B novico. Rojstni dan cesarice Zite. Dne 27. aprila se je ! o vsej državi slovosno praznoval god naše presvttle cesarice Zite. Enako praznično se bo obhajal tudi prihodnji d, maj kot ro.stni dan naše mladostne vladarice, ki si je v tako kratkem fiasu znala pr dobiti srca vseh državljanov. — Kn.-šsk. Lavantiiiski ordinar;jat je, kakor slišimo, že povabil mariborske urade k slovesni por.tifikalni maši, ki jo lio!o služili Nj. Ekscelenca prevzv. g, knezoškof v stolnici dne 9. maja ob 9. uri predpoldne. f Zupaik Franc Hirti. Pr\ega dne Marijinega meseca majnika t. 1. je po dolgl, mučni bolezni zatisnil na veke svo> oči goreči Marijin častilec. duhovni svetovalec in miiogozaslužni župnik slivnišld, pree. g. Franc Hirti v starosti 70 Iet. Rajni je bil rojen dne 20. septemlira leta 1847 v Ptuju, in v dubovnika posvečen leta 1870. Kot kaplan je služboval v Marnbergu,- v Slov. Bistrici in v Mariboru do 1. 1880, ko je bil imenovan za vikarja v staroslavnem Ptuju, kjer je služboval celih 8 let do dne 21. julija 1888. Dne 22. julija 1888 je postal župnik v Slivii-' pri Mariboru, katero službo je LLigovestno opravljal do svojega zadnjega zdihljaja:. Rajni je bil duho\nik po Zveli6arjevem Srcu, poln ljubezni in vneme za čast božjo in zveličanje duš. Njegova goreenost ni pojemala z rastofiimi leti in s poiemajofiimi močmi, marveč je vedno rastla. Neumorno je deloval, dokler mu ni delo, trud in huda boHezen izčrpala vse moči do zadnje. Svojega delovanja ni omejeval med štiri oerkvene stene, temveS ]e dobro pojmoval | in izvrševal papežev opomin k delu izven zakristije. Ce tudi že precej star po letih, je ostal vedno mlad po duhu ter se je popolnoma uživid v novodobno delnvanje v in po kršftanskih društvih. Kar iga ,le še posebno omililo njegovim župljanom in zlasti mladini, je bila njegova prijaznost in dobrosrfinost. Neka posebna milina je obdajala vso njegovo osebnost in ravno zavol;o svoje dobrotljivosti bo ostal nepozaben svojim župl'.anom, pa tudi svojim mnogoštevilnim nrijateljem. — Pogreb blagega rajnega se je vr-šil v četrtek, dne 3. majnika, ob 10. uri predpoldne. Naj po8iva v miru! Župniiski izpit so napravili te dni 66. gg. kaplani: M. Erhatič od Sv Benedikta v Slov. gor., F. Hohnjec iz ReCice, Anton Peni6 od Sv. Križa tik Sla,tine in Jožei Potočnik od Sv. Jurija ob Taboru. ¦f Usmiljena sestra Helena Žurej umrla. Po dolgi bolezni je v 63. letu svoje starosti nmrla usmiljena sestra mariborske bolnišnice Helena Ema Žurej. Pogreb se ]e vršil v nedeljo, dne 29. aprila, popoldne. N. v m. p.! Iz politične slnžbe. Namestuiški koncipist M. Steffan v Ptuju ie premeščen od ptujskega .okpsjnega glavarstva k cesarskemu namestništvu v (Iradec. V Ptuj je pa premešfien namestniški koncipist dr, Franc Sedhnayr. Odlikovanja. Z vojnfm križcem II. razreda za zasluge so bili odlikovani: prvi državni pravdnik Viktor Verderber v Mariboru, državni pravdniid dr. erdinand Duchatsch v Mariboru, dr. Friderik Brav Cel.ju, dr. Franc Hradetzky v Jtfiftknni, dr. Kltol Weingerl v Celju in višji ravnatelj raariborske Tbpške kaznilnice Alojzij Serda: z vojnim križcem Jll.^areda za zasluge pa: upravitelj moške kaznilniceV- Mariboru Avgust Botlio, nadzornik straž Ivan Krošič v Mariboru; z voinim križcera IV. razreda: kaViilnični nadpazniki Ma.tija Salatov, Jurij Moslacher.iFranc Gostič, Jožef Landsiedler, Marko Pegan, Štefaji Koban in Jožel Bitenc v Mariboru: kaznilniški pazniki Auton Vremšak, Jožel Kuželj, Lovro Hasberger, Andrej UCnik ter kancelijski nadoficijant Matija Trojner, vsi v Mariboru. Slovencem v Celovcu. V Celovcu se nahaja seda.j ranogo štajerskih Slovencev-vojakov, Naznanjamo jim, da se vršijo slovenske pridige v maju vsako nedeljo v cerkvi sv. Duha. Mladinska organizacija. Pri Sv. Juriju p. Tar borom se jo v nedeljo, dne 29. aprila. popoldne vr^:1 v obeh mladinskih zvezali poiluk, katerega se je udeležilo ])rav lepo število zavedno StMitjurske mladine* Predaval .ie profesor vlft. g. dr. Hohnjec. Kraljlca mirn. Sv, Oče Benedikt XV. je dal napraviti kip Marije ,,Kraljice mirn" v naravni velikosti. Nebeška kraljica sedi na kraljevem jirestolu; s povzdignjeno levico daja ziiamenje za mir, kakor bi liotela re6i: ,,.Neliajte! Dovolj je krvoprelitja!" Z desno roko drži Jezuščka na krilu. Božje Dete ima v svoji Ievici olikino vejico; v desnici pa drži golobfika, kateri bi naj ponesel svetu veselo glasilo miru. Kip ,.Kraljico miru" je sv. O?e nampnil za vse glavne Hmsko cerkve. Irski mučenikl. Sfidanji sv. O5e bo v kratkem proglasil 257 ii-skili rmifienikov, ki so za časa pregainjanja katoličan.ov na Trskpm prelili svojo kri za s-v'. vern. med zvelifane. Blaženlm progla&en. V Rimu so se vršile velike slavnosfi, ker se je piemontski duhovnik Jožef Kotolenga proglasil blaženim, Kardlnalskl zbor. Sedaj je 66 kardinaiov. Papež Leon XIII. jih je imenoval 14, Pij X. 34, druge pa sedanji papež. 