SKUPŠČINSKI DOLENJSKI LIST za občine ČRNOMELJ, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE Št. 11, leto XXVI Cena 800 din 6. julija 1989 c OBČINA ČRNOMELJ 204. Odlok o spremembni in dopolnitvi odloka o proračunu občine Črnomelj za leto 1989 205. Sklep o valorizaciji višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča OBČINA METLIKA 206. Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi najvišjih cen OBČINA NOVO MESTO 207. Sklep o povečanju stanarin in najemnin v občini Novo mesto 208. Sklep o javni razgrnitvi grafičnih prikazov prostorskih sestavin osnutka sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 209. Sklep o javni razgrnitvi programskih zasnov za ureditveni načrt kamnoloma Cerovi log 210. Odlok o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1991—1995 211. Odlok o spremembi območij katastrskih občin Jelševec, Trebelno in Žaloviče 212. Odlok o lokacijskem načrtu plinovoda za Posavje in Dolenjsko skozi občino Novo mesto 213. Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Novo mesto za leto 1989 214. Odlok o ugotovitvi obsega sredstev ter o obveznem , plačevanju prispevka za solidarnostno gradnjo stano- 'N vanj in delno nadomeščanje stanarin na območju občine Novo mesto za obdobje 1986—1990 215. Odlok o spremembi odloka o določitvi poprečne gradbene cene stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišča na območju občine Novo mesto 216. Sklep o spremembi sklepa o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Novo mesto za leto 1989 217. Odlok o podrobnejši določitvi pogojev za opravljanje obrtne dejavnosti v občini Novo mesto 218. Sklep o prenehanju javne poti k. o. Golobinjek OBČINA RIBNICA 219. Popravek odloka o določitvi zasebnih kmetij v občini Ribnica OBČINA TREBNJE 220. Sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo 221. Sklep o pogojih, merilih in postopku za oprostitev, zmanjševanje in odpisovanje prispevka za zdravstveno varstvo kmetov 222. Odredba o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih MEDOBČINSKE OBJAVE 223. Odredba o višini stroškov vozniškega izpita, preizkusa znanja predpisov o varnosti cestnega prometa in preverjanja vozniškega znanja v občinah Novo mesto, Čmomelj, Metlika in Trebnje VSEBINA Občina Črnomelj 204. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in na podalgi 174. člena statuta občine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list, št. 19/80) je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. 6. 1989 sprejela ODLOK O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE ČRNOMELJ ZA LETO 1989 1. člen 1. člen odloka o proračunu občine Črnomelj za leto 1989 (Skupščinski Dolenjski list, št. 6/89) se spremeni tako, da se glasi: Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo 19.849.636.000 din — razporejeni prihodki 19.654.636.000 din — nerazporejeni prihodki 195.000.000 din 2. člen Bilanca prihodkov in odhodkov je sestavni del tega odloka. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1989 dalje. Številka: 400-1/89 Predsednik Datum: 20. 6. 1989 skupščine občine Črnomelj: MLADEN RADOJČIČ 205. Na podlagi določb 58. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS, štev. 18/84), zadnjega odstavka 2. člena odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Skupščinski Dolenjski list, štev. 3/88) je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. 6. 1989 sprejela SKLEP O VALORIZACIJI VIŠINE NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA 1. Valorizira se višina nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za drugo polletje 1989, in sicer: A. Zazidano stavbno zemljišče: Stanovanjske površine: din/m2 1. cona: 60 mesto Črnomelj 2. cona: naselja Vojna vas, Kočevje pri Črnomlju, Kanižarica, Svibnik 50 3. cona: naselja Semič in Vinica Poslovne površine: III. odnašanje in odlaganje odpadkov: 40 v gospodinjstvu na 9.690 din po osebi gospodarstvo in ostali na 13.940 din po smetnjaku 1. cona: Črnomelj z ulicami: Kolodvorska cesta, Staneta Rozmana, Na utrdbah, Mirana Jarca, Pod lipo 2. cona: ostale ulice v Črnomlju 3. cona: Vojna vas, Svibnik, Kočevje pri Črnomlju, Kanižarica, Semič in Vinica 2. točka 130 Ta odredba začne veljati s L Dolenjskem listu. 7. 1989 in se objavi v Skupščinskem 100 Štev.: 382-1/89-2 Predsednik Datum: 22. 6. 1989 izvršnega sveta skupščine občine Metlika: 60 NIKOLA LADIKA, dipl. oec. Za poslovne površine za družbene dejavnosti se plačuje nadomestilo v višini 30% od določene odmere. B. Nezazidano stavbno zemljišče 1. cona: Črnomelj, Vojna vas, Kočevje pri Črnomlju, in Svibnik 10 2. cona: Semič in Vinica 6 2. Občina Novo mesto 207. Na podlagi sprejetega plana samoupravne stanovanjske skupnosti za leto 1989 in sklepa skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti je odbor za gospodarjenje s stanovanjskim skladom na seji dne 19. junija 1989 sprejel Navedena valorizacija višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča velja do 31. 12. 1989. 3. Nadaljnje valorizacije višine nadomestila sprejme izvršni svet skupščine občine Črnomelj. 4. Ta sklep prične veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 7. 1989 dalje. Številka: 350-11/84 Datum: 20. 6. 1989 Predsednik skupščine občine Črnomelj: MLADEN RADOJČIČ SKLEP O POVEČANJU STANARIN IN NAJEMNIN V OBČINI NOVO MESTO L člen Stanarine in najemnine, veljavne na dan 30. junija 1989, se povečajo, in sicer: s L julijem 1989 za 62%, s L avgustom 1989 za 21%, s L septembrom 1989 za 21%. 2. člen S povečanjem stanarin soglaša komite za družbeni razvoj občine Novo mesto (odločba št. 30-01/89-8 z dne 22. 6. 1989). Občina Metlika 206. Na podlagi 5. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS, št. 9/85) in 3. člena odloka o družbeni kontroli cen v občini Metlika (Skupščinski Dolenjski list, št. 8/85) je izvršni svet skupščine občine Metlika na seji dne 22. 6. 