejenost pokopališč in cena najema grobov Kaj menijo Šentjurčani o urejenosti pokopališč in cenah najema grobov? » Sprašuje: Daniela Paj Marija Kolar, Kalobje Mislim, da so pokopališča v Šentjurju in njegovi okolici dobro urejena. Slabih izkušenj s tem nimam, o ceni pa ne morem soditi, ker nimam v najemu nobenega groba. Jožica Lenič, Šentjur Pokopališča v naši okolici so lepo urejena in cenim to. Zelo rada grem na grobove, ker je to lep spomin. Če je primerno poskrbljeno za odvoz sveč, rož in ostalih odpadkov, se mi cena najema grobov ne zdi visoka. Boštjan Zgonec, Dramlje Po mojem mnenju so pokopališča na Šentjurskem v redu urejena, menim pa, da so najemi grobov absolutno predragi. ŠENTJUR V DRŽAVNEM PRORAČUNU Katere ceste naj bi obnovili V predlogu državnega proračuna za leti 2016 in 2017 predvidevajo tudi nekaj naložb v državne ceste na Šentjurskem. Predvidene so obnove državnih odsekov cest Loke-Ledinščica, Sevnica-Plani-na, Dole-Ponikva-Dolga Gora in Dramlje-Kartuzija. Predvideli naj bi tudi denar za začetek projektiranja navezovalne ceste Drami j e-Šentjur in za izgradnjo prepotrebnega pločnika v Stopčah. Župan mag. Marko Diaci upa, da vsote predvidenega denarja v nadaljnjih postopkih ne bodo zmanjšali, temveč zvišali in tako nekatere cestne odseke tudi v celoti uredili. (NK) Bodo taki prizori z naših cest preteklost? novice (6) Novice DOLGOVI Vloge za odpust do 31 oktobra Šentjurski občinski svetniki so se na septembrski seji seznanili s predlogom Sporazuma o izvedbi odpusta dolgov. Odločili so, da posameznemu dolžniku, ki izpolnjuje pogoje, občina odpiše dolg. Ta ne sme presegati 50 evrov na otroka, vključenega v vrtec ali osnovno šolo v Šentjurju. Odpust dolgov se namreč nanaša na sodelujoče upnike v Vrtcu Šentjur in osnovnih šolah, pri katerih je ustanoviteljica šentjurska občina. »Občinski svet se je odločil, da pokažemo svoj del solidarnosti, hkrati pa damo signal, da neplačništvo ni rešitev. Ne želimo si, da bi jo s tega naslova najbolje odnesli špekulanti,« pove župan Občine Šentjur Marko Diaci. Upniki bodo najkasneje do 31. oktobra sprejemali vloge dolžnikov, nato bodo preverili pogoje za odpust dolgov. Najkasneje do 31. januarja prihodnje leto bo moral biti sklenjen dogovor o odpustu dolga med upnikom in dolžnikom. (MP) VEČ BOLJŠE VODE Uspešen konec projekta so obeležili septembra na Planini pri Sevnici. Foto: občina Šentjur Vodovod povezal dve občini Milijonska naložba. Z 11 kilometri novega vodovoda so več kot 1.500 prebivalcem izboljšali oskrbo s pitno vodo. Občini Šentjur in Dobje sta končali projekt povezave vodovodnih omrežij med občinama. Skupaj so izgradili okoli 11 kilometrov vodovoda in tako več kot 1.500 prebivalcem z območij Krajevne skupnosti Planina in Občine Dobje omogočili boljšo oskrbo s pitno vodo. Uspešen konec projekta so obeležili septembra na Planini pri Sevnici. Vode zdaj dovolj Doslej so imeli tamkajšnji prebivalci občasne težave s pomanjkanjem vode, nekateri pa dostopa do javnega vodovoda niso imeli. Zdaj na Občini Šentjur, kije bila nosilka projekta, zatrjujejo, da je ustrezne pitne vode na tem območju dovolj. V sklopu projekta so poleg gradnje oziroma obnove vodovoda uredili tudi dva nova vodna vira in izgradili štiri črpališča, razbremenilnik in tri vodohrane. »S tem se izboljšuje kvaliteta vodooskrbe za 846 prebivalcev Krajevne skupnosti Planina pri Sevnici in za 713 prebivalcev Občine Dobje,« sporočajo z Občine Šentjur. Župan mag. Marko Diaci pa je ob tem za Radio Rogla poudaril, da z deli še niso končali, saj sledijo še širitve omrežja oziroma priklopi nanj na bolj oddaljenih območjih. Celotna naložba je vredna slabega 1,1 milijona evrov, od tega so več kot poldrugi milijon dobili iz evropskih virov. Gradilo je podjetje Tomgrad iz Podčetrtka. (NK) »Slika je simbolična. V nagradnem skladu so akumulatorji: V Z SAAh Z 480En;|l2V / 68Ah Z 600En in 12V / DOAhZ72QEnAGRCk 0Etg33=i UV nagradni igri To je tvoj novi akumulator, ki Šentjur A Tjurskimi novicami potekala na spletni strani www.novice.si, so bili ■ Nagrada: akumulator nove generacije Loxa 12V / 68Ah / 600En. izžrebani: Sgjjjdj Staš Vajdič, Gorica pri Slivnici Bronja Lišanin, Draga, Nagrada: akumulator nove generacije Loxa 12V / 110Ah / 720En Nagrada: akumulator nove generacije Loxa 12V / 54Ah /480En^ gAGRO^J ,, ,x Prevzem nagrad j e z dopisom, ki so ga nagrajenci prejeli po pošti. Čestitam Iztok Špan, predsednik KK Tajfun. Klub je prejemnik letošnjega naj višjega občinskega priznanja, Ipavčeve plakete. Dejan Mihevc, trener KK Tajfun, je prejel priznanje Združenja košarkarskih trenerjev Slovenije za naj članskega trenerja pretekle sezone. Teme MESECA LJUBLJENCI ŠENTJURJA STRANI 35,36 Na košarkarje KK Tajfun smo ponosni vsi Šentjurčani; odslej jih bodo častili še Šentjurski vitezi. Zvonka Rabič iz Šentjurja. Osvojila je drugo mesto na tekmovanju za mlado kmetico leta 2015. Srečo Črep iz Šentjurja. Vliva nam upanje in nas uči, kako bolezen sprejeti kot darilo. Simon Mansutti, predsednik PD Žusem. r Društvo je prejemnik letošnjega pisnega priznanja Občine Šentjur. Mag. Marko Diaci, šentjurski župan. V prazničnih dneh je imel veliko razlogov za deljenje veselja z občani. EKSENA STRANI 17,18 V seriji novinarskih prispevkov bomo v naslednjih mesecih skušali skupaj z vami razumeti šentjursko Ekseno. Tokrat o njihovi Teoriji. NAŠA DEDIŠČINA stranimus V Loki je bila nekoč ena največjih steklarn na Štajerskem, ki je zaposlovala okoli 180 ljudi. V Tajfunu z inovacijami razvili rezalno-cepilni stroj, ki je edinstven na trgu. DOMAČE ZNANJE PONEKOD POČASNEJE stranii Franc Salobir iz Jele. S svojimi konji je osvojil kar tri pokale na razstavi konj slovenske hladnokrvne pasme. Prilagodite hitrost. Na nekaterih ulicah v Šentjurju so v zadnjem času uvedli ‘cono 30'. CONA ERNA točka Težave z odpadki rešili v Prejšnji številki našega časopisa smo iz- svoje vrečke,« pričakuje Hojnikova, stavilj dve črni točki, povezani z odpadki Na zemljišču med podjetjem Kemoplast kjer3 Parkir.išču za stav^° nekdanje Resevne, jn avtopralnico, kjer je pred časom lastnik in smet* kar °b zabojnikih, nepravilno odložil gradbene odpadke, tudi sa- lastnii, moŠiu °brtne cone Anderburg, kjer je ionjti a sen epi og sta so sa]0nitke po njihovi odredbi sicer odstranili, zgodbi. rQ». e*ena Kojnik iz podjetja Simbio je spo-u Cl a’ da bodo zabojnike pri Resevni odslej ^ orabniki umaknili v notranjost, na odjemno t0 Pa jih bodo postavili le na dan odvoza Padkov. »Tako ne bo več zabojnikov, ob ka-re so doslej povzročitelji odpadkov odlagali za odstranitev drugih gradbenih odpadkov pa so postavili rok do prvega oktobra (redakcijo smo končali prej). Inšpektor si bo teren po preteku roka znova ogledal in če ugotovi, da odpadki niso odstranjeni, sledi izvršilni postopek. (NK) Povzročitelj je nevarne odpadke (salonitke) po ugotovitvah inšpektorjev že odstranil, za druge gradbene odpadke pa so postavili rok do prvega oktobra. PRVIČ V ZGODOVINI JE KOŠARKARSKI TAJFUN OSVOJIL SUPERPOKAL SLOVENIJE. Obiskovalci 50 bili deležni brezp/ačnega 90laža' slavje pa seje nadaljevalo 56 do'go v noč. PRAZNIK KS LOKA PRI ZUSMU Predstavili nov grb, zastavo in hi Kra[evna skupnost Loka pri Zusmu. Po lanskem zapletu z vremenom so letos krajani Loke pri Žusmu svoj praznik praznovali v lepem in toplem vremenu. Razlogov za praznovanje je bilo veliko. » Piše: Tomaž Pritekelj Člani KS Loka pri Žusmu so ob prazniku krajevne skupnosti, 12. septembru, priredili slavnostni dogodek, na katerem so proslavili nove pridobitve za krajane. Slavje je bilo namenjeno zaključku večletnega projekta evropske kohezije Oskrba s pitno vodo v porečju Sode - Hidravlična izboljšava in dogradnja vodovodnega sistema v občini Šentjur. Uradno so obeležili zaključek energetske sanacije podružnične osnovne šole in vrtca Loka pri Žusmu. Predstavili pa so tudi nov grb, zastavo in himno. Pridobitve za boljšo prepoznavnost Pred stavbo Krajevne skupnosti Loka pri Žusmu so najprej predstavili nov grb in zastavo, ki so jo razvili z balkona stavbe. Idejno je grb zastavila Danica Recko, zrisal gaje Rok Vodeb v sodelovanju z Aleksandrom Hriberškom, Marko Centrih pa je poskrbel za digitalno oblikovanje. Pri delu sta pomagala še predsednik KS Loka pri Žusmu, Srečko Krajnčan in Robert Žafran. Krajevna simbolika pa je po Loki tudi odmevala, ko so Žusemski fantje odpeli himno KRAJEVNA Takole so z balkona prvič razvili zastavo. Zbrani so razvitje pospremili z aplavzom. krajevne skupnosti. Za himno je zaslužna tudi Anica Lipovšek, ki je besedilo spisala že pred več kot desetimi leti. Energetska varčnost in nov vodovod Šentjurski župan mag. Marko Diaci je v svojem govom čestital krajanom ob prazniku in pohvalil sodelovanje med Občino Šentjur in KS Loka pri Žusmu. Lani so namreč končali energetsko sanacijo podmžnične osnovne šole in vrtca. Ravnateljica OŠ Slivnica pri Celju Marjeta Košak je v svojem govoru poudarila, da se rezultat tega dela že pozna pri nižjih računih za kurjavo. Anton Gajšek, Loka pri Žusmu Grb je kar v redu, izbrani so pravi simboli. Zastava mi je všeč. Bil sem tudi na prireditvi. Alojz Doberšek, Babna Reka Grb je zelo lep. In tudi zastava mi je všeč, je v lepih barvah. Vinko Žlender, Loka pri Žusmu Grb je v redu, smo zadovoljni. Udeležil sem se tudi proslave. Mag. Marko Diaci, Srečko Krajnčan in mag. Blaž Mozetič so si segli v roko. Ob vodnih curkih članov PGD Loka pri Žusmu so šentjurski župan, predsednik KS Loka pri Žusmu in vodja sektorja za kohezijo na Ministrstvu za okolje in prostor, mag. Blaž Mozetič, simbolično odkrili tablo, ki označuje zaključek projekta oskrbe s pitno vodo. Uradni del so popestrili tudi učenci POŠ in vrtca, ki so uprizorili kratko igro, plesalci Folklornega društva Sveti Štefan in Kozjanski lumpi, ki so svoj nastop nadaljevati še na dmžabnem delu prireditve, kjer so jim na odru družbo delali člani ansambla Akord. Vsi prejemniki letošnjih priznanj Občine Šentjur. ljudje, ki nas povezujejo in navdušujejo Občinski praznik Občine Šentjur. Na slavnostni prireditvi v Ipavčevem kulturnem domu so tudi letos podelili priznanja najzaslužnejšim. » Piše: Tomaž Pritekelj Ob sproščenem in zabavnem vzdušju v polni dvorani Ipavčevega kulturnega centra so tudi letos tradicionalno podelili priznanja Občine Šentjur. Šentjurski župan, mag. Marko Diaci, in predsednik občinske komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Boštjan Pisanec, sta ob spremljavi ansambla Sekstakord podelila Ipavčevo plaketo, pisno priznanje Občine Šentjur in pisna priznanja s knjižno nagrado. Ipavčeva plaketa košarkarjem Na predlog Gibanja za občino Šentjur in skupine občanov je Ipavčevo plaketo letos prejel Košarkarski klub Tajfun za dolgoletno uspešno strateško delo na področju košarke, promocijo športnega duha in vrednot