34 kardinalov je iz Italije, 8 iz Francoske, 5 iz Spanije, 4 iz Avstrq-Ogrske, 3 iz Angleške, 4 iz Severne Amerike, 2 iz Portugalske, po 1 pa iz Nemčije, Nizozemske. Belgije In južne Amerike. Ob 501etnlci dr. Janeza Ev. Kreka. Castdci in učenci dr.. Jan. Ev. Kreka so izdali knjigo z gornjLm naslovom. Dobiva se za 2 K v raznih knjigarnah. Ker ima dr. Krek tudi na gtajerskem mnogo prijatel'ev, bo knjiga tudd med nami našla dosti odjemalcev. Knjiga se naroSa tudii v prodajalni Cirilove tiskarne v Mariboru, Desetletnica MIflladosti." Glasilo slovenskib Orlov, ,,Mladost", obhaja svojo desetletnico. Krasno urejevaii list obsega več zanimivih filankov iz peres dr. Kreka, Andrej Kalana, dr. Ušeničnika in drugih, List, ki je mnogo pripomogel, da se j,e naša najlepša slovenska organizacija pred vojsko tako lepo in krepico razvila in pripravila slovenski in avstrijski domovini toliko vrlih borilcev, zasluži, da se ga posebno sedaj med vojsko podpira z novimi naročnild. ..Mladost" se naroča v Katoliški tiskarnj v Ljubljani in stane za celo leto 3 K. Sesto avstrtjsko vojno posojilo, Dunajski listi porofiajo, da se bo kmalu razpisalo šesto avstrijsko vojno posojilo. Pogoji bodo približno enaki, kot pri petem vojnem posojilu. Sedaj se bo videlo, ali bode sedanji linančni minisler Špicmiler, ki izhaja iz banftnih industrijskih krogov, znal prijeti dovolj trdo tudi one Ijudi, ki so si v vcrski zaslužili nove milijone. Iz poštne službe. Poštm pomožni uradnik Jožef Zmrzlikar je dobil mesto poštnega odpravnika pri poštnem uradu v St. Vidu pri Ptuju. Spreiem v deželni zavod za gluhoneme. Deželni zavod za gluhoneme v Gradcu je bil delj časa zaprt, Sedaj so dobili nove prostore za gojence in se bo pouk v kratkem zopet prifiel. jKdor ho5e koga spraviti v ta zavod- naj takoj vloži proSnjo pri dež. odboru. Dva štajerska Slovenca Izmenjana. V seznamu izmenianih invalidov, ki so nedavno prišli iz Rusije, sta tudi štajerska Slovenca: infanterist Ernesi Brezovšek od 17 pešpolka iz Laškega trga, in strelec Ignacij Culibik od 26. strelskega polka v Mariboru. Postavno varstvo za najemnike se je raztegnilo tudi na občine: Celjska okolica, Vransko, Braslovfie, Vojnik, Lemberg, Mozirje trg, Žalec, Sv. Jurij ob južni žel., Smarje pri Jelšah, Trbovlje, Laško, HrastniK. Konjice trg, Križovci, Ljutomer, Gornja Radgona, Radenci, Veržej, Ormož, Karčevma, RogaSka Slatlna, Središče, Breg, Rogatec, Berstle. Zvišanje notarskega tarlfa. Justifini minister je s posebno odredbo zvišal notarski tarii. Ko si pri vedno enakem delu vse zvlšuje dohodke, pa6 nihfie ne bi smel godrnjati, ako tudi lonet zaradi izredno napornega dela in mnogoštevilnih vefijih in novih stroškov zahteva tudi od svojih pridelkov zmerno zvišano ceno. Prlhodnjl uradni dnevi mariborskega okrajnega sodišfia so: v pondeljek, dne 21. maja, pri Sv. Lovrencu ob koroški železnici, v 5etrtek, dne 24.. t. m., pri Sv, Jakobu v Slov. gor.; in v pondeljek, dne 4. junija pri Gornji Sv, Kungotl. VoJa&M cenzurl v Radgoni in v Bruelcu o. M. odpravlieni. Poštno ravnateljstvo za Stajersko naznanja, da so odpravljene vojaške cenzure za politiBne okraje Radgona, Ljutomer in Bruck ob Muri. Sodnijska obravnava proti morilcu groIaSturgkha. Iz Dunaja se poroča, da se bo obravnava profi morilcu ministrskega predsednika grola Stiirgktia, dr, Fricu Adler, vršila dne 18. In 19. maja pred dunajsklm izjemnim sodišCenu Zdravnikl so spoznali, da je morilftevo duševno stanje popolnoma redno. Odllkovanl podčastnlkl. Iz bojišča v Voliniji se rtam poroča: Dne 24. aprila so bili odEkovanl 4 mladi podfiastniki od pešpolka štev. 87, in sicer: narednik Janez Lupša iz Ptuja z železnim zaslužnim križcem na traku hrabrostne kolajne In hrabrostno bronasto kolajno; četovodja Alojz Ogrizek Iz Celja z bronasto hraibros<!no kolajno; Prlek čel/bvodja Jožef Vrbnjak iz GrabonoSa pri Sv. Juriju ob Sfiavnici 7 bronasto hrabrostno kolajno. Odllkovana obme]na Slovenca. Iz Št. Ilja v Slov. gor. se nam