1989 sprejel ODREDBO O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODREDBE O DOLOČITVI NAJVIŠJIH CEN L točka V odredbi o določitvi najvišjih cen (Skupščinski Dolenjski list, št. 8/89) se v L točki odredbe doda novi odstavek, ki se glasi: Ne glede na prvi odstavek te točke smejo organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti cene svojih proizvodov in storitev, ki so po predpisih veljale in bile uporabljene na tržišču na dan uveljavitve te odredbe, povečati, in sicer: a. stanarine za 39% s L 7. 1989, b. osnovne komunalne storitve: I. proizvodnja in distribucija vode: v gospodinjstvu v družbenih dejavnostih v gospodarstvu II. prečiščevanje in odvajanje odplak: — kanalščina: v gospodinjstvu v družbenih dejavnosti v gospodarstvu na — čiščenje odpadnih voda: v gospodinjstvu v družbenih dejavnostih v gospodarstvu 3. člen Ta sklep velja takoj, uporablja pa se od L julija 1989 dalje. 4. člen Ta sklep se objavi tudi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Predsednica odbora za gospodarjenje s stanovanjskim skladom: ŠTEFKA AŠ, l.r. 208. Na podlagi 46. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89) ter 25. in 39. člena navodila o vsebini in metodologiji izdelave strokovnih podlag in prostorskih sestavin planskih aktov občine (Uradni list SRS, št. 20/85) in 222. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79 in 14/82) je skupščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela dne 29. 6. 1989, zbora krajevnih skupnosti dne 29. 6. 1989 in družbenopolitičnega zbora dne 28. 6. 1989 sprejela SKLEP o javni razgrnitvi grafičnih prikazov prostorskih sestavin osnutka sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 I. Javno se razgrnejo grafični prikazi prostorskih sestavin osnutka sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000, vključno z osnutkoma urbanističnih zasnov naselij Dolenjske Toplice in Šentjernej. II. Grafični prikazi prostorskih sestavin osnutka planskih aktov iz I. točke tega sklepa bodo javno razgrnjeni v prostorih skupščine občine Novo mesto, Ljubljanska cesta 2, I. nadstropje, in sicer vsak delovni dan, razen sobote, od 7. do 18. ure, osnutka urbanističnih zasnov naselij Dolenjske Toplice in Šentjernej pa tudi na sedežih obeh krajevnih skupnosti. Javna razgrnitev traja 40 dni od objave sklepa v Skupščinskem Dolenjskem listu. na 5.230 din/m3 na 5.230 din/m3 na 8.080 din/m3 na 650 din/m3 na 650 din/m3 1.020 din/m3 na 940 din/m3 na 940 din/m3 na 1.360 din/m3 III. V času javne razgrnitve bosta v krajevnih skupnostih Dolenjske Toplice in Šentjernej izvedeni tudi javni obravnavi osnutkov urbanističnih zasnov teh naselij. Obvestilo o času javnih obravnav bo objavljeno v Dolenjskem listu. IV. Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti, delovni ljudje in občani lahko v času javne razgrnitve podajo pisne pripombe, mnenja in predloge na krajih razgrnitve, ali na samih javnih obravnavah, ali pa jih pošljejo Zavodu za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje občine Novo mesto, Ljubljanska cesta 2. V. Ta sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in velja od dneva objave. Številka: 30-01/86 Predsednik Datum: 29. 6. 1989 skupščine občine Novo mesto FRANCI ŠALI, l.r. 209. Na podlagi 41., 43. in 46. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84) in 222. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79 in 14/82) je skupščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela dne 29. 6. 1989, zbora krajevnih skupnosti dne 29. 6. 1989 in družbenopolitičnega zbora dne 28. 6. 1989 sprejela SKLEP O JAVNI RAZGRNITVI PROGRAMSKIH ZASNOV ZA UREDITVENI NAČRT KAMNOLOMA CEROVI LOG L člen Javno se razgrnejo programske zasnove za ureditveni načrt Cerovi log v merilu 1 : 5000, kije sestavni del prostorskih sestavin družbenega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990, ki jih je izdelal Razvojno raziskovalni center, TOZD Urbanistični biro Novo mesto. 2. člen Programske zasnove določajo usmeritve izkoriščanja kamnoloma Cerovi log, zaščitne ukrepe in saniranje območja. Programske zasnove vsebujejo: ureditveno območje z velikostjo in mejo, organizacijo dejavnosti v tem območju s količino izkoriščanja agregata, usmeritve za opremo in spremljajoče objekte, zasnove komunalnega in energetskega omrežja, usmeritve za krajinsko oblikovanje, izboljšanje naravnega in delovnega okolja. 3. člen Programske zasnove za ureditveni načrt iz L člena tega sklepa se javno razgrnejo v prostorih skupščine občine Novo mesto, Ljubljanska cesta 2, Novo mesto, in v prostorih KS Orehovica in KS Šentjernej. Javna razgrnitev traja 30 dni od objave sklepa v Skupščinskem Dolenjskem listu. 4. člen V času javne razgrnitve bosta v prostorih KS Orehovica in KS Šentjernej izvedeni javni obravnavi. Razpored bo objavljen v Dolenjskem listu. 5. člen Programske zasnove za ureditveni načrt se posreduje tudi ostalim krajevnim skupnostim v obravnavo. Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti, delovni ljudje in občani lahko v času javne razgrnitve podajo pisne pripombe, mnenja in predloge na kraju razgrnitve, ali na samih javnih obravnavah, ali pa jih pošljejo Zavodu za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje občine Novo mesto. 6. člen Ta sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in velja od dneva objave. Številka: 30. 2. 87 Predsednik Datum: 29. 6. 1989 skupščine občine Novo mesto: FRANCI ŠALI, l.r. 210. Na podlagi 17. člena, 2. odstavka 22. člena in 2. odstavka 25. h. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 7/79 in 14/82), 50. člena in L odstavka 136. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS. št. 1/80, 33/80 in 2/81) ter odloka o pripravi in sprejetju družbenega plana Socialistične republike Slovenije za obdobje 1981 — 1995 (Uradni list SRS, št. 13/89) je skupščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela dne 29. 6. 1989, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 29. 6. 1989 in na seji družbenoplitičnega zbora dne 28. 6. 