ter za izjemen športni dosežek -osvojitev naslova državnih prvakov v košarki, ki je v pozitivnem vzdušju povezala lokalno skupnost ter ključno prispevala k prepoznavnosti Občine Šentjur na državnem in mednarodnem nivoju. Priznanje občine planincem z Žusma Na predlog Gibanja za občino Šentjur in skupine občanov je pisno priznanje Občine Ipavčevo plaketo je v imenu KK Tajfun prevzel predsednik kluba, Iztok Špan. Šentjur prejelo Planinsko društvo Žusem za uspešno realizacijo projekta izgradnje Stolpa ljubezni, pri čemer so povezali širšo skupnost v prizadevanjih, prostovoljnem delu in financiranju ter pokazali moč solidarnosti. S Pisno priznanje Občine Šentjur je v imenu PD Žusem prevzel predsednik društva, Simon Mansutti. Stolpom ljubezni so izjemno uspešno povezali in nadgradili turistično ponudbo lokalnega območja, ji dodali nov potencial ter s privlačno in izvirno idejo izboljšali prepoznavnost celotne občine. Angelska nedelja na Planini KULTURA Vizija za naslednjih pet let V Šentjurju je začel veljati lokalni program kulture, v katerem so začrtali delovanje kulturnih društev in vseh s kulturo povezanih institucij za naslednjih pet let. Gre za operativni dokument razvojnega načrtovanja kulturne politike. Razširjena ljubiteljska dejavnost Program opredeljuje institucije na področju kulture, ljubiteljsko kulturo, kulturno dediščino, prireditvene dejavnosti. Ukvarja se s povezovanjem kulture in dejavnosti izobraževanja, športa, turizma in delovanja mladih v občini. Kot pove vodja oddelka družbenih dejavnosti na občini, Judita Methans Šarlah, ima Šentjur na področju kulture velik kadrovski in vsebinski potencial. Na področju institucionalne kulture deluje javni zavod Knjižnica Šentjur, s pedagoško in koncertno dejavnostjo k delovanju prispeva tudi Glasbena šola skladateljev Ipavcev. Posebno mesto ima ljubiteljska dejavnost, zato so v lokalnem programu opisane vse dejavnosti in njihovi akterji ter dve ključni organizaciji, ki povezujeta in nudita pomoč društvom na tem področju. Gre za Zvezo kulturnih društev Šentjur in šentjursko enoto JSDK. Podpora aktivnim Lani so za kulturo namenili nekaj več kot tri milijone evrov, kar predstavlja okoli 14 odstotkov proračunskega denarja in pomeni dvakrat več kot leto poprej. Občina bo podpirala dejavosti tistih izvajalcev v kulturi, »ki so s svojim dosedanjim delom dokazali, da so uspešni organizatorji ter imajo ustrezen program in usposobljene ljudi, ki prinašajo novo ter svežo ponudbo v kulturni prostor, poskrbijo za ustrezno promocijo, kakovostne publikacije in upoštevajo druge kriterije, ki jih vsebuje lokalni program kulture.« (MP) Zvonka Rabič (na sredini) je zastopala Društvo kmetic Mavrica. Zvonka dosegla drugo mesto Na trinajstem tradicionalnem izboru slovenske mlade kmetice in gospodarja leta je odlično drugo mesto dosegla Šentjurčanka Zvonka Rabič, ki je mlada in aktivna članica Društva kmetic Mavrica iz Šentjurja. Izbor je potekal zadnjo septembrsko soboto ob Škal-skem jezeru v občini Velenje. Zvonko so podpirale prijateljice in članice društva, na tekmovanju pa je pokazala veliko spretnosti in znanja. (KK) PONEKOD POČASNEJE Na šentjurskih ulicah ■ ■ ■ mmmmmmmm um umirjajo promet Prilagodite hitrost. Na nekaterih ulicah so v zadnjem času uvedli 'cono 30'. Največja je na območju Zgornjega trga. » Piše: Nina Krobat Na šentjurskih ulicah promet umirjajo z nižjimi omejitvami hitrosti. V zadnjem času so na nekaj ulicah uvedli t.i. 'cono 30', kar pomeni, da se tam lahko peljemo največ 30 kilometrov na uro. »Cone so bile postavljene na pobudo meščank in meščanov zaradi umirjanja prometa,« je pojasnil predsednik Mestne skupnosti Šentjur, Jure Raztočnik, in dodal, da za zdaj novih con v mestu ne načrtujejo. Največja na Zgornjem trgu Večino teh con so po Raztočnikovih podatkih v mestu Šentjur uvedli v zadnjih petih letih, nazadnje, letos, pa tudi na območju šentjurskega Zgornjega trga (Pod Vrbco je omejitev sicer veljala že prej). »Razširjena cona 30 v Zgornjem trgu je naj novejša in tudi daleč največja ter hkrati tudi prometno najbolj obremenjena. Cono v Zgornjem trgu DEJSTVA Če boste prehitri, vas bodo kaznovali: - do vključno 5 km/h: 40 evrov - nad 5 do vključno 10 km/h: 80 evrov - nad 10 do vključno 20 km/h: 300 evrov in 3 točke - nad 20 do vključno 30 km/h: 1.000 evrov in 5 točk - več kot 30 km/h: 1.200 evrov in 18 točk in prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. je postavila Občina Šentjur, mestna skupnost pa je sodelovala pri določitvi območja,« pojasni Raztočnik. Podal nam je tudi podatek, na katerih šentjurskih ulicah je treba voziti še posebej previdno, objavljamo jih v okvirčku, na fotografiji pa so vse cone 30 označene z rdečo. Preverjajo hitrost Občinski redarji so na območju novih omejitev hitrosti že izvajali nadzor hitrosti, pravi mag. Nataša Kos iz Medobčinskega inšpektorata in redarstva. Hitrost vozil so preverjali s samodejnimi merilnimi napra- Z rdečo so označene cone 30 na območju Šentjurja. Vir karte: Jure Raztočnik vami za nadzor hitrosti, kršiteljev pa do zadnjega torka v septembru niso odkrili. Kosova obljublja, da bodo hitrost vozil tam nadzirali tudi v prihodnje. Tudi šentjurski policisti na omenjenih območjih opravljajo nadzor prometa z laserskim merilnikom hitrosti in tudi policisti do zadnjega torka v septembru kršitev niso zaznali. »Poostreno bomo k temu pristopili v prihodnje, saj smo se dogovorili, da bodo nadzor s stacionarnim radarjem najprej opravljali redarji medobčinskega redarstva,« je še pojasnil Martin Kumer iz Policijske postaje Šentjur. Kje 30 kilometrov na ui Zgornji trg: Ulica skladateljev Ipavcev o številke 1 do odcepa za Ulico sl 'jev Ipavcev, hišne številke 41 48, 49, 50 in 51; Pod Vrbco od hišne številke . MdleJsm Šentjur in naselj ,;r;°ya “!ica- p«i Rebami a M,losa Zidanška od hišne j inod 20 do 26 (do regionalne, STSg 7 * 5rg™5,Z'dana*:odhli S““do“'i“orož',a:“dhB »ruševec: pri Osnovni šoli Hruš, DOMAČE ZNANJE r V Tajfunu z inovacijami razvili nov izdelek Predhodni model so izboljšali tako, da zdaj omogoča obdelavo debelejše hlodovine. Rezalno-cepilni stroj. Novi izdelek Tajfuna s Planine je edinstven na trgu, pravijo v podjetju. » Piše: Nina Krobat »Trenutno na trgu ni podobnega izdelka, ki bi zajemal toliko dobrih lastnosti, kot jih imajo naši rezalno-cepilni stroji,« samozavestno pravijo v podjetju Tajfun s Planine. Letos spomladi so začeli s prodajo rezalno-cepilnih strojev nove generacije, modelov RCA 480 JOY in RCA 480 JOY PLUS. V celoti so ju razvili in izdelali sami, kar pomeni, da sta plod domačega znanja in inovacij. 0 novem izdelku Rezalno-cepilna stroja sta namenjena vsem, ki hlodovino predelujejo v polena za kurjavo. Predhodni model so izboljšali tako, da zdaj omogoča obdelavo debelejše hlo- dovine, do premera 48 centimetrov. V model JOY PLUS so vgradili tudi sodoben krmilnik, s katerim uporabnik upravlja stroj in spremlja ter obdeluje različne parametre, kot so število vrtljajev gredi, delovne ure, temperatura okolja, produktivnost stroja. Prednost je tudi v samodejni prilagoditvi višine noža premeru hloda, uporabnikom pa delo olajšajo še druge inovacije - med drugim tudi širši podajalni trak s prestavljivima podporni- ma valjema, spremenili so držalo hloda in podporni loputi, povečali cepilno silo, izboljšali omejevalo dolžine žaganja in izboljšali tudi sam pogon žage. Kako deluje? Hlodovino do premera 48 centimetrov in dolžine 6 metrov uporabnik z dvigalom naloži na nakladalno rampo, ki služi tudi kot zalogovnik. Podajalni valji hlod usmerijo na podajalnik rezalno-ce- pilnega stroja, na katerem pred tem nastavimo želeno dolžino polen (od 25 do 50 centimetrov). Hlod nato potuje do omejevala dolžine, uporabnik pa celo stvar upravlja s pomočjo upravljalne ročice. Ko se hlod ustavi na nastavljeni dolžini, uporabnik aktivira motorno žago, ki odžaga poleno, nato da ukaz za cepljenje in stvar se spet ponovi. Polena nato potujejo na kup, prikolico ali paleto in so pripravljena za uporabo. Vodilni evropski proizvajalec Podjetje Tajfun je na Planini pri Sevnici leta 1967 ustanovil Jože Špan. Na začetku je bila to manjša obrtna delavnica, ki je postopoma prerasla v proizvodnjo puhalnikov, obračalnikov sena in prikolic, pozneje pa so se usmerili v gozdarsko mehanizacijo. Danes podjetje vodi Iztok Špan, Tajfun pa velja za enega vodilnih evropskih proizvajalcev gozdarske mehanizacije. Trenutno zaposlujejo 185 ljudi in proizvajajo gozdarske vitle ter rezalno-cepilne stroje. Nove izdelke razvijajo sami, jih ščitijo s patenti in prodajajo pod lastno blagovno znamko. Kar 90 odstotkov izdelkov izvozijo v več kot 40 evropskih in čezoceanskih držav, v tujini pa imajo tudi štiri lastna podjetja (v ZDA, Rusiji, Braziliji in Srbiji). Leta 2011 so prodajni prihodki podjetja zrasli za 40 odstotkov, s 16 na 21,5 milijona evrov. V letu 2012 so prihodki po tako velikem skoku sicer padli, vendar letos z novimi izdelki ponovno načrtujejo visoko rast - prodajni prihodki podjetja naj bi zrasli za približno 10 odstotkov, kolikor je povprečna letna rast. V Tajfunu načrtujejo, da bodo z intenzivnim razvojem postali vodilni proizvajalec gozdarske mehanizacije v svetu. Dodajmo še to, da se podjetje lahko pohvali s številnimi priznanji, med drugim so prejeli nagradi 'rating leta' in 'managerski izziv'. Posel ® VITAL MESTINJE r Povečali prodajo frupijev 7;>rinifnlini Tn svoje proizvode. Veliki zlati me-AaaO C I. Id dalji so prejeli za nektar jagoda, kO pOSlOVnO loto jabolko, aronija in za šebeso, sa- ocenjuje direktorica Vitala Mestinje, Šentjurčanka Mira Močnik. » Piše: Sergeja Javornik »Z rezultati prodaje smo zdaj zadovoljni, saj sledimo poslovnemu načrtu. Predvsem smo zelo ponosni, da smo prodajo lastne blagovne znamke Frupi povečali za 23 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani in da nam znotraj tega že 20 odstotkov predstavlja izvoz,« o dosedanjih poslovnih rezultatih pravi Mira Močnik. Šest medalj na Agri Zadovoljni so tudi z uspehom na ocenjevanju pijač, ki je potekalo v sklopu sejma Agra. Vital Mestinje je prejel šest medalj za dno pijačo z jabolčnim sokom in okusom bezgovega cvetja (ta proizvod je dobil vse možne točke). Zlato medaljo so prejeli za sadni sirup malina (malinove), nektar jabolko in sadni sirup borovnica, bronasto medaljo so prejeli za sadni sirup jagoda. Novosti Letos je Vital Mestinje na trg poslal dva nova proizvoda, in sicer Frupi nektar jagoda in Frupi nektar borovnica, tako da do konca leta ne predvidevajo več širitve proizvodov. »Smo pa letos popolnoma prenovili dizajn vseh Frupi sadnih pijač, ki so pakirane v dvolitrski družinski embalaži - multivitamin, red orange in šebesa. Do konca leta bomo spremenili dizajn še dvema sirupoma (pomaranča in gozdni sadež), kjer bomo dodali na