piše: Ferdinand Nikl od 47. pešpolka, sin veleposestnice v Selnici ob Muri, je dobil za svoje izvanredno hrabro zadržanje na fronti že 2 srebrni kolajni. Prvo je dobil na bojišču, drugo pa so mu pred kratkim poslali na dom, ko je bil na dopostu. — Izrednega odlikovanja je bil deležen gtabni narednik Bogomir Hauptman iz Dobrenja. Iz lastiiega nagiba je prodrl z voiem domobrancev proti viaini 1781 v dolini Val d'Assa. Takoj se je polas^il sovražne postojanke, ^lenil je pri tem 7 topov, vjel 8 ftastnike in 200 mož. Poleg tega se je polastil še Dbilo žlvil. Pri postojanki Malga Portnla je padel statnljski poveljaik. Narednik Hauptman je takoj prevzel stotnijsko poveljstvo in je našo postojanko proli ogromni laSkt premc^i izvanredno spretno in krabro branil. Ko so Lahi njegovo stražnico skoraj popcrfnoma obkolili, je v najhujSem ogn]n splezal na strebo in dajal znamenjo za pomoč, ki je kmalu Co j šla. Z maloštovilno posadko se je nalo srečno prcbll ' skozi sovražni obroč in tako sebe in svoje rešil \jetništva. Vjel je vsega skupaj 300 ino/. Hauptman je dobil malo in veliko srebrno ter tudi zlato hrabrostno kolajno. Tako se bijejo zavedni obmejni Pl<> vencll Pozdrav iz italijanskega vjetništva. Franc C> pin, doma iz Zagorja, nam piše iz italijanskega vjet ništva in pravi, da je še zdrav. Pismo j,e potrebova,lo iz Italije v Maribor skoro 6 mesecev, Oddano \c bilo dne 11. novembra 1916. Cepinov naslov Je: F. C., prigoniera guera, Komando Milit'ye, Genova, I forte Begatto, Italija. \ Nlkliastl novcl po 20 vinarjev se še bodo naprej sprejemali pri vseh c. kr. uradih in bankah. Tatvine pri vojni pošti. Neštetokrat se \e že pripetilo, da je vojak, ki je tedne in tedne hrepenel po zavitku od doma, prejel nazadnje i^razno, zbito škatljo ali pa le ostanek vsebine. Kdo je kriv? Ali se res ne more priti na sled uzmovičem? Ako bi vojak, če tudi gladen, vzel le ko&ček kruha, bi ga st>dili po naglem sodu; ako pri pošiljatvi na bojiSčc zmanjka celih zabojčkov in zavojev, je vse tiho. Doma si uboga mamica pri ustih pritrga, da pošlje potrebnemu slnu košček prigrlzka, a med potjo pabopvekje izgine, To ne sme biti in dolgoprstneži tee morajo vendar enkrat že izslediti! — Na Dunaju sc preteldi teden zaprli 18 vojakov, ki so osumljeni, da so Jemali" vojaške poštne zabojSke. Ogr»mno število novih železniškin vozov. Lani so tovarne železniških vozov napele vso silo in raoč ter dosegle vspehe, kakor še nikdar poprej. Iz' delanih in obdelanih je bilo 18.000 vagonov, v primeri z 12.000 v letu 1915 in 3490 v letu 1914. Železniških strojev (lokomotiv) je bilo izgotovijenih. lani 395,. predlanskim 273, leta 1914 pa le 211. Tovarne za vozila ima avstrijska uprava v Sanoku, Gradcu, Severniku. Konigsfeldu, Koprivniku, Staudingu i Smiohovu. Gospodarske noviee. Protl verlžni trgovlnl. PoroSa se, da uradza ljudsko prehrano izdeluje nov zakonski načrt proti verižni trgovim (proti nepotrebnim prekupcem), NaČrt se bo predložil še ie državnemu zboru. Bi se pač lahko že prej zgodilo. Ako je ministrstvo izdalo celo postavo o inženirskih naslovih s § 14, bi bilo paB manj obremenilno, ako bi se izdala odredba proti po(Iražujo8im prekupcem. Slava našemu ženstvu! Dasiravno je pomanjkanje dela\^skih moči na kmetih izriedno veliko, vendar gre spomladansko delo kljub dosedanjemu skrajno slabemu vremenu vrlo naprej. Naše vrle mladenke in žene ter drugl doma ostali vr&ijo sedaj uprav velikansko nalogo. Do sredine meseca majnika upamo. da bodo vsa nujnejša dela na polju izvršena. Cena za semenski krompir. Uradno je določeno, da sme posestnik za semenski krompir zahtevati poleg dosedaj veljavne najvišje cene 15 K za meterski stot, še 5 K pri vsakem stotu in sicer za prebran krompir. Pogodbe za zgodnjl kromplr. Iz Gradca in drugih izvenslovenskoštajerskih krajev so prihajali zadnje dni razni kupci v naše kraje ln so napravili s kmeti pogodbe radi dobave zgodnjega krompirja pred 10. avgustom. Ker najvišja cena 15 K za 100 kg velja še Ie po 10. avgustu, so obljubljali pretirar no visoke cene. Bati se ?je biio, da bo mnogo krpmpirja §lo iz okraja in ga bo potem v okraju samem prunanjkovalo^ Radi tega je okrajno glavarstvo posredovalo, da se za zgodnji kromplr pred 10, a\-gustom ne sme sklepati ve5 nobenih pogodb. Sklepanje takih dobavnih pogodb velja še le po 10. avgustu. Gallea Je tukaj! Kakor izvemo iz zaaiesljivega vira, je tiošlo te dni na Stajersko že 90% naročene