1989 sprejela ODLOK O PRIPRAVI IN SPREJETJU DRUŽBENEGA PLANA OBČINE NOVO MESTO ZA OBDOBJE 1991—1995 L člen Družbeni plan občine Novo mesto se pripravi in sprejme za obdobje 1991—1995 (v nadaljnjem besedilu: družbeni plan občine Novo mesto). Samoupravne interesne skupnosti in organizacije, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena (v nadaljnjem besedilu: nosilci planiranja) bodo pri pripravi planov izhajale iz razvojnih opredelitev dolgoročnega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 ter smernic za pripravo družbenega plana občine Novo mesto. Nosilci planiranja so: — Skupnost otroškega varstva Novo mesto, — Skupnost socialnega skrbstva Novo mesto, — Občinska zdravstvena skupnost Novo mesto, — Občinska izobraževalna skupnost Novo mesto, — Občinska telesnokultuma skupnost Novo mesto, — Skupnost socialnega varstva v Novo mesto, — Občinska kulturna skupnost Novo mesto, — Skupnost za zaposlovanje Novo mesto, — Občinska raziskovalna skupnost Novo mesto, — Kmetijska zemljiška skupnost občine Novo mesto, — Samoupravna stanovanjska skupnost, — Samoupravna komunalna skupnost občine Novo mesto, — SIS za ceste občine Novo mesto — SIS za varstvo pred požarom občine Novo mesto, — Sklad stavbnih zemljišč, — Območna SIS za PTT promet, — SIS za gozdarstvo, — Območna vodna skupnost, — DO Komunala in Cestno podjetje Novo mesto ter druge SIS in OZD posebnega družbenega pomena, ki imajo razvojne interese in potrebe na območju občine Novo mesto. 2. člen Izvršni svet skupščine občine Novo mesto pripravi in januarja 1990 predloži skupščini občine Novo mesto predlog smernic za pripravo družbenega plana občine Novo mesto. 3. člen Izvršni svet skupščine občine Novo mesto pripravi in junija 1990 predloži skupščini občine Novo mesto osnutek, novembra 1990 pa predlog družbenega plana občine Novo mesto. 4. člen Izvršni svet skupščine občine Novo mesto določi delovni program pripravljanja družbenega plana občine Novo mesto in program raziskovalnih nalog, ki so potrebne za pripravo razvojnih odločitev. 5. člen Nosilci planiranja pripravijo in sprejmejo plane za obdobje 1991 — 1995 ter v ta namen sprejmejo programe dela za pripravo svojih planov in za ta dela zagotovijo sredstva. S programom dela zagotovijo, da bodo aktivnosti in dela pri pripravi planov potekala vsebinsko in časovno v skladu s programom dela izvršnega sveta skupščine občine Novo mesto. Izvršni svet skupščine občine Novo mesto bo tekoče spremljal potek pripravljanja planskih aktov pri nosilcih planiranja. 6. člen Za dela v zvezi s pripravo družbenega plana občine Novo mesto bodo v okviru proračuna občine v letu 1989 in 1990 zagotovljena potrebna sredstva. Sredstva, potrebna za izvedbo programa raziskovalnih nalog, bodo zagotavljali občinska raziskovalna skupnost, proračun občine in nosilci planiranja v ustreznem deležu. Za namensko porabo sredstev iz prejšnjega odstavka je odgovoren Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje Novo mesto. 7. člen Strokovni nosilec aktivnosti pri pripravi in izdelavi družbenega plana občine Novo mesto je Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje Novo mesto. 8. člen Ta odlok začne veljati 8 dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 301-02/89 Predsednik Datum: 29. 6. 1989 skupščine občine Novo mesto: FRANCI ŠALI, l.r. 211. Na podlagi 4. člena zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16/74) in 222. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79 in 14/82) je skupščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela dne 29. 6. 1989, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 29. 6. 1989 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 28. 6. 1989 sprejela ODLOK o spremembi območij katastrskih občin Jelševec, Trebelno in Žaloviče 1. člen S tem odlokom se izvedejo spremembe območij katastrskih občin Jelševec, Trebelno in Žaloviče. 2. člen H katastrski občini Žaloviče se zaradi zaokrožitve naselja Sela pri Zbu-rah priključi del kat. občine Jelševec v izmeri 5 81 60 m2 s parcelami: stp. 123/1, 1344, 1348,1352, 1353, 1500, 2780/1, 2810/2 in del kat. občine Trebelno v izmeri 7 84 42 m2 s parcelami 2791/32, 2791/33, 2791/34, 2791/35, 2794/36, 2819 in 2820/1. Naštete parcele se v KO Jelševec in v KO Trebelno zbrišejo in dobijo v KO Žaloviče naslednje številke: 126/3, 126/4, 126/5, 126/6, 126/7, 126/8, 126/9, 126/10, 126/11, 126/12, 126/13, 126/14, 1484, 1573 in 1574. 3. člen Prikaz poteka nove meje med katastrskimi občinami Jelševec, Trebelno in Žaloviče je razviden iz grafične priloge v merilu 1:2880, ki jo hrani občinski upravni organ, pristojen za geodetske zadeve. Spremembe se vnesejo v vse evidence, ki jih vodi ta organ. 4. člen Upravni in pravosodni organi so po uradni dolžnosti dolžni v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka uskladiti svoje evidence s tem odlokom. 5. člen Stroški sprememb bremenijo proračun občine Novo mesto. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 453-02/89 Predsednik Datum: 29. 6. 1989 skupščine občine Novo mesto FRANCI ŠALI, l.r. 212. Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86) in 223. člena statuta občine Novo mesto (SDL, št. 5/79 in 14/82) je skupščina občine Novo mesto na sejah zbora združenega dela dne 29. 6. 1989 in zbora krajevnih skupnosti dne 29. 6. 1989 sprejela ODLOK O LOKACIJSKEM NAČRTU PLINOVODA ZA POSAVJE IN DOLENJSKO SKOZI OBČINO NOVO MESTO I. Splošne določbe L člen S tem odlokom se sprejme lokacijski načrt plinovoda za Posavje in Dolenjsko skozi občino Novo mesto, ki gaje izdelal Razvojno raziskovalni center, TOZD Urbanistični biro Novo mesto, pod št. LN 8601, v juniju 1989. Lokacijski načrt obsega tekstualni del in grafične priloge. Potek trase plinovoda, lege objektov na trasi, zmogljivost in oblikovanje objektov, naprav in ureditev, varstveni pasovi in drugi elementi so določeni z opisi in grafičnimi prikazi v lokacijskem načrtu. 