etiketo našega več kot 40 let starega fantka s slamico, da nas malo nostalgično popelje v čas začetkov razvoja blagovne znamke Frupi,« napoveduje direktorica. V podjetju vseskozi vlagajo v opremo za spremljanje kakovosti proizvodov. To se odraža na trgu, saj so potrošniki prepoznali, da so Frupi proizvodi zelo kakovostni, je prepričana direktorica. Letos so se usmerili v reševanje skladiščnih zmogljivosti, saj imajo v portfelju več kot 120 različnih proizvodov in prostora vedno primanjkuje. Podjetje zaposluje 35 ljudi, v sezoni dva več. (SJ) Še veliko rezerv v turizmu Zadnji septembrski torek je žu- četrtku na dan,“ je pristavil župan pan mag. Marko Diaci na sprejem Podčetrtka in predsednik Turistične povabil tiste, ki na Šentjurskem ta- zveze Slovenije Peter Mišja, ko ali drugače skrbijo za turistično Naš turizem sicer sloni na štirih ponudbo. Na prireditvi v Ipavčevem stebrih: Ipavcih, Slomšku, Rifniku kulturnem centru smo slišali, da in Slivniškem ježem. Imamo odlič-imamo v šentjurskem turizmu še kar na izhodišča za razvoj 'zelenega nekaj rezerv. Kako narediti premik? turizma', pohodniške in kolesarske Statistika, kot jo je na prireditvi ponudbe, bolje bi veljalo izkoristiti podal župan, pravi, da ne beležimo Slivniško jezero. Nadaljnja prizade- rasti turističnega povpraševanja. Na vanja na področju turizma bodo tako Šentjurskem nimamo večjih nasta- usmerjena tudi v krepitev trženja, nitvenih kapacitet, le 102 ležišči, infrastmkture, prepoznavnosti, do-kjer beležimo okoli 2.000 nočitev datne ponudbe, povezovanja, pod-letno. „Toliko nočitev imamo v Pod- jetništva, človeških virov,... (NK) Turistični podmladek iz Gorice pri Slivnici se zaveda, da so v turizmu ključne zgodbe. Svoje ideje iz raziskovalne naloge 'Povodni mož vabi' so predstavili tudi na sprejemu. ABANKA 0) banka celje www.abanka.si I Abafon 080 1 360 Banka prijaznih ljudi @ Ponosni na Šentjur ŠENTJURSKE NOVICE, OKTOBER 2015. urednistvo@sentjurskenovice.si 5,™= ŠENTJURSKE NOVICE, OKTOBER 2015. [][XoX!iQ33 urednistvo(a)sentjurskenovice.si Ponosni na Šentjur @ MEDIJSKA HIŠA DRUŽABNO KRONIKA AKTUALNO 02. okt 2015 Zgodovinski us 02 okt 2015 Rop v Celju tejboljU jabolčna pita v Šentjurju DOMOV cija Bakster. Poglejte sami Muzejska zbirka Glažute na območju Zusma je odprta po predhodnem dogovoru s predstavniki TIC Šentjur. NAŠA DEDIŠČINA Muzejska zbirka. V cerkvici sv. Leopolda v Loki pri Žusmu že skoraj desetletje stoji razstava, ki priča o bogastvu proizvodnje steklenih izdelkov. V Loki je bila nekoč ena največjih steklarn na Štajerskem, ki je zaposlovala okoli 180 ljudi in ime kraja ponesla v svet. Le kakšna je njena zgodba? » Pripravila: Nina K robat po gradivu kustosa Jožeta Rataja V središču Loke pri Žusmu nas najprej pozdravi majhna, očarljiva cerkvica sv. Leopolda. Leta 1871 jo je dal izgraditi Leopold Fieglmuller, lastnik steklarne v Loki, domnevno zato, da njegovi zaposleni k maši ne bi več odhajali na oddaljeni Žusem. Danes znotraj zidov odkrijemo že skoraj pozabljeno zgodbo o loških glažutah, ki so pred stoletji ime kraja ponesle v širni svet. Od skromnih začetkov Kdaj je prišel prvi steklar na območje današnje Loke pri Žusmu, ni znano, prvi pisni viri o steklarnah pa segajo v prvo polovico 18. stoletja. Glažute so jim pravili, saj je šlo za gozdne steklarne. Les glažutarjem ni služil le kot kurivo za talilne peči, temveč tudi kot surovina za pridobivanje steklarske soli, ki je bila poleg kremenčevega peska ena od surovin za proizvodnjo stekla. Vsaj štiri glažute je Žu-semsko premoglo v 18. stoletju. Prva naj bi bila v Hrastju, druga jugozahodno, tretja na območju, ki mu še danes pravijo Stara glažuta, četrta v Loki. Zgodovina slednje, ki je sčasoma prerasla v pravo tovarno, je precej bolj jasna kot zgodovina prvih treh. 0 lepoti izdelkov iz Loke nam pričajo tudi lestenci, ki še danes krasijo številne cerkve na Kozjanskem, tudi glažutarsko cerkev sv. Leopolda.FotoPrcduMiaBakster ....prek sodnih sporov... Glažuto v Loki, ob potoku Ža-merk, je na začetku 19. stoletja postavil Johann Friedrich. Za izdelavo stekla je smel v okoliških gozdovih vsako leto posekati več kot 85 tisoč klafter lesa! Steklarno je dokončno zgradil Joseph Gotscher s severne Češke in s proizvodnjo začel leta 1839. Že kmalu seje zaradi sečnje lesa zapletel v sodni spor z gospoščino, saj mu je ta les želela prodati dvakrat. Spor je dosegel celo dvorno pisarno na Dunaju in v Loko so poslali posebnega cesarskega nadzornika, ki pa ni bil preveč uspešen. Kljub temu čas, ko je bil zakupnik steklarne Gotscher, velja za zlato dobo loškega steklarstva. ....doslave in zloma Da so stekleni izdelki iz Loke zares dosegli veliko priznanje širom Evrope in še dlje, priča tudi dejstvo, da so leta 1841 na eni od avstrijskih razstav za steklene proizvode prejeli bronasto medaljo. V utemeljitvi so med drugim zapisali, da so sicer preproste oblike, a ustrezne kakovosti in poceni, zato se lahko kosajo z izdelki čeških steklarn. »Rezani izdelki so odlični in so enaki češkim, samo steklena masa še ne kaže tistega ognja, ki ga imajo predmeti s Češke ...« To govori o pomembnosti tretje največje štajerske steklarne, ki je zaposlovala 180 delavcev in svoje izdelke prodajala v Lombardijo, na Sicilijo, v Turčijo, Neapeljsko kraljestvo, Egipt ... A vsaka rast nekoč prinese tudi zlom. Steklarno je okoli leta 1860 prevzel Leopold Fiegelmuller, ki je v Loko prišel iz Gornje Avstrije. Kmalu zatem je prišla recesija in število zaposlenih so prepolovili. V njegovi lasti, lasti njegovega brata in sina je steklarna delovala le še do leta 1886, ko je podlegla konkurenci in za vedno ugasnila peči. V cerkvici sv. Leopolda lahko vidimo nekatere | ohranjene izdelke in se srečamo z zgodbo o steklarni. Foto Produk- v Posoda, lestenci, šipe £3 Ohranil se je tudi tale stekleni vrček iz $re dine 19. stoletja. Steklarski mojstri so v Loki poleg ste klenic za slatino izdelovali še steklovin^ za shranjevanje zdravil in živil, P*v^., posodje, svetila, stekleno servirno in jed1 ^ no posodo, steklo za šipe, lestence. Dra gocenejše izdelke so krasili z rezanje111’ brušenjem in graviranjem. Predmeti z vsakdanjo rabo so bili večinoma gla ’ strogo funkcionalni in estetsko preprosti > a še danes občudovanih oblik. OhraI1'.| seje le nekaj predmetov, saj je čas nare svoje, pa tudi številni prekupčevalci- Leta 1871 je glažutarsko cerkev dal izgraditi lastnik steklarne v Loki, da njegovi zaposleni k maši ne bi več odhajali na Žusem. Muzej v malem Cerkvica sv. Leopolda je s svojo notranjo opremo in razstavljenimi eksponati pravi steklarski muzej v malem. Cerkev sestavljata ladja in prezbiterij s prizidkoma, nad fasado je stolpič s piramidasto streho. Velik del notranje opreme je Fieglmuller dal izdelati posebej za to cerkvico. Žal so se ohranili le svečniki, okrasne ploščice na oltarju, večni luči, kropilnika in seveda znameniti stekleni lestenec. V sklopu razstave lahko na cerkvenem kom vidimo še nekatere druge ohranjene izdelke in spoznamo zgodbo o steklarni. O lepoti izdelkov iz Loke pa nam pričajo tudi lestenci, ki še danes krasijo številne dmge cerkve na Kozjanskem. Razstavo je Občina Šentjur v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Celje odprla septembra leta 2006. Šlo je za eno prvih tovrstnih predstavitev v Sloveniji. Občina je za projekt, raziskovalno delo in razstavo namenila 3,2 milijona tedanjih tolarjev. www.novice.si Odslej boste 0 DOGAJANJU NA ŠTAJERSKEM vedeli vse. ČISTO VSE. LUBADAR NA DELU v Z lubadarjem opravite čimprej Gozdovi. V Šentjurju lubadar napada predvsem v dolinskem delu, kjer smreke rastejo izven svojih naravnih rastišč. » Piše: Metka Pirc Po velikem lanskem žledolomu je našim gozdovom zagrozil še lubadar. Poškodovana drevesa so mu olajšala pohod, gospodarska škoda pa se lahko pokaže šele v prihodnjih letih. Tudi zato so gozdarji začeli opozarjati lastnike gozdov, da nemudoma začnejo čistiti gozd in pravočasno odstranijo poškodovana drevesa, s tem pa bo tudi manjša škoda. Vodja celjske enote Zavoda za gozdove Slovenije, kamor spada tudi šentjursko območje, Robert Hostnik, vsem lastnikom svetuje, da takoj, ko dobijo obvestilo gozdarja, začnejo s sanacijo. To lahko storijo tudi, če sami opazijo lubadarja. Pri tem ni treba čakati na predstavnike zavoda. »S sanacijo lahko začnejo takoj, da ne izgubljamo časa. Zavod za gozdove pa naj obvestijo o tem, da pridemo in zadevo naknadno dokumentiramo,« pove Hostnik. Napadena drevesa takoj posekajte Drevesa, ki jih napade lubadar in jih takoj posekajo, so z ekonomskega vidika enakovredna zdravemu lesu. »Dlje ko se čaka, bolj postane les modrikast in začne izgubljati vrednost. Če je kubični meter zdrave smrekove hlodovine ocenjen na okoli 85 evrov, lahko vrednost lesa kasneje, ko ga že napadejo gljive modrivke, pade tudi na 45 evrov na kubični meter,« pojasni. DEJSTVA Nova organizacija na lastnike gozdov ne vpliva Šentjurje pred letom in pol sicer izgubil krajevno enoto zavoda za gozdove, še vedno pa na Ulici Dušana Kvedra deluje revirna pisarna z revirnimi gozdarji. »Z ukinitvijo krajevne enote se za lastnike gozdov stvari niso bistveno spremenile. Pisarna revirnih gozdarjev ostaja in v Šentjurju še vedno delujejo trije revirni gozdarji, ki pokrivajo to območje,« pove Hostnik. Večji del nekdanje šentjurske krajevne enote spada pod Celje, južni del občine pa so priključili laški krajevni enoti. Robert Hostnik lastnikom gozdov svetuje, naj takoj reagirajo, če v gozdu opazijo lubadarja. Les ob hitrem ukrepanju ne bo izgubil na ceni. Cene lesa padajo Na cene lesa zelo vplivajo razmere po vsej Sloveniji, tako so cene smrekovine padle bistveno bolj kot pa pri degradaciji z lubadarjem pred desetimi leti. Ponudba lesa na trgu je trenutno obsežna. Dobra novica za šentjursko območje je, da gradacija lubadarja ni tako izrazita. Kar se širše celjske regije tiče, je največ težav na območju med Žalcem in Vranskim, bolj ko se pomikamo proti vzhodu, manj je lubadarja, ker tudi obseg žledoloma ni bil tako velik. Nekaj več lubadarja Hostnik pove, da so v Šentjurju žarišče lubadarja sicer opazili, a da to ni v velikem obsegu in ne bo povzročal velike gospodarske škode. »Žarišča so majhna, pojavljajo se v dolinskem delu, kjer smreka raste izven svojih naravnih rastišč, ki se sicer nahajajo nad 800 metri nadmorske višine. Smreka v dolini je po naravi manj odporna in jo lubadar prej napade. Na območju občine Šentjur so količine lubadarja v primerjavi z lani sicer povečane, ne pa bistveno,« razlaga Hostnik. Gozdarji skrbno spremljajo razmere v gozdu in enako bi morali storiti lastniki. ŠENTJURČANI PRAVIJO Koliko jajc na teden? Pečena ali kuhana jajca so priljubljen in hranilen obrok. Koliko in na kakšen način si jih pripravijo Šentjurčani? » Spraševal: Tomaž Pritekelj Miha