bakrene galice. Mariborski okrajjii zastop Jo razdeljuje od pondeljka, dne 30 aprila, naprej. Župani in zasebniki, ki so bakreno galico naroftili pri okrajnih zastopih, naj prinesejo potrdila o vplafcani ari .in potrebno posodo (vreče) seboj. Cena je 8 K 40 v za 1 kilogram. Zetvenl komisarji. Vlada Je za Slovenski Stajer imenovala sledeče žetvene komisarje, na katere se je treba obračati radi dobave semen, delavcev, vprežne živlne itd. Za okraj Celje in Mozirj,e je imenovan za žetvenega komisarja Frano Goričan, potovalni učitelj, ViSnja vas, pošta Vojnik; za okraj Nemški Lonč: Rudolf Krakolžik, strokovni učitelj v Grottenholu pri Gradcu; za okraj Konjice: F. MatjašiC; deželnl vinorejski instruktor, Wetzelsdorl pri Gradcu; za okraj Lipnica: Viktor Tutschka, strokovni ufiitelj v Grottenhofu pri Gradcu; za okrai Ljuiomer: Anton Puklavec, deželni vinarski adjunkt v Gradcu (deželna hiša); za okraj Maribor: Rihard Petrovan, c. kr, kletarski nadzornik, Maribor, okrajno glavarstvo; za okraj Ptuj: deželni vinarski instruktor, Ptuj; za okraj Radgona: Avgust Ne.-itka, nadufiitelj v Halbenrajnu; za okraj Brežlce: dr. K Leuschner. oskrbnik, Brežice; za okraj Slovenjgradec: Marfin Jelovšek, deželni živinorejski nad zornik. Gradec.  KJe Je rlž? Tovarna za phanje riža in napra-  vo riževega Skroba v Reki je imela I. 1916 698.527 K čistega dobička, Delnifiarji so dobili vsak po 200 K dobička od delnice. V naših trgovinah že leto dni ni ne zrnca riža. Kje je in kam gre riž, knteri \ i"že bogatim tovarnarjem tx>liko dobička? Cebula za seme. Semenska čebula je letos izredno draga in jo je tudi težko dobiti. Dunajski urad za zelenjavo in sadje (Gemtisft- und Obstversorgungsstelle, Dunaj 1, Kohlmarkt 1) oddaja obč^nam, zadrugam, kmetijskim podružnicam in tudi posaineznikom semensko čebulo v vrečali po 50 kg Cena ( K 80 v za 1 kg. Zblrajte zdravilna zellšča! Sedaj se zaGenja čas za zbirarije raznili zdravilnib zelišč v gozdu in na travnikih, Gotovo se nahaja v vsaki slovenskl hiši knjiga Kneippov ,,Domači zdravnik", ki jo je izdala družba sv. Mohorja. V tej knjigi Je seznam zdravilnih zelišS in opis, kako je ž njimi ravnati. Cene za les. Iz Dunaja se poroča, da so avstrijske velike lesne trgovine sklenile slede^e cene za les in sicer za kubični meter: Hlodi, mehek les (bor. smreka, jelka) 40—58 K, trd les (hrast in bukev) 80-120 K, deske fmehek les) 95—110 K, na Ceškem 150—200 K. Hrastove debele deske 240—260 K, tanjše 265—280 K, Otesani ali oglati žagani mehki les 60—88 K, trdi les 230—250 K. Na Stajerskem se plaCuje za hlode (stavbni mehki les) 35—50 K za kubični meier. za trde plolie 50—60 K. Mehke deske 85—118 K, oglati ali otesani les 70—110 K, trde deske 110—220 K. Cene so trdne, ker zelo primanjkuje blaga Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žatcu so bile v pretekli dobi cene za tuj bmelj, ki so se gibale od 90 do 105 K za 50 kg, precej trdne in bodo naraščale ker je v velikem hraeljskem skladišču v Žatcu zgorelo 1200 meterskih stotov tujega hmelja. Od ve6 strani prihajajo poročila, da so kljub dolgi in hudi zimi letos povsod vsi hmeljski nasadi prav dobro prezimili. Na Ceškem in Moravskem, zlasti na Ogrskem. bodo letos obdelali samo dve petini hmeljskih nasadov in sicer tako, da bodo med hmelj sadili še razne druge rastline. kot grmiSast fižol. repico, ali krompir itd. Ogromen dobiček trgovine s kavo. Dunajska osrednja družba, ki ima v rokah trgovino s kavo, Je dosegla v letu 1916 nad 37 milijonov K ftistega dobifika. — Splošna avstriiska družba za vnovčenje živine na Dunaju je imela leta 1916 4% miliiona K 6istega dobifika. Cene za tobak vnovič zvišane Na Ogrskem so vnovifi zvišali cene za raznovrstne vrste tobaka in sieer za 20 do 40 odstotkov. Dunajskl listi pišejo, rla namerava tobaSna uprava tudi v naši državni polovici zvišati cene za tobak. 