2. člen Lokacijski načrt določa del magistralnega plinovoda Mh 4 za Posavje in Dolenjsko in obravnava: — območje poteka plinovoda, od meje z občino Krško do meje z občino Trebnje, z varovalnimi pasovi, — merilno regulacijske postaje Dobruška vas, Otočec in Novo mesto (v nadaljnjem besedilu tudi: MRP), — razdelilno postajo Hudo, — oddajno čistilno postajo Novo mesto, — blokime ventile: BV 2, BV 3, BV 4 in BV 1, — odcepni ventil Dobruška vas, — trase energetskih in PTT kablov do merilno regulacijskih postaj. 3. člen Trasa plinovoda poteka po naslednjih parcelah oziroma delih parcel: 1695/1, 658/1, 658/2, 658/3, 658/4, 658/5,658/6,658/7, 584, 585,657/2, 657/1, 586/2, 586/13, 656/2, 651/8, 651/6, 651/5, 651/4, 651/3, 651/2, 651/1; k. o. Maršeča vas 1260/1, 438/39, 438/32, 438/30, 438/31, 438/35, 438/34, 438/38, 438/33, 438/29, 438/28, 438/27, 438/66, 424, 422/1, 422/2, 421, 370/1, 370/2, 369/2, 420, 419/2, 1259, 381, 380, 382, 379, 373, 376, 377, 385/1, 1259, 347, 346, 348/15, 206/31, 1254/7, 206/20, 206/25, 206/26, 1254/1, 1254/2, 348/1, 348/4, 1251, 352/1,349/2,205/18,205/16,205/20,215/25, 205/25, 205/14, 205/13, 103/1, 1254/9, 201/1, 205/11, 1254/10, 205/34, 205/10, 45, 44; k. o. Dobrava 1125, 1118/2, 1108/3, 1108/1, 1230, 1070, 1105, 1103/3, 1103/1, 1059, 1055, 1054/2, 1054/3, 1054/4, 1167/2, 1167/1, 1164, 1053, 1052, 1047/1, 960/5,960/2,960/3,962/2,1050/1,964/3,971,966,1048,960/6,948,955, 950, 954, 1226, 952, 953, 939, 937, 934, 927/1, 929, 930/1, 930/2; k. o. Tomažja vas 2558, 2564/1, 2566, 2563/3, 2563/2, 2565, 2563/1, 2581/3, 2563/1, 2580/2, 2580/1, 2581/2, 2581/1, 1971/1, 2972, 2584/3, 2584/2, 2584/1, 2587/1, 2587/2, 2624, 2625, 2629/2, 2629/6, 2629/5, 2629/4, 2646, 2645, 2648, 2644, 2647, 2656, 2650/1, 2669, 2657, 2655/1, 2658, 2952/2, 2884, 2881, 2882, 2880/5, 2887, 2951, 2880/1; k o Bela cerkev 789,’784, 781, 779, 776, 773, 770, 767, 764, 761, 759, 755, 752, 706, 705, 704, 703, 702, 701/1, 700, 707, 697, 696, 1416/1, 698, 688, 1380/2, 685/4, 644, 1421,616,621,620/2,645/2, 622,619,1377/1,647,648,649,650,651, 652, 653, 654/2, 684/12, 1382/2, 684/9, 665, 668, 669, 654/1, 670, 1337, 369, 367/4, 367/3, 367/1, 1405, 365/3, 1412/1, 365/2, 303/2, 305, 360/1, 307/1,308/1, 1419/2,309/1, 1404,301,300/2,299,298/1,296,297,300/1, 291/1, 292/2, 291/1, 290/1, 279/1, 280, 278/1, 277/1, 276/1, 275, 1411, 274, 273, 272, 271, 269, 270/3, 270/2, 270/1; k. o. Družinska vas 869, 891, 890/4, 890/3, 890/5, 871, 1172, 873, 872, 788, 789, 1169, 785, 776, 771, 745, 732, 768, 1162,719,715,689,690,695,696/1, 696/3,698/1, 698/3, 1109, 696/3, 452/6, 452/7, 452/8, 452/9, 452/10, 452/11, 452/17, 452/16,452/15, 1104,456,458,459,1101,462/1,384,1100,382,1089,380, 5392, 297/2, 297/3, 294/15, 294/14, 294/13, 294/12, 1088, 289/3, 289/4, 289/5, 1134, 289/2, 288/3, 288/2, 288/1, 286/2, 287/1; k. o. Šentpeter 1173/31 k. o. Herinja vas 331, 330, 325/2, 322, 2810/1, 324, 323/1, 320/1, 319/1, 316/1, 315/2, 341, 348/1, 348/3, 348/2, 2812/2, 353/1, 354/1; k. o. Črešnjice 95, 96 97, 89/7, 89/6, 108/1, 1073, 109, 113/1, 91, 2835/2; k. o. Šentpeter 128, 286, 2835/3, 2835/1, 284/2, 126/1, 125/1, 130/3, 131/1, 132/2, 135/2,136/2, 137/2, 139/2, 142/2, 146/2, 8/2,9,2836,151,2831,160.167, 172, 176, 179, 182, 185, 188, 187, 2830/2, 190/1, 190/2, 189/3, 189/10, 58/2; k. o. Črešnjice 1697, 1699, 1698, 2399, 2408/3, 2408/1, 2402, 2401, 2392, 2393, 2346/2, 2525, 2346/4, 2346/1, 2465/1, 2341, 2339/1, 2524, 2339/2, 2348/6, 2521, 2230/2, 2232/2, 2233/2, 2519, 2233/1. 2224/1, 2214/1, 2219/1, 2211/2, 2090, 2468/1, 2145/2, 2143/1, 2142/3, 2140/2, 2131/2, 2130/1, 2129/1, 2126/1, 2132, 2131/1, 2130/2; k. o. Ždinja vas 946/1, 946/23, 919, 920/1, 923/5, 920/2, 917/2, 1120, 906/2, 906/3, 905/1, 906/5, 1116, 904/1, 904/2, 863, 864, 865/3, 865/2, 865/1, 866/1, 867, 821/2, 1132, 817/3, 817/1, 817/2, 818, 1140, 810, 1130, 811, 816/1, 813/2, 766/1, 1143, 765, 764, 882, 888/1, 888/2; k. o. Bršljin 7, 6, 4; k. o. Novo mesto 1143, 768/2, 762/3, 762/1; k. o. Bršljin 739/2, 738, 735, 734, 1148, 726, 725, 724, 723, 770, 722, 768. 778, 774, 775, 776, 777, 767, 794/4, 1135, 786, 794/5, 795/2, 785/1, 785/2, 793/1, 824, 826/1, 826/2, 826/3, 826/4, 827, 829, 830, 1152, 848, 836, 835, 834, 833, 832, 831,837,939, 940,941,942, 1016, 1012, 1013, 1014, 1010, 1008, 1153, 961, 960, 1144, 964, 965, 1131, 977, 975,974,973, 340/1, 340/3, 338, 336, 330, 328, 327, 1154, 324, 323, 322, 321, 320, 318, 319, 317/2, 307, 305, 304/1. 2042, 305, 304/1, 1975, 1976, 1977/2, 1978, 1979, 2651, 1987, 1986, 1985, 1984, 1997, 1983, 1982, 1981, 1998,2000,2001,2651,1964/1,1921/1, 1920, 2642, 2002, 1921/2, 1917, 1883, 1884. 1885, 1887, 1880, 1879, 1876, 1875, 1874, 1873, 1872, 1871, 1870, 1864, 1863, 1865, stp. 1867, 1868,1860, 1859, 1857, 1856, 1855, 1853, 1852, 1851, 1849, 1848, 1847, 1824, 1823, 1822, 1821, 1819, 1818, 1817, 1816, 1815, 1814, 1820; k. o. Daljni vrh 2826/33, 2826/31, 2826/29, 2826/26, 2826/25, 2816/22, 2826/21, 2826/19, 2826/18, 2828, 2829, 2830, 2831, 2832, 2833/2, 2834, 2835, 2821/3,2887, 1959/1, 1959/2, 1959/3,1959/4,2821/2,2819,2954/2,2814, 1959/5, 1959/7, 1959/8, 2843/2, 1959/9, 1959/10, 1959/11, 1959/12, 1959/13, 1975/2, 1959/14, 1959/16, 2934/1, 1957/1, 1953/2, 1957/3, 1953/3, 1957/2, 1954/2, 2935, 1954/1, 1953/5, 1953/6, 1953/17, 1953/15, 1953/8, 1953/14, 1951, 2930, 1390, 2929, 1391, 1392/1, 1396, 2928, 1363, 1397, 1344, 1343, 1339, 1338, 2926/1, 1337/1, 2920/2, 1336/1, 1332/1, 1331/1, 1316, 1317, 1320, 1313, 1312, 1311, 1310, 1306, 1305, 1301, 1300, 2913/1, 941/1, 952/1, 938/1. 938/2, 937/1, 967/1, 967/2, 932/1, 895/2, 932/1, 926/2, 926/1, 929, 965/5, 968, 970, 969/2, 969/1, 2882, 986, 987, 659, 654/1, 653, 1030, 1926, 654/2, 2856, 544/1, 557, 563, 568, 564, 567, 565, 566, 570/2, 570/1, 572/8, 2862, 528, 526, 525, 524, 513, 511. 