Zakošek, Ekološka kmetija Zakošek: Približno dvakrat na teden pojem dve jajci za zajtrk. Najraje imam umešana, pečena jajca, včasih pa si privoščim tudi mehko kuhana. Jasmina Levičar, citrarka: Jajca jem bolj poredko, mogoče enkrat na mesec. Najraje imam pečena jajca na oko, to je najbolje. Janez Rečnik, vinar in podjetnik: Jajca jem zelo različno. Včasih jih tudi dalj časa ne. Najraje pa imam klasiko -dve jajci na oko sta čisto dovolj. Čestitamo tekaški ekipi Radia Rogla in vsem maratoncem za uspešno pretečen 3. Konjiški maraton. RADIO _H /e ta dober občutek > »» <9 Z EKSENA ■ ■ wee 1^001 ' -— Učijo prevzemanj odgovornost za življenje Eda Bezenšek. Zase pravi, da je večna učenka življenja. Da se nenehno uči ljubezni, strpnosti, razumevanja. Je Sentjurčanka, skupaj z Miranom Pečnikom in Ksenijo Pečnik avtorica in utemeljiteljica teorije o vrednosti neuspeha, ki je temelj delovanja šentjurskega Zavoda Eksena. Eda Bezenšek je strokovna direktorica izobraževalnih programov. Z njo smo govorili o dejavnostih Zavoda Eksena. » Piše: Nina Krobat Dobiva se v njeni pisarni, v nekdanji upravni stavbi Alposa sredi Šentjurja, ki jo je pred časom kupilo podjetje Xena. Pozvonim na vratih, prijazen glas mi preko domofona odpre velika steklena vrata. Po stopnišču gor, pred mano še ena steklena vrata, pred njimi omarica za čevlje. Se naj sezujem? Prijazna in urejena gospodična mi odpre vrata, za trenutek sedem na mehko zofo. Pomirjujoče deluje velik in lepo urejen prostor v vijolični, s televizorjev mi prepeva SoulGreg Artist, na drugih ekranih se vrtijo posnetki Ekseninih seminarjev. Gospodična me pospremi do prijetno urejene pisarne, kjer me poleg gospe Ede pozdravi še vodja edukacijskih sodelavcev dr. Nejc Jelen. Iz zvočnikov igra tiha pomirjujoča glasba. V prostoru prijetno diši. Prižgem mikrofon. Kako in zakaj seje pravzaprav rodila Eksena? • Težko govorim v maminem imenu, vendar bom poskusila obnoviti. Celo življenje je opazovala ljudi, zakaj dober človek pride v težko situacijo, opazovala je odnose, sebe, zakaj doživlja padce. Želela je vedeti, kaj se človeku dogaja. Nadaljevanje tega je povezano z mano. Pri 14 letih sva z mamo prišli iz Kanade. Imela sem težave z jezikom, v srednji šoli nisem naredila letnika in takrat seje začel moj padec. Počutila sem se nekoristno, imela sem težave s prehranjevanjem, depresijami. Ksenija mi je želela pomagati in jaz sem ji nastavljala možnosti, da je dodelala Teorijo Vrednost neuspeha. Mineva 13 let, odkar sem premagala svoje težave s pomočjo teorije. Vsak človek vsaj enkrat v življenju doživi večji neuspeh. Teorija omogoča pot iz tega neuspeha, da razumeš, kaj se ti dogaja, da pri tem ne sovražiš, temveč izboljšuješ svoje odnose in prevzameš odgovornost. Vse, kar Eksena dela in uči, je ravno to, da človek prevzame odgovornost za svoje življenje. To je bistveno. Namesto da človek obupa, krivi druge in širi sovraštvo, pogleda, zakaj je tako. S čim natančno se ukvarjate? • Imamo teorijo, ki najbolj splošno omogoča izvrševanje človekovih pravic. Te govorijo o tem, da imamo vsi pravico biti takšni, kot smo, govorijo o enosti, o sprejetju. Eksena spodbuja, da človek izvršuje človekove pravice, ne krši pravic drugega in mu ne odvzame osnovnega človekovega dostojanstva. Najprej mora človek sebi omogočiti pravico do dostojanstva in dostojnega življenja, da jo lahko omogoči drugim. Ljudi spodbujamo, da prevzamejo odgovornost za svoje situacije. Teorija jih uči, da gredo čez ta proces, da si odpustijo, česar ne prenesejo, ne marajo, da torej pridejo do lastnega uspeha. Izvajamo razne programe in skozi njih človek dela na odnosu do sebe. Teorija je odkritje, kako funkcionira človek v svojem življenju skozi podano razlago vrednot in vrednotenja. Kaj pa je Metodologija čiščenja vrednot? • Vrednote so ocene človeka, ko določamo, ali je nekaj dobro ali slabo. Človek dojema vrednote kot nekaj pozitivnega, mi pa pravimo, da jih je treba čistiti. Nimamo čarobne palčke, imamo metodo, kako očistiti vrednoto. To ni nič drugega kot odpuščanje in pot do tega, da si strpen človek. Naj pojasnim na primeru. Celo življenje se trudiš, da bi bil pošten, potem pa te dobijo na laži. Doživiš občutek bolečine. To ti pove, da nimaš spoštovanja, ljubezni, ne do sebe ne do drugih. Če imam za vrednoto sposobnost in jo dosegam, me jezi tisti, ki ni sposoben. Ta odnos, ki ga nosim v sebi do drugega, je moj odnos do same sebe. Ko čistimo vrednoto, je ne spreminjamo, ampak vrednota izgubi svoj pomen. Človek se ne ocenjuje več kot dober, če vrednoto doseže, ali slab, če je ne. Ne žene se več za vrednoto, ampak za tem, da je strpen in ljubeč. Ali teorija temelji na strokovnih referencah? • Želim, da javnost ve, da ne mlatimo prazne slame, da nimamo čarobne palčke, ampak dodelano teorijo, ki bo kmalu tudi znanstveno podkrepljena. Imamo Inštitut Zavoda Eksena za razvoj znanosti, ki dela na tem. Na znanstven način želimo prikazati, kaj počnemo in kako to deluje v človekovem življenju. Zelo mi je žal, da zato, ker delamo nekaj novega in nepoznanega, iz nevednosti krožijo različne informacije. Želim, da ljudje vedo, da je Teorija Vrednost neuspeha z Metodologijo čiščenja vrednot ena od mnogih poti, kako lahko človek pomaga sebi, da ima boljše odnose in življenje. Želim si, da bi nas Šentjurčani čim bolje spoznali, da Kakšna je ta teorija, ki domuje v Šentjurju in spreminja življenja mnogih po Sloveniji? Kdo so ljudje, ki gradijo Ekse-no, in kdo so tisti, ki jo obiskujejo? Zakaj so tako navdušeni in privrženi? Kako je podjetje Xena kupilo zgradbo Alposa? V Ekseni pravijo, da jih Šentjurčani premalokrat obiščemo in o tem povprašamo, zato marsičesa ne razumemo in si razlagamo po svoje. V naslednjih mesecih bomo v seriji novinarskih prispevkov skušali skupaj z vami razumeti Ekseno. Tokrat predstavljamo teorijo, po kateri delujejo v Ekseni, in pojasnjujemo, kako jo poučujejo. bi nas prišli pogledat in ne bi več imeli izkrivljene podobe o nas. Komu so namenjena vaša izobraževanja in kako potekajo? • Odvisno, po kaj človek pride na Ekseno. Imamo ogromno programov, skupinskih in individualnih, za vzgojitelje, pedagoge, partnerske odnose, starše, imamo delavnice, predavanja, skrb za fizično telo ... Vsi programi temeljijo na naši teoriji in so namenjeni vsem ljudem, ki si želijo izboljšati svoje življenje, odnose, ki se sprašujejo, zakaj se jim kaj dogaja. Navadno človek pride k nam, ko je v težavah, čeprav naše učenje ni namenjeno le ljudem, ki se znajdejo v težavah. Zakaj hodijo k nam več let? Ker se izobražujejo, ker jim to pomaga in ker procesualno napredujejo. To je proces, kot je proces tudi življenje. Koliko udeležencev imate oziroma ste imeli doslej? • Mnogo. Nekoč smo izobraževanja izvajali po celi Sloveniji, zdaj, ko imamo svoje prostore, pa jih izvajamo le v Šentjurju. Kakšen uspeh imate? Kako ocenite, ali ste uspešni ali ne? • Rezultati, ki jih daje naša teorija, so izjemni. Teorija vedno deluje. Ampak le, če delamo na sebi. Jaz lahko podajam znanje in spodbujam človeka, ne morem pa delati namesto njega. Spodbujamo človeka, da je on tisti, ki razmišlja s svojo glavo. Ne posegamo v to, da nekaj mora, ampak da sledi sebi in prevzame odgovornost. Prvi rezultat, da teorija deluje, sem jaz sama. Rezultat j e denimo par s težavami, ki skozi teorijo poglobi svoj odnos. Ali najstnica, ki se ne reže več, se sprejema in zaveda, da ni treba, da je popolna. Kaj in koliko plačajo udeleženci programov? • Enako, kot če greš v trgovino po kruh: plačajo storitev. Kot pravi Nejc, so cene primerljive s tovrstnimi storitvami drugje ali so še nižje, saj želimo, da smo vsem dostopni. Vsaka izobraževalna ustanova ima storitve, ki se plačajo. Udeležencem nudimo tudi obročno odplačevanje. Društvo Eksena pa omogoča, da lahko tudi tisti, ki nimajo denarja, sodelujejo v druženju in se tako učijo naše teorije. Imamo torej društvo, pomagamo ljudem v finančni stiski ... Naj poudarim, da vsi zaposleni na Zavodu opravljamo tudi prostovoljno delo. Razlika je le, da Zavod Eksena tega ne daje v medije in se ne reklamira na tak način. Vabim vse Šen- SPLOŠNA DEKL mr človekovih X* *** «•*«-r* **" "i! . **. Sp» K 552SS**«. r~i ,*-*» odnosov .d ..n* M £ f.ZtaTZd„*r&ov ponovno po.vdifa v™,« v.™ "--*' 4 osebnosti, v enakopravnost .noskih in žensk in sc odločb, da bodo podpiral kefso^se vsedrlavcPhnitc zavezale, da bodo, v sodelovanju z Zdruie! človekovih pravic in temeljnih svoboščin: ker je skupno razumevanje teh pravic in svoboščin na,več,ega pomena Generalna skupščina razglaša * To splošno deklaracijo človekovih pravic kot skupen ideal vseh Iju; posamezniki, vedno v skladu s to Deklaracijo, pri pouku in državnimi in mednarodnimi ukrepi zagotovili in zavarovahnj držav članic samih, kakor tudi med ljudstvi ozemelj pod ME« Ek |r~ J—■ gjjp b.vKzKatisi*™'' *"* tesigssf &^sggssn*jte,is: SmSEs tjurčane, da pridejo spoznat Zavod Eksena, Teorijo Vrednost neuspeha in kaj se tu dogaja. Vabim, da nas pridejo pogledat. Vsak teden imamo informativni dan in ničesar ne skrivamo. V javnosti o vas kljub temu krožijo različne informacije. Kako komentirate izjave, da gre pri Ekseni za prikrito obliko nekakšnega piramidnega sistema ali da ste neke vrste sekta? • Kaj naj rečem na to, naj se zagovarjam? Mi spodbujamo človeka, da je to, kar je, tega sekta ne počne. Res si srčno želim, da ta mit o nas pade. Da nas ljudje spoznajo v pravi luči. Prihodnje leto bomo znova imeli predstavitveno srečanje, spet vabim Šentjurčane, naj pridejo na informativni dan, naj preberejo knjigo. Nismo noben bavbav. Sama sem Šentjurčanka, sem njihova. Želim si, da nas sprejmejo za to, kar smo. Če je sektaštvo to, da pomagamo ljudem uresničevati človekove pravice, potem res ne vem, kje smo kot družba. Ljudje, ki vas obiskujejo, so vam zelo predani. Gre za močno privrženost. • Zakaj? Ko človek v življenju doživi grozne stvari in na koncu pride do takšnih rezultatov, doživi ne privrženost, rekla bi raje veselje ob napredku. Če človek skozi našo teorijo pride do ljubezni, kako ne bo vesel? Želim si, da si pogledate našo Facebook stran in zgodbe, ki jih ljudje pišejo. Ljudje, ki so v stiski, so najbolj ranljivi, lahko so labilni in rešitve morda iščejo tudi na napačnih koncih. Jih preusmerite po strokovno pomoč? • Absolutno, če je človek v takšni stiski, da potrebuje zdravniško pomoč. Mi lahko človeku, ki želi izboljšati odnos do sebe, damo orodje. Nismo pa zdravitelji, psihologi, psihoterapevti, to ni naša naloga. Stranko, ki je bila pri nas, smo že poslali k psihiatru. Kje je meja? • Ko gre za velika vedenjska odstopanja, ko gre denimo za fizično odvisnost, samodestruktivnost, tu mi pristojnosti nimamo. Ko je človek stabilen, takrat lahko pristopimo mi. Naše stranke so navadni ljudje. Res smo imeli primer anoreksične deklice, a je pred tem že bila povsod, hodila je k psihologu ... Šele potem ko nič ni delovalo, je delala skozi našo teorijo. (odgovori Nejc Jelen, op.a.) To niso ubogi, ranljivi ljudje, ki bi bili v stiski in bi jih mi izkoriščali. To so pravzaprav vaši sosedje. »Pogosto spre-' gledamo socialni vidik bolezni: kako nekdo, ki je invalidsko upokojen, sploh lahko preživi.