175 vagonov komze se pokvarilo. V Osjeku v Slavoniji se je pqkvarilo 175 vagonor koruze. Kdor ,je to ogromno Škoaozakrivil, je napravil vnebovpijo5o krivico, Kako pra>»^bi prišla la ogromna zaloga za kruha stradajoCe pre^tvalstvo! IV Budimpešti pa se je pokvarilo 34 vagonov pšenice. Nam pa je Ogri ne privo§8ijo. Vprašanja in odgovori. Prlmerne ceue za vino v ptujskem okraju. Iz vinogradniških krogov ptujskega okraja ae nam piše zadnje dni: Pod predsedstvom namestniškega koncipista dr. Steifana se je dne 17 aprila vršila v Ptuju seja komisije, ki določa cene raznemu blagu. Ta komisija je sklenila, da se nastavljo za vino sledeče »primerne" cene: 1. Za vino, ki vsebuje sladkorja 11 do 14%% in alkohola 5 do 6%%, 2 K do 2 K 40 v; 2. za vino, ki vsebuje sladkorja 1.4H do 17%% in alkohola 6% do 9% 2 K 80 v do 3 K 60 vin ; 3. za vino, ki vsebuje sladkorja vefi kot 17%% in alkohola nad 9% 4 'X in še več. Cene veljajo za vino v sodih, postavljeno do najbližnje železniške postaje. Da se more vino uvrstiti v posamezne razrede, se je s sedežem v Ptuju ustanovila komisija, kl bo določevala kakovost vina. Ta komisija je sledefie sestavljena: Oskrbnik Franc Rudl^ krftmar Franc Osterberger, posestnik Karel Sima, krčmar Frano Brosch in urednik Karel Ldnhart. — Chidiino se, da se nas slovenskih kmetskib vinogradnikov ni povabilo k seji, ki je določevala vinske eene in se tudi ni nobenega od nas imenovalo v komisijo, ki bo uvrščala vino v posamezne razrede. Ali ptujsko okrajno glavarstvo ne ve, da ogromno večino vina pridelaio slovenski kmetski vinogradniki in ne ptujski raešfiani in krčmarji? O primernosti cene za yino, ki ima 5 do 6%% alkohola, kakor tudi za vino, ki vsebuje 6% do 9% alkohola, bi se dalo marsikaj povedati, To pa moramo pripomniti, da majhni in kmetski vlnogradniki ravno pridelamo največ vina II. in III. vrste. Gospoda bo torej smela svoja vina prodajati po 4 K in še višje, dasiravno piidejo pridelovalni stroški kmetu in malemu poseslniku mnogo dražje kot bogatemu meščanl. Kmet roora plaSevati visoke obresti od dolgov, mešfian pa dela z obrestmi svojih hranilnlh vlog in s svojirai velikimi dobiftki, ki jih je napravil v vojski. MešCan dela v vinogradih z kaznjenci, vojaki in vjetniki, Te delavske mo8i ga pridejo zelo poceni. Kmet pa mora najematt drage delavske moči. jim mora dati dnine po 3 do 4 K in Se dobro hrano. MešCan in bogataS dobi bajcreno galico, trdno kolje, umelna gnojila, cepl.fenke. in drugo vfnogradno gradjivo tnnogo ložje knt kmet, meš5an dobi vojaSke konje za vožnjo, kmet si vsega tega n« zna ali ne more spra»vit}. Gospoda si zna vi- «o, ki je zrastlo v tisti legi kot kmetovo viiio, z raznimi umetnimi kletarskinii sredstvi tako zboljšati, da ima 9% alkohola in ga. torej prodajati po 4 K in šo dražje. Jaz imaiu n. pr. vinograd v Halozah. Poleg mene leži vinograd znanega ptujskega bogataša. Le ta je dobil jeseni od sladkorne centrale v Gradcu ve6 meterskih stotov sladkorja za sladkanje moSta. Prosi! sem tudi jaz, a kletarski nadzornik mi je prošnjo otlbil, češ, da druga leta nisem rabil sladkorja, ga tudi letos ne dobim. Moj sosed prodaja vino liter po 4—5 K, a jaz bi ga moral prodati za 3 K, čeravno je oboje vino zrastlo na dveh sosednjih parcelah. !Ali je to pravica? Ali bo ptujski okrajni zastop protestiral proti nepravilno določenim vinskim cenam? iCe ne, kaj naj storimo? — Odgovor: Dvomimo, da bi okrajni zastop v tem oziru kaj storil, ker sedijo v njem veftinoma ptujski mešfiani, vinotržci in krčma«"ji. Vinogradniki ptujskega okraja naj napravijo vlogo na cesarsko namestnijo, v kateri se naj pritožijo proti enostranski sestavi dotične komisije. Stojte na «tališču, da naj kraef določa oene za svoje pridelke, in ne meščan. Zavoljo sladkornlh kart. Iz ljutomerskega okraja nas vprašajo: Ali sme trgovka eni osebi karte samovlastno odvzeti in jih drugi izročiti? Ali sme pri 1 kg sladkorja odtegniti 10 dkg pod pretvezo, da se je mnogo sladkorja na železnici razgubilo? Pritožili smo se radi teh nedostatkov že na okrajno gla^ varstvo, katero je pritožbe odstopilo žandarmeriji v prelskavo. Do danes pa še nimamo nobenega odgoTora. Kaj nam je storiti? — Odgovor: Trgovka pod nobenim pogojem nima pravice Vam karte odvzemati in jih drugim izrofiati Istotako tudi ne sme manjkati ne 1 dkg, še manj pa 10 dkg sladkorja. Ce se jt> kaj sladkorja na železnici razgubilo, to odjemalcev niS ne briga. Skodo naj trgovec naznani tam, kjer je blago dobiU Ako so Vaše pritožbe pri okrajnem glavarstvu brezvspešne, obrnite se takoj na cesarsko namestniio v Oradec ali na c. kr. urad za ljml sko prehrano na Dunaju. ZavoIJo preložltve občlnske ceste. Iz mariborskega okraja nas vprašajo: Del naše občinske ceste *e vsleti neprestanega deževja v tako slabem stanju, da je vsaka vožnja po tej cesti nemogoča. Z dvema posestnikoma sosednjih zemljišč se je občinski odbor zedinil, da prepustita protji nizki odškodnini zraven stare ceste toliko sveta, da se cesta preloži iz klanea na tisto zemljišče Ali