510, 508/1, 508/2, 506, 515/1, 2863, 479, 476, 478, 477, 475/2, 474, 461/1, 276/1, 275, 274, 273, 271, 270, 269/1, 2855/1, 268/1, 267/1, 267/2, 242, 241, 235, 2851/1, 166, 164, 165, 172/2, 188/2, 172/1, 180/2, 180/4,181/1, 179/1, 180/1, 76/2, 76/1, 89/2, 89/1, 77/47, 86/2, 86/1, 77/46, 2995, 77/15, 77/58, 77/13, 77/12, 77/8, 77/7, 77/6; k. o. Mirna peč. 4. člen Objekti in naprave plinovoda s funkcionalnimi zemljišči ter dotopi so predvideni na naslednjih parcelah oziroma delih parcel: — MRP Dobruška vas na zemljišču prc. št. 352/1 k.o. Dobrava, — MRP Otočec na zemljišču pare. št. 458, 459 k.o. Šentpeter, — MRP Novo mesto na zemljišču pare. št. 888/2 k.o. Bršljin, — razdelilna postaja Hudo na zemljišču pare. št. 1921/1, 1920 k.o. Daljni vrh, — oddajna čistilna postaja Novo mesto na zemljišču pare. št. 764 k.o. Bršljin, — odcepni ventil Dobruška vas na zemljišču pare. št. 206/20 k.o. Dobrava, — BV 2 na zemljišču pare. št. 422/2 k.o. Dobrava, — BV 3 na zemljišču pare. št. 872 k.o. Šentpeter, — BV 4 na zemljišču pare. št. 904/1 k.o. Bršljin, — BV 1 na zemljišču pare. št. 89/1 k.o. Mirna Peč. 5. člen Trase energetskih in PTT priključkov do merilno regulacijskih postaj potekajo po naslednjih zemljiščih: — energetski priključek do MRP Dobruška vas po zemljišču pare. št. 352/1 k.o. Dobrava, — energetski priključek do MRP Otočec po zemljišču pare. št. 458, 1101, 461 k.o. Šentpeter, — energetski priključek do MRP Novo mesto po zemljišču pare. št. 888/2, 888/1, k.o. Bršljin in pare. št. 580 in 587 k.o. Novo mesto, PTT priključek pa po zemljišču pare. št. 889/1, 1136, 992/5 k.o. Bršljin. II. Pogoji za izrabo območja in za oblikovanje posegov v prostor 6. člen Cevovod: Cevovod bo vkopan in bo zgrajen iz jeklenih brezšivnih cevi. Delovni tlak bo 50 barov. Premer cevi iz smeri občine Krško do razdelilne postaje v Hudem je 300 mm, od razdelilne postaje v Hudem v smeri proti občini Trebnje pa 150 mm. Odcep za MRP Novo mesto je 300 mm, odcep za MRP Dobruška vasje 100 mm. Zemeljski plin je v temperaturnem razredu T 1 in v eksplozijski grupi A. 7. člen Merilno regulacijske postaje: V merilno regulacijskih postajah bo tlak reduciran, in sicer: — v MRP Dobruška vas: 50/10/3 bar, — v MRP Otočec: 50/10/1 bar, — v MRP Novo mesto: 50/10/6/3 bar. Merilna regulacijska postaja Novo mesto je objekt tipa A, merilno regulacijski postaji Otočec in Dobruška vas pa objekta tipa B. Objekt tipa A je tlorisne velikosti 11,60 x 6,10 ± 15%, po višini obsega pritličje. Streha je simetrična dvokapnica, naklona najmanj 15°, kritina z aluplastificirano trapezno pločevino v temnejši barvi (rdeča ali rjava). Fasada je obdelana z vodoobstojno barvo. Objekt tipa B je tlorisne velikosti 11,60 x 5,50 m ± 15%, sicer pa v enaki izvedbi kot objekt tipa A. Funkcionalna zemljišča merilno regulacijskih postaj so tlorisne velikosti: — MRP Dobruška vas 19,00 x 13,50 m ± 15% odstopanje. — MRP Otočec 20,00 x 13,50 m ± 15% odstopanje, vendar tako, da bo znašal odmik plinovoda od cevovoda AC 0 500 najmanj 1 m, — MRP Novo mesto 15,10 x 38,80 m ± 15% odstopanje. Ograjena so z žično mrežo minimalne višine 2,20 m. Površine znotraj ograje so v makadamski izvedbi, s 30 cm utrjenega tampona in nasute s prodcem debeline 5 cm. Meteorne vode z utrjenih površin in objektov merilno regulacijskih postaj Otočec in Novo mesto se speljejo v ponikovalnico, pri merilno regulacijski postaji Dobruška vas pa v obstoječo meteorno kanalizacijo. 8. člen Razdelilna postaja Hudo obsega: — sprejemno čistilno postajo DN 300 ANSI 300, — oddajno čistilno postajo DN 150 ANSI 300, — oddajno čistilno postajo DN 300 ANSI 300. Predvidena je na kompleksu 45,0 x 30,0 m, ki je ograjen z žično mrežo minimalne višine 2,20 m. 9. člen Oddajna čistilna postaja Novo mesto: Iz območja oddajno čistilne postaje Novo mesto je predviden odcep DN 300 za MRP Novo mesto. Funkcionalno zemljišče postaje je velikosti 22,0 x 15,0 m in je ograjeno z žično ograjo minimalne višine 2,20 m. Površina znotraj ograje je nasuta s prodcem. 10. člen Blokirni ventili in odcepni ventil: Na plinovodu skozi občino Novo mesto so predvideni štirje blokirni ventili in en odcepni ventil: — na odseku Krško-Novo mesto: BV 2 v km 16 + 290, BV 3 v km 24 + 890, BV 4 v km 30 + 500 odcepni ventil v km 17 + 460 — na odseku Novo mesto—Trebnje: BV 1 v km 7 Območje posameznega blokirnega in odcepnega ventila je tlorisne velikosti 10,0 x 10,0 m in je ograjeno z žično mrežo višine minimalno 2,20 m. 11. člen Delovni in zaščitni pasovi plinovoda: Za čas gradnje plinovoda je predviden delovni pas širine 8,0 + 6,00 m; pas širine 8,0 m je namenjen za montažo cevovoda in gradbiščno komunikacijo, pas širine 6,0 m pa za deponiranje humusa in izkopa. Po zgraditvi plinovoda je v 5,0 m širokem pasu od osi na obe strani cevovoda prepovedano saditi rastline, katerih korenine segajo več kot 1 m globoko, oziroma pri katerih je potrebno obdelovati zemljišče globlje kot 0,5 m. Kjer poteka plinovod po gozdnih površinah ali sadovnjakih, ostane v tem pasu trajna poseka, ki jo vzdržuje upravljalec plinovoda. V 30 m širokem pasu levo in desno od osi plinovoda je po zgraditvi plinovoda prepovedano graditi stanovanjske in druge objekte za bivanje ljudi. V pasu, ožjem od 30 m, se smejo graditi objekti za stanovanje ali bivanje ljudi le, če je graditev predvidena z že sprejetim prostorskim izvedbenim aktom in ob poprejšnjem soglasju DO Petrol Ljubljana. Najmanjša oddaljenost naslednjega objekta od plinova mora kljub temu znašati 15 m. Vplivi obstoječe in predvidene pozidave na varnost plinovoda v 200 m širokem pasu na obe strani plinovoda so opredeljeni z določitvijo razredov od I do III, in sicer: na odseku Krško—Novo mesto: razred od km 15 + 780 — 16 +800 1 16 + 800— 18 + 000 II 18 + 000 —19 + 000 III 19 + 000 — 20 + 300 II 20 + 300 — 35 + 435 m na odseku Novo mesto—Trebnje: od km 0 + 000 — 0 + 200 II 0 + 200 — 2 + 300 I 2 + 300 — 2 + 500 II 2 + 500 — 3 + 000 m 3 + 000 — 3 + 500 II 3 + 500 — 6 + 800 m 6 + 800 — 7 + 760 I To je investitor dolžan upoštevati v skladu s pravilnikom o tehničnih pogojih in normativih za varen transport tekočih in plinastih ogljikovodikov po magistralnih naftovodih ali plinovodih za mednarodni transport (Uradni list SFRJ, št. 26/85 — v nadaljnjem besedilu: pravilnik). 