« BOLEZEN KOT DARILO » PrevaTStjšem natika sebe inzaravriikefr ■I Bor je njegovo drevo. Kot je zapisal v svoji pesmi Bor: »Iz razpoke v skali si našel pot v nebo, zrasel v mogočno, skrivenčeno drevo. Kam si posadil korenine, da kljubuješ vetru?« Srečo Črep. Izjemen človek, ki se je potem, ko so mu pred osmimi leti odkrili tumor na možganih in mu napovedali le še dve leti življenja, odločil živeti. » Piše: Nina Krobat Sogovornika prevzame s svojo neizmerno življenjsko energijo, voljo, strastjo. Je umirjen, moder, močan, pogumen, pa tudi ljubeč in ljubljen. Človek, ki je sprejel in se naučil živeti s svojo hudo boleznijo, se ne sprašuje, temveč živi, se nam razdaja skozi svoje pesmi, slike, fotografije in nas uči, kaj v življenju zares šteje. Srečava se v šentjurski kavarni na siv, turoben dan. Precej let je minilo, odkar nas je hihitajoče šentjurske osnovnošolce pri uri zdravstvene vzgoje učil, kako se uporablja kondom in kako živeti zdrav, aktiven življenjski slog. Pride tiho, umirjeno prisede in zaupa svojo zgodbo. Velik tabu Rak, tumor na možganih. Velik tabu! Ljudje smo polni strahov in predsodkov, kadar govorimo o raku, kadar govorimo z obolelim. Srečo pa zamahne z roko in kot muho, ki nama nagaja na terasi kavarne, odžene stereotipe proč. »Ljudje mi rečejo: Srečo, ti pa ja dobro izgledaš! Seveda, jim odgovorim, saj nisem nič drugačen. Pričakujejo, da bom oslabel, na vozičku, čuden. Ljudem se je težko pogovarjati, strah jih je. Pravim, da bolezen, ki se je izkazala za obvladljivo, ni moj naj večji problem, večji problem so odnosi, komunikacija z ljudmi,« začne. Diagnoza: tumor na možganih Začelo se je pred več kot osmimi leti, z občasnimi omoticami, slabostjo, čudnim občutkom na desni strani telesa. Srečo je prve znake bolezni pripisal naporu in stresu. Ni se preveč vznemirjal, saj niko- li ni bil bolan, živel je aktivno in zdravo. Ko so se simptomi začeli stopnjevati, je vendarle odšel k zdravniku. Po mesecu in pol na celjski nevrološki kliniki diagnoza ni bila potrjena, premestili so ga na ljubljansko nevrokirurgijo. »Spomnim se, kako sem v reševalnem vozilu med vožnjo iz Celja v Ljubljano slučajno odprl svoj zdravstveni karton. Nič jasnega ni pisalo, le da je na možganih neka tvorba. Takoj sem pomislil na tumor in takrat sem se šele začel zavedati, da je nekaj hudo narobe.« Kasneje so v Ljubljani potrdil diagnozo tumorja na možganih, ki se zaradi vraščenosti v možgansko tkivo ne da odstraniti. Rasel je in mu povzročal vedno več in vedno hujše težave. Uspešno je prestal več posegov, kemoterapije in obsevanja, se pogumno spopadel s hudimi zdravstvenimi težavami. Tumor zdaj miruje in ostaja z njim. Pravi, da se ga je naučil sprejeti. »Danes živim simbiozo s tumorjem ... ne leto,« je zapisal v svoji prvi pesniški zbirki, ki je s pomočjo šentjurskega literarnega društva izšla lani. Zakaj jaz? Srečo se tega nikdar ni vprašal, spraševali so se njegovi bližnji. »Naše življenje uravnava neka energija. Ni pomembno, kako jo imenujemo, ali Bog, Alah, Buda. Ta energija težko preizkušnjo naloži tistemu človeku, ki jo je sposoben prenesti. In jaz sem jo. Pravim, da sem prevaral naravo, sebe in zdravnike, ki so mi dali dve, največ tri leta življenja. Jaz pa zdaj uživam že osem let.« Pred šestimi leti se je moral zaradi bolezni invalidsko upokojiti. Osnovna zdravila so za bolnika brezplačna, a uživati mora draga prehranska dopolnila, saj je zelo shujšal, telo pa za zdravljenje potrebuje moč. »Pogosto spregledamo ta socialni vidik bolezni: kako nekdo, ki je invalidsko upokojen, sploh lahko preživi.« Obrnil hrbet medicini Srečo je iz zdravstvene stroke, študiral je zdravstveno nego in kar nekaj let, vse do bolezni, delal v šentjurskem zdravstvenem domu. Med svojo boleznijo pa je 'na pol' obrnil hrbet uradni medicini. Obiskoval je alternativne zdravilce, ki prakticirajo holistično medicino, si sam prilagajal terapije in celo zavrnil drugi sklop kemoterapij. Zdravniki so bili razumevajoči. »Moje telo ni bilo vajeno kemije, nikdar nisem jemal tablet. Imel sem občutek, da bom umrl zaradi kemoterapije in ne zaradi tumorja.« Prepričan, da je naše fizično telo podrejeno psihičnemu, duhov- nemu, energijskemu, se je podal na pot duhovne rasti in odkrivanja samega sebe. Pri tem je (ponovno) odkril svojo ustvarjalnost. Pesmi, ki zrastejo iz misli Že v osnovnošolskih letih je Srečo prejel več priznanj za svoje umetniško udejstvovanje. Ko zaradi hudih bolečin na začetku bolezni ni mogel spati, je v roke vzel čopič in platno. Fotoaparat ga spremlja, kadar hodi po svoji naj večji zdraviteljici - naravi. Še vedno se zmerno ukvarja s športom, da ostaja v formi. Ker je v glavi toliko misli, jih prelije na papir in nastane osebno izpovedna pesem. Zbral in izdal jih je v prvi pesniški zbirki s pomenljivim naslovom: Minuta čez polnoč. Ne bo zadnja, obljubi, a dolgoročnih načrtov (več) ne dela. Rad bi še raziskal zgodovino svojega rojstnega kraja, pisal, ustvarjal. Rasel. Užival tukaj in zdaj. Ni lahko. Še vedno ima težave, predvsem na kognitivni ravni, včasih je boljše, včasih slabše. V veliko oporo so mu njegova življenjska sopotnica, otroci, prijatelji. Pravi, pa naj zveni še tako banalno, da je svojo bolezen sprejel kot darilo, saj ga je ogromno naučila. Ne obremenjuje se več z nepomembnostmi. Naj se mu minuta čez polnoč prevesi v ure, dneve, mesece, leta. rr. ŠENTJURSKE NOVICE, OKTOBER 2015. Urednistvo(5)sentjurskenovice.si Šentjurčani @ Medgeneracijsko druženje » Rubriko pripravlja LJUDMILA CONRADI. V domačo cerkev na Ponikvi starejši radi hodijo. Mag. Alojz Kačičnik, župnik na Ponikvi Karitas oziroma področje dobrodelnosti je pomemben del krščanske vere, kajti ko pomagamo bližnjemu v stiski, pomagamo Bogu. Delo na tem področju pa nas dela bolj človeške. Irena Zevnik, učiteljica Mislim, da so člani Karitasa in tudi Rdečega križa zelo prizadevni in pridni. Pomagajo starejšim in tudi mlajšim v stiski. Za to žrtvujejo svoj prosti čas. Gotovo si zaslužijo pohvalo. Spremljajo potrebe ljudi in s tem na nek način pridobijo pogled na stanje prebivalcev. Martin Klančar, upokojeni pismonoša Pomagam pri Karitasu. Z dragimi člani pripravljam pakete humanitarne pomoči, ki jih potem raznosimo po vaseh tistim, ki so jim namenjeni. Sprejemajo nas z odprtimi rokami. Mislim, da je ta pomoč zanje zelo pomembna, saj z njo laže preživijo. V župniji Ponikva živi okrog 220 starejših Pomagajo^ tudi starejšim. Župnijska Karitas na Ponikvi šteje 12 prizadevnih prostovoljcev. V župniji Ponikva živi okrog 220 starejših ljudi, od tega jih 20 stanuje v domovih za starejše. Prostovoljci organizacij Karitas in Rdeči križ jih obiskujejo in ugotavljajo, kakšno je njihovo stanje. Srečevanja »Imamo dejavnosti, ki redno potekajo. Obiskujemo starejše in bolnike na domovih. Vsak prvi petek v mesecu obiščemo od 13 do 15 slabo gibljivih in nepomičnih ljudi. Vsako nedeljo se na njihovih domovih oglasi izredni delivec obhajila in obhaja tiste, ki to želijo,« pove župnik, mag. Alojz Kačičnik. Člani župnijskega Karitasa z vodjo Tino Klančar vsako leto pred božičem in veliko nočjo izdelajo praznične voščilnice in jih razdelijo vsem, ki so starejši od 70 let. Pred božičem in veliko nočjo obiščejo župljane Ponikve, ki živijo v domovih za starejše v Šmarju, Šentjurju in v Domu ob Savinji. »Enkrat letno priredimo srečanje starejših in bolnikov tudi v cerkvi. Povabimo jih k spovedi, obhajilu in bolniškemu maziljenju. V drugem delu pa je družabno srečanje s pogostitvijo v prostorih župnišča,« pove mag. Kačičnik. Pomoč ljudem v stiski Karitasova pomoč ljudem v stiski ni omejena samo na starejše, ampak j e namenjena vsem ljudem, ki pomoč potrebujejo. Prostovoljci naredijo pakete s prehrano, ki jo dobijo od škofijske Karitas, in jih razdelijo najrevnejšim, ki si hrane ne morejo kupiti. Včasih pa ljudem, ki so v največji stiski, pomagajo plačati tudi položnice. »Pri organizaciji večjih dogodkov animiramo tudi druge župljane. V sredo, 25. novembra, bodo sodelavci Karitasa romali v Celje v dvorano Golovec na dobrodelni koncert Klic dobrote, ki ga organizirata slovenska Karitas in RTV Slovenija,« še doda župnik. JUBILEJI Martinovih 80 let Martin Ipšek je luč sveta zagledal v Zgornjih Selcah kot tretji od desetih otrok staršev, ki so imeli srednje veliko kmetijo. Otroštvo je preživljal kot drugi kmečki otroci in je moral kmalu prijeti za delo. Osnovno šolo je obiskoval na Ponikvi. Rad je igral nogomet in med dvema ognjema, a ne kot danes, ampak z žogo, napravljeno iz cunj. »Komaj sem prišel domov, me je že čakala motika,« pravi Martin. 17-leten je šel delat k podjetju Graditelj v Celju, nato je dve leti služil vojsko v Beli Cerkvi v Srbiji. Ko se je vrnil domov, se je zaposlil na železnici in tam ostal do upokojitve. Na veselici v Šmarju je spoznal deklico in takoj se je vnela ljubezen. Poročila sta se in najprej stanovala na Grobelnem, kjer sta kupila hišo, nato stajo prodala in kupila drugo v Unišah, kjer živita še zdaj. Imata dva sina in tri vnukinje. Martinu zdravje dobro služi. Ureja okolico hiše, obdeluje vinograd, vrt in njivo, bere časopise in gleda poročila na televiziji. Skrbi pa tudi za Slomškovo rojstno hišo. Šentjurske Podobe iz sanj Katja Gorečan, ki ustvarja tudi v šentjurskem literarnem društvu, je svoja dela na ogled postavila v Celju. Mlada literarna in likovna ustvarjalka je obiskovalcem ponudila ilustracije, risbe in slike, ki jih je združila pod naslovom Podobe iz sanj. Razstava je bila ves mesec na ogled v Celjskem mladinskem centru. Njeno ustvarjanje v Podobah iz sanj zaznamuje iskrenost in delček otroškosti. Njena dela nekatere spominjajo na ljudsko umetnost ali pa na ilustracije raških narodnih pravljic iz davnih časov. Katja Gorečan je svoja likovna dela razstavila v Celjskem mladinskem centru. www.gostisce-bohorc.com o^AP"04**. ■ Bohorč 11 Cfl KUHINJA, MALICE odobno opremljenih sob Bohorč Marjan s.p., Dušana Kvedra 44, 3230 Šentjur pri Celju Tel.: 03 746 14 30, GSM: 041 666 726 Sprejemamo naročila za večje zaključene družbe Vse najboljše OTROŠKE i VEDOŽELJNOSTI VSAK DAN OB 10. IN 17. URI od 5-do 11.10.2015 Vabljeni na zabavne in poučne znanstvene dogodivščine in eksperimente v družbi prof. Pipete. Naša krajevna skupnost PONOSNI NA PONIKVO Kaj o 'svoji1 Ponikvi povedo domačini? Ponikva. Kakšna je Ponikva skozi oči tistih, ki tam živijo že vse svoje življenje? » Piše: Nina Krobat Od našega zadnjega obiska