moramo za preložitev ob¦fcrnske ceste imeti oblastveno dovoljenje? — Odgo vor: Zadeva je čisto enostavna. Predno boste preložili oesto, napravite komisijski zajisnik, v katerem se dotični posestniki s podpisom zavežejo, da prostovoljno odstopijo dotiCni svet, a občina jim odstopi uporabo stare ceste, da si lahko tam posejejo travno seme. Zapisnlk ši naj občina iri tudi posestniki dobro shranijo. Druga pot je, da se sprememba vpiše tudi v zemljiško knjigo, toda to stane denar. Zavoljo plsem v Amerlko. Vojak nam piše: Kako naj pišem iz bojne Črte svojim bratom v Ameriko, da bom imel vspeh? VeČkrat sem žo pisal, pa vselej brez vspeha. — Odgovor: Poštni promet med Avstrijo in Ameriko je že davno preklnjen. Sicer pa je tudi prepoveSano, ptsati iz fronte v tujino. Razne novice. Kako so nekje v Bellkrailni lisico lovili. *D. N." poročajo: Odkar je vojska, imajo tudi lisjaki in lisioe večjo prostost, vsaj menda znaio, da so naši lovci v vojski, naše puške pa pri glavarstvu, zato so pa toliko bolj predrzne in prihajajo večkrat po svoj plen kar v selo. Stari ligjak je dobro vedel, da ima naš Bregar lepe in debele kokoši in kokote, vsaj jih je večkrat videl, kako so se pasle pod njegovo hišo, zato se mu je zahotelo po njih. Vedel je pa tudi dobro, da spijo nad svinjakoin in si ie mislil, samo dober skok, pa sem na svinjaku in mastna kokošja pečenka mi ne uide. Pa se priplazi po nofii tiho pod svinjak in skofii nanj — da zna dobro skakati, je znano, vsaj spada v paajo vrsto — toda se je zmotil. Ker svinjak ni bil popoden, skočil je namesto na svinjak — v svinjak, Z njim vred pa je padla od samega straha tudi kokoš. Kako blizu je imela zdaj' zvitorepka svojo pečenko. Samo skdčila bi bila nanjo in ji zavila vrat, pa bi se mastila z njo. Toda tega ni storila, ker si je mislila, kokoS bi zakrevčala in me izdala, Ko zjutraj naš gospodar Bregar vstane in gre mimo svinjaka, zafiuje v njem nenavaden glas in si misli, kaj bi neki bilo to. Ko odpre malo vrata svjinjaka, zapazi v njem v .enem kotu lisico, v drugem pa kokoš. Hltro gre povedat svoii družini, kako nenavadnega gosta so dobili ponoCi v hlev. Mož je pa tudi hitro naredil načrt, kako bodo vjeli sovražnika kokoši in kokotov^ Svojima hčerama, Marici in Katict, da vsaki motiko v roke, ]n jima narofii: Jaz bom sv^lnjak odprl in ko skoftl iz njega lisioa, pa ji z motiko glavo odsekajte. In ko res odpre vrata, tedaj skofii ven — in hCi ji odseka glavo. Toda komu? Kokoši! Pa bo imeli tisti veBer pri Bregarju 9obro vefterjo: kokošjo peftenko. Kaj pa lisica? Ta je ostala v kotu ln sl je mislila: naj poskusi najprvo kokoŠ svojo srefio in 8e ta odnese srečno svojo glavo in kožo, bom z drugimskokom pa jaz iz svinjaka. iToda na5 Bregar ni odprl drngiS vrat, ker se je bal, da mu morda §e lisica popffia ie njega. Vzel je rajgi roglje all gnojne vfle ia je od Kgtraj ubil lisico. Z očetom sta se seSla. Metod Lesjak, domaod Sv. Jurija ob južni žel., sedaj na italijanski fronti^ nam piše, da se je ob letošnjih velikonočnih praznikih na Ironti nenadoma in popolnoma nepričakovano sešel s svojim očetom. Videl ga ni, odkar je oc-e vu jak. To je bilo veselo svidenje! Govorll je 38 Jezikov. Nedavno ]e cestna vvleznica v Brnu na Moravskem povozila češkega pisatelja Františka Vymazal, Pokojni je znal 38 raznil* jezikov, a živel kot samotar in se ogibal liudi. Preživlial se je kot korektor (popravljaleo stavljenih vrstj v neki tiskarni. Koniska mrhovina ga, je obogatila. Žid Goldberger v Pragi ie na zvit židovski način dobival mr hovino crknjenih koni iz konjake bolnišnice v Dejircu pri Pragi. Zid je delal iz mesa klobase iii meso tudi prekadil in primeroma drago proda]al.. Golilberger ]e svoj čeden ,,kšelt" uganjal celo leto, predno so mu oblasti prišle na sled. Dokazano baje jfc. da je napravil nad 300.000 K čistega dobičica. Gold bergerja so zaprli,. Pegastl legar v Turčiji. Po vsej Turčiji razsaja pegasti legar. V prvi polovici meseca aprila ]e unylo samo v Carigradu 719 oseb na tej bolezni. Poprečno umrje sedem odstotkov vseh oseb. ki zbolijo na pegastem legarju. Kako se množe muhe? Prolesor O. Houard je izračunal, koliko potoracev bi iraela muha, ki zleže štirikrat po vrsti po 120 jajčec. Iz teh jajčec se izležejo v desetih dneh muhe* Muha, ki je zlegla dne 1. junija prvikrat jajčeca, bi imela dne 10, junija že 480 potomcev, dne 20. junija 57.600, dne 30. jun53a 6,912.000, dne 10. julija 