12. člen Na vseh tangiranih zemljiščih je potrebno po izgradnji plinovoda vzpostaviti prejšnjo rabo zemljišča, površine v pasu 5 m levo in desno od osi plinovoda pa urediti v skladu z omejitvami, določenimi vil. členu tega odloka. 13. člen Trasa plinovoda in prečkanje z železnico, vodotoki in cestami morajo biti vidno označena s predpisanimi oznakami in opozorilnimi znaki skladno s pravilnikom. 14. člen Kovinski deli cevovoda so zaščiteni s katodno zaščito. Za kontrolo in vzdrževanje katodne zaščite se po izgradnji plinovoda vgradijo stalna merilna mesta. Lokacije napajalnih postaj in anodnih ležišč se določijo na podlagi opravljenih meritev in bodo določene s projektom za izvedbo. III. Pogoji glede komunalne in druge ureditve objektovin naprav, potrebni za delovanje plinovoda 15. člen Dostopi do merilno regulacijskih postaj, razdelilne postaje, oddajno čistilne postaje, blokimih ventilov in odcepnega ventila: Do MRP Dobruška vas bo dostop po asfaltni dostopni cesti širine 3,0 m iz tovarniškega kompleksa Strešnik. Dostopi do MRP Otočec in Novo mesto, do razdeline postaje Hudo ter do oddajne čistilne postaje Novo mesto, so predvideni iz javnih poti, po dostopnih cestah v makadamski izvedbi, širine 3,0 m. Niveleto terena nad magistralnim cevovodom AC 0 500 na dostopni poti do MRP Novo mesto ni dovoljeno spreminjati, v projektni dokumentaciji pa je potrebno predvideti ustrezno temensko zaščito cevovoda. Do blokimih ventilov bodo urejene peš poti. Dostopne ceste in peš poti so prikazane v grafičnih prilogah lokacijskega načrta. 16. člen Elektroenergetski priključki: Vse merilno regulacijske postaje so priključene na električno omrežje. Trase priključkov so razvidne iz grafičnih prilog lokacijskega načrta. 17. člen Sistem zvez: Merilno regulacijska postaja Novo mesto bo vsebovala telemetrijsko opremo. Trasa priključka PTT kabla je razvidna iz grafične priloge lokacijskega načrta. IV. Pogoji križanja plinovoda z obstoječimi in predvidenimi komunalnimi in drugimi objekti in napravami 18. člen Križanja plinovoda z obstoječimi in predvidenimi komunalnimi in drugimi objekti in napravami so razvidna iz grafičnih prilog in tekstualnega dela lokacijskega načrta. Pri projektiranju in izgradnji plinovoda pa morajo biti upoštevana določila pravilnika in pogoji soglasodajalcev. Ti so: 1. Vse vodotoke, ki jih prečka trasa plinovoda na reguliranem delu struge, je dovoljeno prečkati tako, da bo teme cevovoda 1,0 m pod obstoječim dnom struge. Vsa prečkanja je treba v tehnični dokumentaciji prikazati in predvideti sanacijo struge na mestih prečkanja, oziroma vzpostaviti prvotno stanje. 2. Vsa prečkanja plinovoda z vodotoki, ki še niso regulirani, je potrebno obdelati v projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja ter uskladiti s projekti predvidenih regulacij in na projekte pridobiti mnenje območne vodne skupnosti Dolenjske; za vodotoke, kjer ti projekti še niso izdelani, je potrebno vsako prečkanje izvesti v skladu s pogoji območne vodne skupnosti Dolenjske. 3. Ob prečkanju plinovoda z vodotoki morajo biti dela izvedena tako, da se ne bodo ustvarjale začasne ali stalne mrtvice. 4. Na odsekih vodotokov, kjer bo to opredelila območna vodna skupnost Dolenjske, mora investitor zagotoviti izvedbo dokončne hidroteh-nične ureditve. 5. Investitor je dolžan po končani gradnji poskrbeti za geodetsko odmero zemljišč v pasu trajne krčitve gozda ter za vpis spremembe rabe zemljišč. 6. Prečkanja gozdnih poti in vlak s plinovodom morajo biti izvedena tako, da bo omogočen normalen transport lesnih sortimentov ob upoštevanju 10 t osne obremenitve. Vsa ta prečkanja morajo biti detajlno obdelana v projektni dokumentaciji. 7. Za križanje železniške proge s plinovodom je potrebno izdelati projekt, pri čemer morajo biti upoštevane določbe 13. člena pravilnika o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov ter postavljanja naprav v varovalnem progovnem pasu železniške proge (Uradni list SRS, št. 2/87); k projektu mora investitor pridobiti soglasje Železniškega gospodarstva Ljubljana, ŽTO Novo mesto, TOZD za upravljanje in vzdrževanje prog Novo mesto. 8. Zaradi predvidene elektrifikacije železniške pfoge morajo biti vse podzemne kovinske naprave in instalacije plinovoda zaščitene v skladu s predpisi pred vplivom blodečih tokov elektrovleke, nadzemni deli pa ozemljeni. 9. Za projektiranje in izgradnjo plinovoda pri paralelnem poteku in križanju z elektroenergetskimi objekti, nadzemnimi vodi in kabli je treba upoštevati: a. določila pravilnika o tehničnih normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo od 1 kV do 400 kV (Uradni list SFRJ, št. 65/88), b. tehnične pogoje zaščite podzemnih netalnih cevovodov, zaradi vpliva elektroenergetskih naprav, JUS N. CO. 105 (Uradni list SFRJ, št. 68/86), c. pogoje za katodno zaščito DIN 57 150/VDE 0150/4.83, d. določila tehničnih normativov za izgradnjo nadzemnih elektro-energeskih vodov (Uradni list SFRJ, št. 51/73, člen 216-221), e. določila TGL 190-354/01 pravila za polaganje plinovodov; — določila VDEW 30/66 Si 10. 11. Richtlinien fiir hoschspannugabeeinflussto Roherleitungen 237.1- 7, f. pogoje katodne zaščite DIN 57 150/VDE 0150/8.75; katodna zaščita cevovoda mora biti takšna, da ne škodi bližnjim elektroenergetskim objektom; pri kontrolnih meritvah mora prisostvovati predstavnik elektrogospodarstva Slovenije, g. vplive katodne zaščite na EE objekte, h. kvaliteta elektroenergetskih naprav (ozemljitev) mora ostati po izgradnji plinovoda enaka kot pred njo (ugotoviti z meritvijo), i. stroški za kontrolne meritve o vplivu na ozemljitve bližnjih elektroenergetskih naprav pred in po končani izdelavi katodne zaščite gredo v breme investitorja plinovoda. Pri križanju plinovoda z vodovodom mora biti teme plinovoda minimalno 0,50 m izpod vodovodnih cevi, pri križanju s kanalizacijo mora plinovod potekati nad kanalizacijo. V križanjih, kjer ni na razpolago višinskih podatkov o obstoječih komunalnih napravah, je potrebno vodovod ali kanalizacijo sondirati. Medsebojno višinsko