Krajevne skupnosti Ponikva (KS) v lanskem juliju se je kraj nekoliko spremenil. Ne le da imajo novega predsednika sveta KS (to funkcijo je nastopil Igor Dosedla), tudi podoba kraja se je nekoliko spremenila. V samem središču imajo novo trgovino Kea Tuš, do šole pa vodi obnovljena navezovalna cesta. Dosedla pove, da tudi zdaj nikakor ne počivajo. Letos bodo tako asfaltirali 650-metrski cestni odsek od pokopališča do Vr-toč. »Najpomembnejša naložba pa bo prenova Knjižnice Ponikva. S precej večjim prostorom bo knjižnica pridobila možnost še boljšega dela z najmlajšimi, saj bomo poskrbeli za ustrezno IK tehnologijo in za možnost uporabe te tehnologije za tiste, ki je doma nimajo. Ob tem bomo poskrbeli tudi za izobraževanje na tem področju,« napoveduje. Ponosen je tudi na družabno življenje v kraju, saj so tudi v zadnjem letu izpeljali številne prireditve, od novoletne prireditve, pustovanja in martinovanja do številnih pohodov, čistilne akcije, športnih turnirjev in športnega dneva z veliko gasilsko veselico. Igor Dosedla, predsednik sveta KS, direktor Na Ponikvi s krajšimi prekinitvami (zaradi študija) živi vse svoje življenje, slabih 62 let. Po več kot 20 letih se je lani vrnil v lokalno politiko, sicer pa je že več kot polovico svojega življenja zaposlen na Šolskem centru Celje. Tam trenutno opravlja delo direktorja. Prizna, da je včasih kar stresno, vendar obenem lepo, sploh takrat, ko vidi, da gredo stvari v pravo smer. Počasi bo treba izpreči v službi, pravi, in si najti hobi še za tretje življenjsko obdobje. Poročen (in to še kar prvič, se pošali), oče (hčerki) in dedek dvema malima razbojnikoma, v najboljšem pomenu besede. Z vnukoma preživi precej svojega prostega časa, ki ga sicer ni prav dosti. Kar ga še ostane, ga nameni potepanju z avtodomom po Evropi in tenisu s kolegi. Kakšna je kakovost življenja v vašem domačem kraju? Rek 'Nikoli ne stopiš dvakrat v isto reko' velja tudi za življenje na vasi, kot je Ponikva. Spreminja se struktura prebivalcev, ki je iz pretežno ruralne postala dnevno migracijska v centre, kot so Celje, deloma Šentjur, počasi pa tudi Maribor. Da bi tudi spremenjena struktura še vedno doživljala Ponikvo kot kraj, na katerega so navezani, se mora spreminjati tudi naloga tiste osnovne celice lokalne samouprave. Kaj bi v svoji krajevni skupnosti najprej pokazali turistu? Vsekakor velikonočnico, pa seveda našo prelepo cerkev, Slomškovo in Kocenovo hišo, prekrasen razgled izpred cerkve sv. Ožbolta, pa sprehajalne poti po okolici... Kaj bi na območju KS Ponikva izboljšali ali spremenili? Morda bi skušal vcepiti v sovaščane zavedanje, da je nasmešek, ki smo ga priklicali na lica sočloveka, največja nagrada. In da se pravih problemov zavemo, ko smo pred odločitvami, ki so včasih dokončne. Vse dmge probleme, ki nas tarejo, bomo skušali rešiti s pogovorom, za katerega pa si moramo vzeti čas. Pa smo pri tem, časa je vedno premalo, zato si ga preprosto moramo vzeti. Naša krajevna skupnost (23) Jelka Godec, poslanka Na Ponikvi živi že skoraj vse svoje življenje, 33 let. Prva leta je s starši sicer živela v Celju, a so bili tudi tedaj vse šolske počitnice in vikendi povezani s starimi starši na Ponikvi. Ko sta starša na Ponikvi izgradila hišo, so zaživeli tam. In tako je še danes, ko na Ponikvi živi s svojo družino, možem in tremi otroki (18,14 in 7 let). Družina je razumevajoča in jo spodbuja pri njenem delu, pove poslanka, kijev politiki še posebej aktivna od leta 2010. Že pred tem je bila aktivna v občinski SDS, trenutno pa poleg poslanske opravlja še funkcijo regijske predsednice ženskih odborov SDS. Seveda vse to pomeni, da prostega časa nima na pretek. Kadar je doma, se posveča družini in gospodinjskim opravilom, vendarle pa nekaj časa najde tudi zase, za dobro knjigo, tek in kolo. Kakšna je kakovost življenja v vašem domačem kraju? Življenje na podeželju, kamor Ponikva vsekakor spada, je zame velika prednost. Okolje, v katerem živim, me pomirja, napolni z energijo in ohranja stik z realnostjo. Zato sem vesela, daje Ponikva okolje, ki mi vse to zagotavlja. Kaj bi v svoji krajevni skupnosti najprej pokazali turistu? Definitivno Slomškovo zapuščino in vse, kar je povezano z njim: rojstno hišo, sv. Ožbalt, cerkev sv. Martina. Mislim, da bi morali biti na Slomška vsi, ne le Ponkovljani, zelo ponosni. Kaj bi na območju KS Ponikva izboljšali ali spremenili? Vedno so potrebne izboljšave. Vsekakor pa je treba izboljšati videz osrednjega trga pred cerkvijo sv. Martina, vendar ne z miselnostjo: še več betonskih objektov. Andreja Ocvirk, ravnateljica, zborovodkinja Pristna domačinka. Vmes je sicer nekaj let preživela na Proseniškem, a je s svojo družino, možem in dvojčkoma (fantoma, starima 13 let) kmalu zaživela na Tičnici. Svojo poklicno pot je kot učiteljica glasbe začela prav v domači šoli, kjer zdaj že sedmo leto opravlja funkcijo ravnateljice. V otroštvu je začela igrati klavir, že v prvem letniku srednje šole je postala zborovodkinja v domači cerkvi. Kot bmcka je postala vodja mešanega cerkvenega zbora, je pobudnica ustanovitve zbora Sonce, kije letos praznoval 15-letnico in je še vedno del nje, vodi tudi zbor Šolskega centra Celje. Pravi, dajo delo z zbori še vedno bogati in kljub garanju se sprosti v trenut-kih, ko to najbolj potrebuje. Vseskozi je aktivna tudi v domačem kulturnem društvu, je podpredsednica sveta KS Ponikva. Prosti čas nameni družini in glasbi, pa tudi športu, goram in filmu ali nadaljevanki. Kakšna je kakovost življenja v vašem domačem kraju? Naš kraj je zelo lep, s krasno lokacijo in ima mnogo danosti. Vendar menim, da so le—te skrajno premalo izkoriščene. Imamo veliko lepega, bogato naravno in kulturno dediščino, veliko sposobnih ljudi. Kakovost življenja na Ponikvi bi lahko z večjim sodelovanjem še močno dvignili. Kaj bi v svoji krajevni skupnosti najprej pokazali turistu? Sama vas na hribu sredi gričevje fascinantna. Čudovita je cerkev sv. Martina, turiste pa bi pritegnili tudi Slomšek, Kocen, velikonočnica, šola in športni park, znamenitosti ob učnih poteh. Kaj bi na območju KS Ponikva izboljšali ali spremenili? Najprej cesto Sele-Ponikva-Dolga Gora, to je res nujno. Tmdila se bom, da se povežemo vsi, ki aktivno sodelujemo v različnih društvih. Potrebujemo več sodelovanja pri pripravi aktivnosti, ki bogatijo življenje krajanov. Ponikva ne sme postati spalno naselje, saj imamo preveliko odgovornost do dediščine in prednikov. Boris Rečnik, samostojni podjetnik Tudi on je rojen Ponkovljan, sicer pa mož in oče (sinovoma, starima 13 in 21 let) ter podjetnik v domačem kraju. Družinsko podjetje Instala-terstvo Rečnik ima dolgo tradicijo. Obstaja od leta 1984, po očetovi upokojitvi pa je Boris leta 1996 stopil na samostojno podjetniško pot. V podjetju se ukvarjajo s strojnimi instalacijami v industriji in stanovanjskih objektih, uredijo vse - od vodovoda in ogrevanja do plinskih instalacij, vodnih črpalk in prezračevanja. Pravi, da se, glede na dolgo tradicijo, glas o njihovem delu širi v bližnjo in daljno okolico. Ker vse delo opravijo na terenu, morajo svoje stranke seveda iskati tudi v bolj oddaljenih krajih. V prostem času ga srečamo na kolesu, smučanju ali na potovanjih. Kakšna je kakovost življenja v vašem domačem kraju? Glede na velikost kraja bi jo ocenil z zadovoljivo, saj imamo vse, kar potrebujemo za zadovoljitev osnovnih življenjskih potreb (trgovino, kmetijsko trgovino, pošto, bencinski servis, železniško postajo, šolo, vrtec, gasilski dom, športno igrišče s telovadnico ...) in že dobro poznan pevski zbor Sonce. Kaj bi v svoji krajevni skupnosti najprej pokazali turistu? Rastišče velikonočnice, rojstni hiši kartografa Blaža Kocena in škofa Slomška, farno cerkev. Kaj bi na območju KS Ponikva izboljšali ali spremenili? Izboljšati bi bilo treba cestno povezavo, urediti kolesarske poti, glede na vedno večje število turistov in popotnikov bi kraj potreboval gostinsko ponudbo s prenočišči. Za razvoj kraja bi bil potreben bolj sistematičen pristop k razvoju turizma v celotni občini. Jure Zdolšek, kmetovalec, vinogradnik Ponosen krajan Ponikve že vseh 25 let, kar je na tem svetu. Rojen na kmetiji z več kot 200-letno tradicijo. Pravi, da je že kot otrok sanjal, da bo kmetovalec, in zdaj se mu sanje uresničujejo. Kot bodoči prevzemnik kmetije vidi ogromno priložnosti v turizmu na podeželju, katerega sta starša začela snovati že pred dvajsetimi leti. Na kmetiji Zdolšek v Okrogu, ki obsega okoli 45 hektarjev, je glavna dejavnost mleko in vzreja govedi. Trenutno imajo okoli 60 glav živine. Najpomembnejša dopolnilna dejavnost je turizem s ponudbo domače hrane, ukvarjajo se tudi z vinogradništvom in vinarstvom, ki je duša kmetije, pravi. Skrbijo za 4.500 trt. Neizmerno uživa v kulinariki in kreiranju jedi, pozimi rad stopi na smuči, nove navdihe pa išče ob prepevanju s skupino '7 deci' in igranjem v godbi na pihala Liboje (s svojo boljšo polovico). Kakšna je kakovost življenja v vašem domačem kraju? Ponikva kot tako raznolik kraj nudi lepo življenje. Okolico smatram za zelo lepo in urejeno. Kaj bi v svoji krajevni skupnosti najprej pokazali turistu? Goste vedno najprej obrnemo proti Slomškovim, cerkvi sv. Martina, znameniti velikonočnici, rojstni hiši kartografa Blaža Kocena, zanimiva j e vsekakor tudi kraška vodna učna pot. Težko bi si gost v enem dnevu ogledal toliko znamenitosti Ponikve, četudi bi se predal vsem gastronomskim užitkom našega kraja, ki ga je moč okusiti na več postojankah. Kaj bi na območju KS Ponikva izboljšali ali spremenili? Mislim, da se krajani še premalo zavedamo, kaj imamo. S tem, kar imamo, bi lahko nivo dvignili še višje. Stari zapisi » Po arhivih vas vodi Bogdan Rahten Novi komandir policijske postaje Pravijo, da se komandirji šentjurske policijske postaje menjavajo kot aprilsko vreme. Čisto tako le ni, je pa vseeno res, da je Janko Virant menda že peti, ki je v zadnjih petih letih ogreval šentjurski 'šerifov' stolček. Šentjurske novice, oktober 1995 Po cestni zapori na Planini Vsaj zaenkrat ni mogoče reči, da je kvartet treh jeznih planinskih mladeničev in ene mladenke, ki ga vodi predsednik sveta KS Roman Planko, karkoli dosegel. Cestno zaporo, na kateri so skupaj s približno 100 sokrajani vztrajali od 6. ure zjutraj, so malo pred 13. uro lastnoročno odstranili, čeprav niso uspeli izboriti niti ene svoje zahteve. Spoznanje, da predvolilni čas pač ni primeren za kakršnokoli izsiljevanje države, je prišlo prepozno. Šentjurske novice, oktober 2000 Štirinajstdnevnik Pravzaprav niti ne bi imelo smisla pretirano razpravljati o 'novih' Šentjurskih novicah, a vendarle gre za pomemben preobrat v zgodovini naj starejšega šentjurskega časopisa. Trajalo je skorajda 13 let, a se je vendarle zgodilo; Šentjurske novice so od danes naprej štirinajstdnevnik, z