829,440.000, dne 20, julija p«; že 99*532,800.000. Izblrčnost ljudožrcev. Ze ve5kra| so razpravljali listi o čudnem dejstvu, da večina afrikanskih Ijudožrcev ne mara za meso belokožca. Ko so pred par leti umorili liudožrci na Novi Gvineji nemškega mineraloga Vernerja, ne da bi ga, snedli, je bilo dosti pisanja o tem. Ameriški listi so trdili^ da se boji Afričan uživanja belokožfievega mesa, da ne bi prišel vanj belokožčev duh; saj je pravi namen divjakov, 6e povžijejo svoje pobite sovražnike, ta^ da preide vanje moč, katero je imel živeči sovražnik. Tem trditvara je ugovarjal ameriški pisatelj Hoffmann, ki je pojasnil, da Ijudožrcem belokož&evo meso ne diši, ker vsled uživanja slanih jedi in dišav nima dobrega okusa, V Časopisu nLiberia"t ki je izkajjajl v ljudovladi istega imena v Afriki, je bil objav|';en nek recept. kako naj se napravi belokožčevo meso, da bo užitno: .,Belokožec je užiten samo, Se ga dobiš živega v roke. Tega postavi do vratu v tekoč potok, za vrat mu naveži votlih buč, da ne utone. rTri dni naj ostane v vodi, jesti ne dobi ničesar. pije lahko. Tako izluženo meso je za silo užitno,". — Vsak afriški ljudožrc si opili sekanoe takoj potem, ko je prvif' \<>del Cloveško meso. Udomačen dlvjl golob. Stotnik Singler, poveljnik neke naše baterije, je pri rekognosciranju neke postojanke ob Dunajecu v Galiciji v pomladi 1915 našel težko ranjenega divjega goloba, Zanesel ga je v baterijo in ga tam zdravil toliko 6asa, da je žival popolnoma okrevala. Majnika meseca leta 1915 ]e morala, baterija odriniti iz Galicije na primorsko bojišče. V Tarnovem ]e baterija stopila v vlak. Stot' nikov sluga je vzel goloba s seboj v železniški voz. Golob je vefikrat poletel med vožnjo skozi okno, se vsedal na streho železniškega voza, letal naokoli ir. se zopet vračal v voz. Prišel je z baterijo v Bovec. Ko je baterija morala oditi pred Gorico, jo Je golob zvesto spremljal. Ko je šel stotnik nekega dne iz Goricp v Volfijodrago, je golob ves fias letel ž njim. Golol> ,ji! še danes pri bateriji v strelni postojanki. Zivež si išče sam. Kje največ štedljo? Ldst ,,Gazette de Holland" prinaša statistiko o tem^, kje štedijo prebivalci najbolj Na podlagi izkazov posojilnic in hranilnic pride omenjeni list do zakl]u6ka, da v Avstriji najbolj Stedijo, ker tu pride na vsakega prebivalca 220 fK vlog. Na Ogrskem je že slabše, tam pride povprefino Ie 190 K na enega prebivalca- Druge dežele pa so ^ veliki razdalji. V Franciji prištedi posameznik letrid 145 K, v Belgijl 142 K, na Angleškem 128. v Italiji 127 in na Holandskem 114. Tat v eerkvl. Dobremu kmetu v švicarskem Oberlandu je bilo ukradenih več koz. Sel je k župniku, da se posvetuje z njira o na&inu, kako priti tatu na sled in dobiti koze nazaj,. Župnik Je bil sicer smatran za Cudaka, a je bil zelo prebrisane glave. Pomislil je nekoliko, potem pa rekel, da prevzame na-s« obveznost prisiliti tatu, da se pokaže. Dnngi dan je bila nedelja. Kakor po navadi Je bilo vse vuško prebivalstvo pri sv. maSl. Ko je bilo vse konč:' no in preden so verniki zafieli vstajati s svojih mest. se je duhovnik obrnil pred oltarjem in jim namignil. češ, da jim ima še nekaj važnega povedati. Vsi so ubogali. Toda kljub temu je župnik zavpil: ,,In zakaj vendar ne sedito vsl. kakor sem vam naroftil?" — ,,'Sedimo, sedimo", so Sepetall po cerkvi. — ..Zdi se mi, da ne", je odgovoril župnik, ,,oni, ki je ukradel koze Petru Staufen, ge ne sedi." — ,,Da, da", se Je oglasil kmet iz zadnjib cerkvenih klopf, ,,tudi iaz že sedim ..." Visoka redka starost. Pollciji v Moskvl se je predstavil neki NoSkin, star 132 let, ki ho6e obiskati svojo 82 let staro hfier. NoSkin se je še udeležil vojne leta 1812. Tndi Noftkinova žena Se živi in je starn 123 let. isi. Maribor. Mestni preliranjevalni urad naznanja, da bo prišlo v tem in bržčas tudi v prihodnjem tednu na osebo in teden v Mariboru pol kilograma pšenične moke. — Želeti bi bilo, da bi se izdajale v bodoče krušne karte ne predpoldne kakor do sedaj, ampak popoldne, kajti predpoldne morajo ženske kupovati živila in kuhati, torej ne utegnejo še tudi 6akati pri oddaji krušnih kart. Bnše. Deželni urad za pobiranje naklade na vino in meso je imenoval s 1. majem t. 1. g. Janeza Slaček, organista v Rušah, za voditelja krajevnega urada v Rušah. Pod ta urad spadajo občine: Selnica ob Dravi, Vurmat, Gersdorf, Janžev Vrh, Kamnica, Jelovec, Sv. Križ, Firšt, Šober, Rošpoh, Slemen, Brestrnica, Bo6, Bistrica