uskladitev je potrebno zagotoviti s projektno rešitvijo oziroma ob izvedbi. Če so pri zakoličbi križanja plinovoda z vodovodom AC 0 60 pri lomni točki št. 28 ugotovi vzopreden potek plinovoda in cevovoda, mora investitor prestaviti vodovod na svoje stroške ali potek trase plinovoda prilagoditi tako, da bo križanje z vodovodom pravilno izvedeno. Pravilnost izvedbe križanja potrdi upravljalec vodovoda na terenu samem. Pri vseh križanjih plinovoda z obstoječim vodovodom in kanalizacijo mora investitor oziroma projektant predvideti ustrezno zaščito komunalnih vodov pred deformacijami in lomi cevi. Kjer bo dostop z gradbeno mehanizacijo potekal prek komunalnih naprav, mora investitor poskrbeti za ustrezno ureditev prehodov. Detajl zaščite obstoječih komunalnih naprav mora biti sestavni del projektne dokumentacije. V primeru, da bodo pri gradnji poškodovane komunalne naprave, jih je investitor dolžan sanirati v skladu s pogoji upravljalcev teh naprav. Prečkanje moderniziranih vozišč mora biti izvedeno s prevrtanjem oziroma podbitjem cestnega telesa. Makadamsko vozišče je dovoljeno prekopati; prekop se izvede v dveh delih z ustrezno prometno signalizacijo, ali v enem delu, pri čemer mora investitor urediti ustrezen obvoz. Seznam cest, ki se lahko prekopljejo v dveh delih oz. pri katerih je potrebno urediti obvoz, je podan v tekstualnem delu lokacijskega načrta in je za investitorja obvezen. Vse prekopane javne prometne površine je potrebno po izvršenem posegu vzpostaviti v prvotno stanje. Investitor mora o pričetku gradnje plinovoda obvestiti Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto zaradi občasnega arheološkega nadzora na vsej trasi ter stalnega nadzora na območju Drage pri Beli cerkvi. Na delu trase v območju Grič pri Lutrškem selu, ki je prikazan v grafični prilogi lokacijskega načrta (ureditvena situacija št. 2), je potrebno predhodno opraviti sondiranje. V. Drugi pogoji za izvedbo posegov v prostor 19. člen Prečkanje plinovoda s površinami na hidromelioracijskem območju Dobruške gmajne in Radulje mora biti izvedeno tako, da bo plinovod potekal 0,30 m pod drenažnimi cevmi in 1,0 m pod drenažnimi jarki. Po položitvi plinovoda mora investitor prečkane drenažne cevi sanirati. 20. člen Delovni pas v gozdu na hidromelioracijskem območju Radulje (pri Bregarju), razen pasu trajne krčitve, mora biti po izgradnji plinovoda zasajen z drevesnimi vrstami, ki spadajo v združbo Robori — Čorpinetum (Qvercus robur, Carpinus butus...). 21. člen Za zaščito pred požarom, eksplozijo in uhajanjem plina je potrebno izvesti naslednje ukrepe: — vsi predvideni blokirni ventili morajo biti obvezno izvedeni, — zaščita pred strelo na spremljajočih objektih plinovoda mora biti izvedena s strelovodi in ozemljitvijo, — električne instalacije v conah nevarnosti morajo biti izvedene v eksplozivno vami »S« izvedbi. — zaščita pred statičnim nabojem se mora izvesti s premostitvijo prirob-nic, na začetku in na koncu plinovoda se postavijo dialektrične prirobnice, — ob spremljajočih objektih plinovoda morajo biti postavljene opozorilne table o prepovedi kajenja in vnašanja ognja, — nepoklicanim mora biti onemogočen dostop do con nevarnosti, zaposleni pa morajo upoštevati varnostna pravila, — ob nastanku požara se mora zapreti dotok plina ter na tem odseku kontrolirano izpuščati plin na izpihovalnih ventilih v okviru zapornih postaj. 22. člen V času gradnje plinovoda je potrebno odpadke zbirati in odvažati na deponijo komunalnih odpadkov Leskovec. Odpadna olja je potrebno zbirati in odvažati na recikliranje. Nečistoče, ki ostajajo pri čiščenju cevovoda na čistilnih postajah, je potrebno zbirati in odvažati v rafinerije. VI. Obevznosti investitorja in izvajalcev pri izvajanju lokacijskega načrta 23. člen Plodno zemljo mora izvajalec del kopati ločeno od ostalega izkopa in jo deponirati v delovnem pasu ob trasi. Po končanih delih jo mora ragmiti na prekopane površine, humus pa deponirati ločeno od izkopa. Deponiranje presežka izkopa zemljine mora izvajalec izvajati v skladu z rešitvami v lokacijskem načrtu. 24. člen V primeru, da bi gradnja plinovoda negativno vplivala na obstoječo izrabo vodnega vira, mora investitor poskrbeti za ustrezno nadomestno oskrbo. 25. člen Vse piosege, ki bodo posledica izgradnje plinovoda po tem lokacijskem načrtuje investitor dolžan sanirati. Prav tako je investitor dolžan pridobiti od lastnikov zemljišč soglasja: — za uporabo zemljišč med gradnjo plinovoda (1. odstavek 11. čl. odloka) — za omejeno rabo zemljišč po izgradnji plinovoda (2 odst. 11. čl. odloka), — za uporabo zemljišč za potrebe vzdrževanja plinovoda. Za vso nastalo škodo ob izgradnji plinovoda in zaradi omejene rabe zemljišča odgovarja v celoti investitor. V zvezi s posekom gozda na območju poteka plinovoda se je investitor dolžan ravnati po veljavni zakonodaji. Na zemljiščih, na katerih so predvideni spremljajoči objekti plinovoda, mora investitor pridobiti pravico uporabe. 26. člen Če bo pri rednem ali intervencijskem vzdrževanju magistralnega vodovoda — AC 0 500, ki poteka ob območju merilno regulacijske postaje Otočec, poškodovan nasip ali plato merilno regulacijske postaje, nosi stroške za odpravo škode investitor plinovoda. 27. člen Investitor mora pri gradnji in obratovanju plinovoda upoštevati predpise o maskimalno dovoljenih ravneh hrupa, določene z odlokom o maski-malno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter za bivalne prostore (Uradni list SRS, št. 29/80). 