novim uredniškim vodstvom in pristopom. Šentjurske novice, oktober 2005 Zakaj je prišel Miro Cerar ml. v Šentjur? Pripeljal ga je mladinski center v okviru enega izmed svojih projektov. Sredi dopoldneva je porabil veliko časa za razlago osnovnih pojmov o demokraciji, ki so jih učenci verjetno usvojili že na predhodnih delavnicah. V nekoliko drugačnem terminu in publiki bi bil znani pravnik izjemno atraktiven sogovornik. In še retorično vprašanje: zakaj se ni vključil v predvolilno dogajanje? Šentjurske novice, oktober 2010 Lovci za pokal Občine Šentjur že skoraj 40 let Vse od leta 1977 poteka vsako leto ob prazniku Občine Šentjur srečanje lovcev in tekmovanje lovskih družin za pokal Občine Šentjur. Leto smo se zadnjo septembrsko nedeljo lovci dobili na 39. tekmovanju zapovrstjo. Tako smo tekmovali Do vključno leta 1991 so tekme bile ob praznovanju občine, ki je bilo 18. avgusta. Tekmovanja so potekala na improviziranih streliščih v neposredni bližini osrednje proslave. Tekmovalo je šest lovskih » Piše Miran Hernaus, lovski mojster ščih lovskih družin po razporedu in tekmovanja niso več vezana na kraj praznovanja, niti ne na LD, na področju katere je osrednja občinska proslava. Ekipo je v tem obdobju sestavljalo pet tekmovalcev. Vseh šest lovskih družin je tekmovalo vse do leta 1999, ko je bila ustanovljena Občina Dobje. LD Handil Dobje ni bila več na območju občine Šentjur in niso več želeli sodelovati. Od leta 1999 dalje nastopa za pokal preostalih pet LD. V tem času je LD Šentjur izgubila primat in med zmagovalce so se vpisale vse LD. Pravila tekmovanja danes Leta 2008 smo spremenili pravila, tako da sedaj ekipo sestavlja sedem lovcev iste LD in šteje rezultat petih najboljših. Strelja se na 10 glinastih golobov in 20 strelov Letos najboljši lovci iz LD Bohor Planina Letošnje tekmovanje je bilo 27. septembra v organizaciji LD Loka pri Žusmu na strelišču v Žamerku. Rezultati: 1. mesto LD Bohor Planina (1202 točkj 2. mesto LD Loka pri Žusmu (1124 točk) 3. mesto LD Šentjur (1116 točk) 4. mesto LD Ponikva (1024 točk) 5. mesto LD Dramlje (909 točk) Zmagovalna ekipa LD Bohor Planina je iz rok podpredsednika Občine Šentjur, Roberta Poharja, prejela prehodni pokal, prve tri ekipe pa pokale v trajno last. Po končanem tekmovanju smo tekmovalci in ostali obiskovalci ostali ob srninem golažu in kozarčku virštajnčana ter se organizatorju zahvalili za uspešno izvedeno tekmovanje in druženje. Se pa že veselimo leta 2016, ko se bo odvilo jubilejno 40. tekmovanje in srečanje lovcev Občine Šentjur v organizaciji LD Dramlje. družin, in sicer: LD Šentjur, LD Dramlje, LD Ponikva, LD Loka pri Žusmu, LD Bohor Planina in LD Handil Dobje. Tekmovale so tri članske ekipe v streljanju na glinaste golobe in z malo kalibrsko (MK) puško na razdalji 35 metrov stoje. V prvem obdobju je bila najbolj uspešna LD Šentjur. Z osamosvojitvijo Slovenije leta 1991 se je praznovanje Občine Šentjur prestavilo na 24. september, s tem pa tudi tekmovanje za pokal Občine Šentjur. Od leta 1992 tekme potekajo na uradnih streli- z MK puško na tarčo 4x5 strelov (divji prašič stoje, srnjak ob stabilnem kolu stoje, gams ob premičnem kolu stoje in lisica leže). Vsak tekmovalec lahko doseže maksimalno 300 točk, torej celoma ekipa 1.500 točk. Z uvedbo teh pravil je trenutno najboljša ekipa LD Bohor Planina. LD Ponikva in LD Dramlje ne razpolagata s streliščem za MK in takrat, ko je organizator ena od teh LD, se streljajo samo golobi in takrat vsak tekmovalec strelja na 15 golobov. ŠENTJURSKE NOVICE, OKTOBER 2015. urednistvo@sentjurskenovice.si Kronika » Rubriko pripravlja NINA KROBAT. 1 BENCINSKI SERVIS STRANICE 1 1 fMgip tel:02 845 0126 1 tel:03 752 07 08 1 ^VHNIMARKETINGPm ZGODILO SE JE Ni ga prepoznala V prvih septembrskih dneh so šentjurski policisti prejeli klic 'na pomoč'. Obvestili so jih, da je pred stanovanjsko hišo v središču Šentjurja obležal neki moški. Policisti so se odpravili pogledat, kaj je z moškim. Ugotovili so, da je možakar zvrnil nekaj kozarčkov preveč, toliko, da je tudi njega 'zvrnilo'. In to pred domačo hišo. Omagal je in ni mogel naprej. A zadeva tukaj še ni bila končana. Policisti so nato ugotovili, da jih je klicala prav možakarjeva partnerka, ki je tisti večer tudi zvrnila kakšnega preveč. Partnerja, ki je obležal pred hišo, zato ni prepoznala. Namesto, da bi mu pomagala k zasluže- nemu počitku, je poklicala policiste. 'Veselica' na Ponikvi Pestro je bilo na Ponikvi v noči iz 5. na 6. september, ko so se v kraju veselili na gasilski veselici. Medtem ko so nekateri vrteli pete, je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo v okolici Ponikve. Premetal je več prostorov in s sabo odnesel gotovino ter nakit. Nočna rajanja so očitno raj tudi za vandale. Neznanci so na bencinskem servisu na Ponikvi poškodovali in izpraznili dva gasilna aparata. Drugi (ali pač isti?) nepridipravi pa so odtrgali in poškodovali telefonsko govorilnico. Monter je kasneje povedal, da so se vandali zelo potrudili pri uničevanju, saj tovrstnega aparata ni tako enostavno 'demokrati'. Previdno na traktorjih Policisti so na začetku septembra v okolici Ponikve obravnavali nesrečo na travniku. Med vožnjo po brežini navzdol je voznik traktorja s prikolico izgubil nadzor, traktor se je prevrnil. Pri tem so se poškodovali potniki, ki so bili na prikolici, eden celo huje. Policisti vse voznike traktorjev opozarjajo, da so cestno-prometni predpisi, ki se nanašajo na prevoz potnikov na prikolicah, zelo smiselni tudi izven vozišč, saj so njive in travniki bistveno bolj nevarni kot ZNAN OBRAZ Gasilec več kot tri desetletja Milenko Tanšek iz Bukovja je v gasilske vrste, v PGD Slivnica pri Celju, stopil že leta 1984 in temu društvu je zvest še danes, ko že drugi mandat opravlja funkcijo predsednika. Pred tem je desetletje opravljal funkcijo podpredsednika tega društva, ki danes šteje okoli 190 članov, od tega imajo 25 aktivnih operativcev. »To je naša vojska,« pristavi v šali. Na območju PGD Slivnica v zadnjem času zaznavajo manj večjih požarov. Ljudje so čedalje bolj ozaveščeni, ugotavlja Milenko, čeprav so po številu intervencij (oziroma izvozov) med prvimi društvi v šentjurski Gasilski zvezi. Spomnimo se denimo lanskih poplav in plazov, a to so dejavniki, na katere ljudje večinoma nimajo vpliva. Ena najtežjih intervencij, se spominja Milenko, je bila pred leti na Bukovju. Posredovali so v požaru na gospodarskem poslopju, do katerega niso mogli s cisternami, saj ni bilo dovozne poti. Veliko iznajdljivosti je bilo treba, da so požar pogasili, a žal vse živine niso mogli rešiti. Prizor se je Milenku za vedno vtisnil v spomin ... Pravi, da ti določene stvari pač morajo biti položene v zibelko. Ko beseda nanese na opremo, pove, da bi operativci potrebovali novejše zaščitne obleke, v letu 2019, ko bodo praznovali 90-letnico društva, pa načrtujejo nakup novega gasilskega vozila. (NK) Milenko Tanšek pravi, da je gasilstvo verjetno še edina organizacija, ki skozi prostovoljno pomoč drugim goji tovarištvo, prijateljstvo. MINI KRIMI Tatu ne bo zeblo Lutarje, 1. september-Nepridiprav je iz gozda ukradel za pol traktorske prikolice nasekanih drv. Za kurjavo je s tem kaznivim dejanjem tako 'prihranil' okoli 100 evrov. Tat bo oral Lutarje, 3. september - Neznani nepridipravi so tokrat odtujili plug, vreden okoli 200 evrov. Prepoved približevanja Šentjur, 4. september - Policisti so že drugič posredovali v istem družinskem sporu in kršitelju izrekli prepoved približevanja. Pse na povodce! Šentjur, 6. september - Občan je svojega psa na povodcu peljal na sprehod, ko je do njiju pritekel sosedov pes in psa na povodcu napadel ter ugriznil. Policisti opozarjajo, naj bodo psi na povodcih in pod nadzorom. Nihče mi nič ne more! Šentjur, 6. september - Nekateri še vedno razumejo samo zakon moči. Tako je znani podjetnik iz Šentjurja naročil tiskarsko storitev pri drugem podjetniku. Ko pa je bilo treba storitev plačati, je dejal, da ne bo plačal, češ da mu tako nihče nič ne more. Njegovo razmišljanje bo potrdilo oziroma ovrglo sodišče. Prehitro čez prehod Šentjur, 15. september - Zaradi prehitre vožnje je na območju železniškega prehoda prišlo do naleta treh vozil. Povzročitelj je verjetno zaradi strahu, da bi se pred njim spustile zapornice, s povečano hitrostjo zapeljal čez prehod. Policisti opozarjajo na previdnost in voznike obveščajo, da tudi na tem odseku merijo hitrost vozil. Pozabil 150 evrov Šentjur, 16. september - Občan je v bankomatu pri Mercatorju pozabil 150 evrov. Ko se je vrnil, denarja seveda ni bilo več. Policisti tistega, ki je denar vzel, še iščejo. Ukradli za 7 tisočakov materiala Dolga Gora, 17. september - Neznanci so iz delovnega kontejnerja odnesli več gradbenih spon in vibra ploščo. Lastnika so oškodovali za 7.000 evrov Mislil, da je že v Avstriji Šedina, 17. september - Policisti so izsledili emigranta, državljana Maroka. Moški je mislil, da je že v Avstriji. Ker je zaprosil za mednarodno zaščito - azil, so ga odpeljali v azilni dom. S stolom in pepelnikom po glavi Šentjur, 17. september - V enem od gostinskih lokalov sta se srečala znanca, ki bi ju naj povezovale stare zamere. Zaradi tega je eden v roke vzel stol in drugega z njim udaril po glavi. Ker to še ni bilo dovolj, je pograbil še pepelnik in zadevo popravil. Zagovarjal se bo na sodišču. Najbolj žalostno pa je, da so pajdaši zadevo le nemo opazovali in trdili, da s tem nimajo ničesar. Baje so prijatelji. (26) Novice KAKO SKUHATI KAKOVOSTNO ŽGANJE Žganje. Tistim, ki ga kuhate sami, tokrat ponujamo 5 nasvetov za kakovostno žganjekuho. » Piše: Tomaž Pritekelj Med prvimi naj bi alkohol začeli izdelovati Sumerci že več kot 2000 let pred našim štetjem. Danes poznamo veliko načinov izdelave najrazličnejših alkoholnih pijač. Žgane pijače, ki vsebujejo visok delež alkohola, imajo, po prepričanju nekaterih, v zmernih količinah tudi zdravilen učinek. To pa bi naj veljalo samo takrat, ko je žganje kakovostno. Miran Hernaus, ljubiteljski kuhar žganja, opaža, da veliko ljudi, ki kuhajo domače žganje, dela napake, ki negativno vplivajo na kvaliteto. S tem mislimo predvsem na aromo in vsebnost toksičnih snovi. Primerno sadje Osnovna surovi-na za izdelovanje ■ žganja je sadje. Na Šentjurskem so to najpogosteje slive, hruške in jabolka. Zelo pomembno je, da izberemo kvalitetno in biološko zrelo sadje, ki vsebuje dovolj sladkorja. Iz sadne zaloge odstranimo gnile primerke. Pomembno je, da sadje dobro očistimo. Tudi če je sadje ležalo na travi, ga je potrebno očistiti, da ne pridejo v brozgo nečistoče in nezaželene arome. Sadje je vedno potrebno zmleti, da pride čim prej do alkoholnega vrenja. Pri tem je treba biti pozoren, da ne poškodujemo koščic, saj tudi to negativno vpliva na okus žganja in vsebnost toksinov. Obvezno 