pri Limbušu in pri Rušah, Limbuš, Ruše, Smolniik, Laznica in Lobnica.. Gostilničarji in mesarji iz teh občin se morajo odslej j.aviti v Rušah in ne več v Studencih. Št. Ilj v Slov. got-. God ljubljene cesarice Zite smo v nedeljo, dne 29. aprna, prav slovesno obhaiali. Vse se je vršilo v lepem redu in se imenitno obneslo. Igre, petje in deklamaciie so popolnoma zadovoljile občinstvo. Slavnostni govor je imel domači župnik č. g. Vračko, ki je proslavljal cesarico Zito kot pravo ljudsko cesarico. Bralno društvo se lskreno zahvalue vsera blagim srcem, ki so pripomogla k lepemu vspehu. Poseb-no pa se zahvaljujemo izvrstnim pevcem iz St. Jurija, St. Ilja, Jarenine in Svečine. Ljubezni, ki jo gojimo do mile cesarice, še pridružimo sr6no željo po besedah slavnostnega govornika: Vsemogočni naj ohrani čednostno našo mater v največji sreči. — Bralno društvo je ob tej prililn poslalo najvišjemu dvornemu komornemu ura^ du Nj, VeliCanstva cesarice Zite sledečo brzojavko: ,.Ob priliki proslave godu Nj. Veličanstva zbrani Clani in gostje Katoliškiega slovenskega kmetskega bralnega društva v St, Ilju v Slov. gor. se globoko udano in spoštljivo klanjajo Nj. Veličanstvu in prosiio Vsemogočnega varstva in zaščite za svojo, z izvanredno udanostjo ljubljeno vladarico," Sv. Lenart v Slov. gor. Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb pri Sv. Lenartu v Slov. gor. ima svoj redni občni zbor v četrtek, dne 10. t. m., ob 10,, oziroma 11- uri dopoldne, v sodnijsklih prostorib s sledečim vsporedom: 1. Zapisnik začlnjega občnega zbora, 2. Poročilo tajnikovo in blagajnikovo. 3. Volitev novega odbora. 4. Pristop društva k c. kr. avstrijskemu zakladu za vojaške vclove in sirote. 5 Predlogi. K prav obilni udeležbi vabi dr. Josip Kronvogl, c. kr. višjesodni svetnik, kot predsednik. Sv. Marko niže Ptuja. Pri tukajšnji šolski nabiralnici zn peto vojno posojilo je podpisalo in večinoma takoj izplačalo 100 strank iz vseh devetih všo lanih vasi lero svoto 156.200 K, ki se po posameznib vaseh razdeli, kakor sledi: 1. Markovci s cerkvenimi vlogami vred 39.100 K, 2. Zabovci 38.000 K, 3. Bukovci 23.000 K, 4. Stojnci 22.000 K, 5. Sobotinci 17.100 K, 6. Prvenci 7000 K, 7. Novavas 5000 K, 8. Strelci 4000 K in 9 Borovci 1000 K. Od vseli teh vojnih posojil je 98 kratkih 5'cletnih državniii zakladnih lisfov in snmo 2 večletni poso.ili. Vsa ta vojna posojila se ohrestuje po 51/* K od iOO K ter pošilja banka natekle obresti vsak pol leta, namreč dne 1. .junija in dne 1. decembra po poštno-liranilni položnici vsakemu na dom. Kdor pa hoče. mu pa banka te natekle obresti zbira, shranjuje in zopet obrestuje, tako da naraste vplafianih 962 K v 5% letih na 1358 K Ta denar bo po končani vojski ljudera. prav dobro pnšel. Markovfiaiii so rešil: svojo čast! Upajmn, da se bo to zgodilo tudi j>ri drugi priliki! Celje. Orglavska šola šteje letos 11 nčencev, med temi tri, ki so oglašeni k letošnjem izpltn. 7-.\ prihodnji te&aj se novi gojenci že sedaj sprejn- > ':> Celje. Mestni magistrat naznanja, da j . • povedano se voziti s kolesom po gorn.iem ozkern mo stiču čez Savinjo v mestni park; nadalje preti vsar komur, ki bi vozil po mestnem pr.rku ;,o potih, ki niso označene kot ceste, z občutnimi globami, — Uinr] je v 78. letu svoje starosti grajščak in rezervni mornariški častnik baron Karel Puthon. Imenovani je stal vselej v prvih vrstah nemških volilcev. Sv. Pavel pri Preboldu- Naše Izobraževalno društvo je vsled vojne gospodarske krize priredilo zbirko prostovoljnih doneskov v pokritje tekočili stroškov za vzdrževanje Društvenega doma, Zbirka se je zbog bvalevredne požrtvovalnosti rodoljubnih bt.Pavelčanov,. kakor tudi drugili prijateljev našega Doma doi^ro obnesla. Ker vslrd pomanjkanja prostora ni mogoče vseh dobrotnikov našteti imenoma, n.Vn p. n. daritelji naj ne zamerijo, da se jim vodstvo Iz obraževalnega društva za njih dobrobotnost tem uo-\ tom vsem skupaj najtopleje za'hvaljuje ter ob eriem dostavlja prisrCno prošnjo, naj mu ostanejo naklonjeni i naprej. Posebna zahvala gre tudi vriim deliletom za izredno marljivost, s katero so zbirka zaftele, nadaljevale in dokončale. Njih imena so slodefia: Lina Krašovec, Marekina Blumer, Frančiška Sošter, Marija Kunst, Julijana Ocvirk, Mihael Vurkolc, P. Kos. Jozefa Matko in Justa Vedenik. Salek pri Velenju. Naš rojak Franc Oštir c! 7. lovskega bataljona je bil odlikovan z bronasto hrabrostno svptinjn