2-kratno kuhanje Miran Hernaus opozarja, da je za kvalitetno žganje potrebno kuhati dvakrat. V prvi fazi je potrebno sadno gmoto kuhati, vse dokler alkohol še hlapi. V drugem kuhanju pa je potrebno obvezno izločiti metilni alkohol, saj je ta strupen in škodljiv. Ker ima metilni alkohol nižje vrelišče kot etilni, ga izločimo tako, da zavržemo prvi del tekočine, ki priteče, ali ga zbiramo posebej in shranimo izključno za zunanjo uporabo. Vsebnost metilnega alkohola lahko tudi praktično preverimo tako, da vzorec tekočine poskusimo z jezikom. Če na jeziku zaznamo pekoč občutek, pomeni, da vzorec še vedno vsebuje metilni alkohol. Z drugim kuhanjem prenehamo takoj, ko vsebnost alkohola pade pod 40 odstotkov. Primerna alkoholna vsebnost Končno žganje ne sme imeti več ■gj* kot 40 odstotkov alkohola. Pri drugi destilaciji pridobimo tekočino s 65- do 75-odsto-tnim deležem alkohola. Takrat je potrebno matematično izračunati, v koliki meri moramo žganje redčiti, da dosežemo primerno alkoholno stopnjo. Žganje se mora vedno redčiti z destilirano vodo. V najboljšem primeru bi za redčenje uporabili deževnico, vendar danes tega ne počnemo več zaradi onesnažene atmosfere. Po redčenju z refraktometrom ponovno preverimo vsebnost alkohola, katera lahko doseže tudi do 42 odstotkov, če predvidevamo, da bo žganje kakšen odstotek alkohola izgubilo še ob skladiščenju. Žganje mora odležati Žganje se mora po izdelavi starati. ‘ [dL I Miran Hernaus priporoča, da žganje odleži vsaj 2 meseca pred uporabo. Ob tem pa je treba vedeti, da se v žganju še vedno dogaja manjše alkoholno vrenje, tako da embalaže ne smemo čisto nepredušno zapreti, saj se še vedno v manjši meri wa„H=ma»sobs«»sodih.pol vljajo varen izhod phno • proizvajajo plini. Najboljša embalaža za shranjevanje žganja je steklovina. Žganja nikoli ne shranjujemo v plastične embalaže, saj plastika ob stiku z alkoholom izloča človeku strupene snovi. Žgane pijače je potrebno piti zmerno in preudarno. Ob tem pa Miran Hernaus poudarja, da je pitno samo kvalitetno žganje, ki ne zaudarja in ni premočno. Potrebno je poznati zakonodajo Miran Hernaus ugotavlja, da dosti ljudi slabo pozna ali upošteva zakonodajo, ki je predpisana za pridelovanje žganih pijač. Zakonodaja na področju žganjekuhe pravi, da ni dovoljeno prodajati žganih pijač, ki jih kuhamo kot mali proizvajalci. Tako proizvedene žgane pijače so dovoljene samo za lastno uporabo. Prodajalec žganih pijač pa se mora pred prodajo registrirati kot proizvajalec alkoholnih pijač na oddelku za trošarine, glede na krajevno pristojnost. ,lnih mlete sadne gmo- te. Vrelnevehenasodihzagota- Za kvalitetno žganjekuho je potrebno prebirati literaturo in slediti moderni tehnologiji. Ob gradivu na sliki tudi refraktometer za merjenje alkoholne stopnje. S * __V---------- Viljamovka je najbolj priljubljena sorta hruške, ki se uporablja za izdelavo žganih pijač. Žganje je, poleg sadja, možno izdelovati iz že pridelanega vina, sladkornega trsa, riža ali krompirja. V naših krajih se najpogosteje pridobiva iz sliv, hrušk in jabolk. Slive - žganje, skuhano iz mlete gmote sliv, imenujemo tudi slivovka. Je zelo pogosto in priljubljeno žganje pri nas. Hruške - tudi žganje iz hrušk je v naših krajih pogosto in priljubljeno, še posebej iz hrušk sorte viljamovka, ki imajo posebno aromo. Jabolka - žganje iz jabolk ima med naštetimi najbolj blago aromo. Zato se tovrstno žganje dostikrat uporablja za likerje, kjer jabolčnemu žganju dodamo še aromo drugega sadja. »Želim sl, da bi naši dve igralnici zaživeli v vrvežu radoživosti otrok. Vse to pa je na vas, spoštovani starši.« Elizabeta Jelen, ravnateljica Vrtca Šentjur Družabno » Druža EU. ŠENTJURSKIH 5 Prireditev za sto tisoč evrov Sogovornica Nastija Močnik, koordinatorka območne izpostave Šentjur Javnega sklada republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Kakšne kulturne prireditve so v Šentjurju najbolj obiskane? Zagotovo gledališki abonma. Pa tudi razstave v galeriji, prireditve ob kulturnih praznikih, Šentjursko poletje in zborovski koncerti. Kakšnih kulturnih prireditev si v Šentjurju želite več? Želela bi kakšno kavarniško glasbeno prireditev več. Takšno, kjer lahko ob koncertu še malo pokramljaš. Ali pa kakšno gledališko predstavo amaterskih gledaliških skupin, najbolje domačih. Če bi imeli sto tisoč evrov nepovratnih sredstev za organizacijo dogodka, česa bi se lotili? Nekaj nevsakdanjega za Šentjur. Povabila bi kvalitetno domačo ali tujo produkcijo, ki ni nujno 'mainstream'. Ali pa kakšen večdnevni kulturni festival, ki bi pritegnil različne množice. Na organizacijo katerega dogodka ste najbolj ponosni? Na vse dogodke, kjer sem pomagala pri organizaciji, sem ponosna. Izpostavila pa bi razstavo slik o Mačku Muriju. Slike so narisali otroci na otroški delavnici, obiskala pa nas je tudi ilustratorka originalnih slik Mačka Murija, Jelka Reichman, ki je bila nad Šentjurjem zelo navdušena. Slavnostno in str. 28 zabavno ob prazniku občine str. 29 15 let ansambla Unikat Konjerejec s str.29 šentjurskega osvojil kar tri pokale Družabno DEKLE Z NASE NASLOVNICE r Šentjurčanka, dekle iz spota Modrijanov Neja Krampi Mastnak iz Šentjurja. Za vas smo poiskali dekle iz naj novejšega uradnega videospota Modrijanov. Spot, ki ga je režiral Alen Pavšer, je prava mala umetnina, naša Neja (Ona) pa v njem sanjsko lepa. Ekipa je spot z Modrijani snemala kar nekaj dni, v V.S. produkciji, ki je pri tem sodelovala, pa nam je Vladimira Skale potrdila, da gre za našo Nejo iz Šentjurja, ki je pri njih model. Neja iz Šentjurja lepša nov spot Modrijanov, za katerega mnogi trdijo, da je presežek. Slika je last V.S. produkcije, foto Samo Mervar. @ Predsednik KS Loka pri Žusmu, Srečko Krajnca (desno), je zadovoljen z nedavno končanimi pr°le'' ti v domači krajevni skupnosti. Slavnostno in zabavno ob prazniku občine (z leve) Takole so po prireditvi v družbi dam uživali Anton Špan, Mihael Bučar in Jurij Malovrh. Občina Šentjur je ob občinskem prazniku v Ipavčevem kulturnem centru priredila svečano prireditev s podelitvijo priznanj. Župan mag. Marko Diaci je v uvodnem govoru čestital vsem občanom in dodal: »Veseli smo, da bomo lahko s priznanji počastili tiste ljudi, ki so nas povezali in s svojim delom navdušili.« Prireditev je humorno povezoval Luka Žerjav, člani ansambla Sekstakord pa so dogajanje glasbeno popestrili s priredbami in avtorskimi komadi. Uradnemu deluje sledilo druženje s pogostitvijo. Vitanjski župan Mirko Polutnik (levo) se je z družbo pridružil nagrajencu Šentjurskih novic za življenjsko delo Franciju Šuštru (prvi mož z desne) Alojz Kačičnik župnik župnije Ponikva, je povsod dobrodošel sogovornik. Zasedeni so bili prav vsi sedeži v Ipavčevem kulturnem centru. ŠENTJURSKE NOVICE, OKTOBER 2015. |jlI5XjQ33 urednistvo@sentjurskenovice.si Družabno@ SaVob'«'nirnag( reditvene šotore. Obiskovalci sol napolnili tri pri-1 V Šentjerneju na Dolenjskem so organizirali prvo razstavo konj slovenske hladnokrvne pa- ~ sme. Za razstavo je bilo izbranih tudi 14 kobil in 4 žrebci rejcev in lastnikov Konjerejske-ga društva Šentjur. Največji uspeh je dosegel k Franc Salobir iz Jele. Franc je edini razstav ljalec, ki je domov prinesel kar tri pokale. S kobilo v kategoriji 6-9 let in žrebico v kategoriji A+B je dosegel 1. mesto, s triletno kobilo pa 3. mesto. Franc Bevc iz Dobrine je s štiriletnim žrebcem zasedel 2. mesto. franc (Z leve stojijo) Martin Vahen, Franc Bevc, Janko Novak in Franc Salobir. (Spodaj) Franc Ogrizek, predsednik Konjerejskega društva Šentjur, in Uroš, sin Franca Salobirja. Ane Mari Vahen je _ predstavila kobilo Špelo. Polno plesisce plesalcev, zeljnih poskočnih ritmov domače glasbe. V Gorici pri Slivnici so člani ansambla Unikat z velikim koncertom obeležili 15 let delovanja. Na odru so se jim pridružili Modrijani, Kvartopirci, Okrogli muzikanti, Ognjeni muzikanti in Poskočni muzikanti. Član ansambla Davor Pušnik je za Šentjurske novice povedal: »S koncertom smo več kot zadovoljni. Bilo je popolno! Dobro smo se pripravili in ni nam žal vse vložene energije, saj je bilo na koncu vse poplačano. Žal nam je le, da je prehitro minilo. A kot pravijo, vse dobro hitro mine.« Člani ansambla Unikat pravijo, * daje koncert uspel točno tako, kot so si zamislili. 1 AVTODELI ŠTURBEJ Rosa team d.o.o. Drofenikova 16, Šentjur » Stran ureja METKA PIRC. Z jahači varno na pot S posebej velikim veseljem so na OŠ Dobje sprejeli prvošolce. Hkrati so poskrbeli za varen prevoz najmlajših otrok s šolskim kombijem. Tamkajšnja občina je kupila devet jahačev. Z njimi omogočajo varno vožnjo otrokom, ki so manjši od 150 centimetrov. Poklon Občine Šentjur svojim mladim Pisna priznanja s knjižno sošolcev, učiteljev in drugih ob- Bobek (na predlog OŠ Planina Franja Malgaja Šentjur), Tja-nagrado za prizadevno učenje, čanov, so ob letošnjem prazni- pri Sevnici), Lara Krajnc (na ša Trbovc (dijakinja Šolskega katerega rezultat so odličen ku občine Šentjur prejeli: Aljaž predlog OŠ Hruševec Šentjur), centra Šentjur) in Ema Kačič-uspeh in prejeta priznanja, za Žafran (na predlog OŠ Slivnica Mateja Žvegler (na predlog nik (na predlog Glasbene šole aktivnosti v organih šole in iz- pri Celju), Anej Jesenek (na OŠ Blaža Kocena Ponikva), skladateljev Ipavcev Šentjur), ven nje, za prijateljski odnos do predlog OŠ Dramlje), Nina Špela Jezovšek (na predlog OŠ (TPinMP) Taekwondoist Anej Jesenek -priznanje za nadarjenost in trdo delo. šoli in sodelovanje na mednarodnih projek- Ema Kačičnik - priznanje za uspešno sodelova- ustvarjalnost in uspešno sode-tih in interesnih dejavnostih. nje na mednarodnih tekmovanjih. lovanje na tekmovanjih. Lara Krajnc - priznanje za vsestransko aktivnost in odlične uvrstitve na tekmovanjih. Mateja Žvegler - priznanje za odgovorne vloge v šolski skupnosti in veliko uspehov na tekmovanjih. Aljaž Žafran - priznanje za uspešno so- Špela Jezovšek - priznanje za vsestransko delovanje pri bralnih značkah (tudi tu- udejstvovanje v obšolskih dejavnostih in jih), tekmovanju v astronomiji in talent, vzorne šolske rezultate. Šentjurski vitezi za Šentjur in košarko Za Košarkarski klub Tajfun iz Šentjurja glasno navijajo tudi Šentjurski vitezi. Društvo navijačev so ustanovili sredi septembra. Člani so že bili deležni nekaterih ugodnosti, nekatere jih še čakajo. Še pomembneje je, da bodo Šentjurski vitezi navijali z dobro voljo in tudi s spremljanjem košarkarjev na vse tekme, širili glas o Šentjurju. V svoje vrste še vedno vabijo vse prijatelje košarke. ŠENTJURSKE NOVICE, OKTOBER 2015. urednistvo(g)sentjurskenovice.si Zdravje VEDNO POGOSTEJŠA TEŽAVA Kronična vnetna črevesna bolezen Ulcerozni kolitis in Crohnova bolezen. Bolezen je pogostejša v državah razvitega sveta in je vedno bolj razširjena. » Svetuje: Teja Glavnik, mag. farm.. Celjske lekarne