28. člen Investitor mora pri izdelavi projektne dokumentacije in pri izvedbi plinovoda zagotoviti rešitve, ki so po predpisih zahtevane za gradnjo objektov v VII. in VIII. stopnji po MCS. VII. Tolerance 29. člen Odstopanja od tlorisnih gabaritov merilno regulacijskih postaj in njihovih funkcionalnih zemljišč so določena v 7. členu tega odloka. Odstopanja od trase plinovoda so dopustna za širino delovnega pasu v okviru parcel, zajetih v tem lokacijskem načrtu. Dopustno je tudi večje število blokirnih ventilov, ki se lahko locirajo le v območje parcel, zajetih v tem lokacijskem načrtu. Pri realizaciji tega lokacijskega načrta so dopustna tudi večja odstopanja od zgoraj opisanih, v primerih, ko se zaradi geoloških ali geomehanskih razmer ugotovi ekonomsko in tehnično bolj utemeljene rešitve. Za vsa večja odstopanja je potrebno pristojnemu upravnemu organu predložiti: kopijo katastrskega načrta za območje spremembe; situacijo poteka nove trase ali lokacije novega blokirnega ventila s prikazanimi rešitvami za prometno in komunalno infrastrukturo; prikaz posega glede na veljavne planske dokumente; odstopne izjave lastnikov zemljišč ali dokazilo o pravici razpolaganja s potrebnimi zemljišči. Ta večja odstopanja pa morajo biti tudi skladna s pogoji in soglasji, ki so bila že pridobljena k temu lokacijskemu načrtu. VIII. Etape izvajanja lokacijskega načrta 30. člen Gradnja po tem lokacijskem načrtu bo potekala v srednjeročnih obdobjih 1986—1990 in 1991—1995 in bo potekala v naslednjih etapah: — 1. etapa obsega izgradnjo plinovoda z vsemi potrebnimi objekti, napravami in priključki iz smeri Krško do merilno regulacijske postaje Novo mesto, — 2. etapa obsega preostali del plinovoda s potrebnimi napravami v smeri proti Trebnjem. IX. Končne določbe 31. člen Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega lokacijskega načrta opravljata urbanistični inšpektorji republiškega urbanističnega inšpektorata in uprava inšpekcijskih služb Novo mesto, vsaka v okviru svojih pristojnosti. 32. člen Lokacijski načrt je stalno na vpogled pri komiteju za urbanizem in varstvo okolja občine Novo mesto in na Zavodu za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje občine Novo mesto. 33. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 352-03/89 Predsednik Datum:29. 6. 1989 skupščine občine Novo mesto FRANCI ŠALI, l.r. 213. Na podlagi 9., 16., 18. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list ŠRS, št. 39/74) in 223. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79 in 14/82) je skupščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela dne 29. 6. 1989 in seji zbora krajevnih skupnosti dne 29. 6. 1989 sprejela ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Novo mesto za leto 1989 L člen V odloku o proračunu občine Novo mesto za leto 1989 (Skupščinski Dolenjski list, št. 3/89) se 2. člen spremeni tako, da se glasi: Občinski proračun za leto 1989 obsega: — skupne prihodke v znesku 33.696,292.000 din — razporejene prihodke 33.603,560.000 din — tekočo proračunsko rezervo 92,732.000 din 2. člen Po L členu tega odloka je sprememba prihodkov in sprememba razporejenih prihodkov proračuna občine Novo mesto za leto 1989 sestavni del tega odloka. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 400-01/89 Predsednik Datum: 29. 6. 1989 skupščine občine Novo mesto: FRANCI ŠALI, 1. r. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV PRORAČUNA OBČINE NOVO MESTO ZA LETO 1989 (v 000 din) vrsta prihodka PRIHODKI znesek glavni namen ODHODKI znesek I davek iz osebnega dohodka 21,047.486 i sredstva za delo upravnih organov 20,113.417 2 davki od prometa proizvodov 2 sredstva za posebne in druge in storitev, nepremičnin namene za delo upravnih organov 3,750.626 in pravic 8,387.160 3 sredstva za ljudsko obrambo 472.200 davek na prihodek od premoženja 4 sredstva za intervencije v in premoženjskih pravic kmetijstvu 34.306 ter drugih davkov 821.500 5 sredstva prenesena drugim 3 prihodki od taks 1,052.844 uporabnikom proračuna 3,101.475 5 prihodki po posebnih 6 sredstava za družbene dejavnosti 1,846.850 predpisih 429.510 7 sredstva za druge splošne družbene potrebe 3,759.245 6 prihodki od organov in organizacij DPS in drugi 8 izločanje sredstev rezerv 327.410 prihodki 1,859.760 9 drugi odhodki 290.763 7 prenos presežka prihodkov proračuna iz preteklega leta 20.960 ostali izredni prihodki 77.072 SKUPAJ PRIHODKI 33,696.292 SKUPAJ ODHODKI 33,696.292 214. Na podlagi 36. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS, št. 3/81,34/83, 24/85 in 11/88) in 223. člena statuta občine Novo mesto (SDL, št. 5/79 in 14/82) je skupščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. 6. 1989 sprejela ODLOK o ugotovitvi obsega sredstev ter o obveznem plačevanju prispevka za solidarnostno gradnjo stanovanj in delno nadomeščanje stanarin na območju občine Novo mesto za obdobje 1986—1990 mu o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti za obdobje 1986—1990. 4. člen Sredstva, zbrana s prispevkom po tem odloku, se nakazujejo samoupravni stanovanjski skupnosti občine Novo mesto. 5. člen Obveznosti plačevanja prispevka po tem odloku veljajo za zavezance, ki samoupravnega sporazuma niso sklenili in ne sprejeli sprememb in dopolnitev k temu sporazumu, vendar najdlje do 31. 12. 1990. 1. člen Skupščina občine Novo mesto ugotavlja, da je po samoupravnem sporazumu o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto za obdobje 1986—1990 (Odločajmo, št. 1/86) ter po spremembah in dopolnitvah k temu samoupravnemu sporazumu (SDL, št. 9/89) določen obseg solidarnostnih sredstev, potrebnih za financiranje in kreditiranje gradnje, prenove in nakupa stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni in zasebni lasti, delno nadomeščanje stanarin ter solidarnosti in vzajemnosti na nivoju republike, v višini 2% od BOD iz dohodka za delavce v TOZD in DS, za delovne ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov ter za delovne ljudi, ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo dejavnost, in 4,8% od BOD iz dohodka za delavce, zaposlene pri samostojnih obrtnikih. 2. člen Za tiste temeljne organizacije in skupnosti ter delovne ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in pri njih zaposlene delavce, ter za delovne ljudi, ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo dejavnost in ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto za obdobje 1986 — 1990 ter k spremembam in dopolnitvam k temu samoupravnemu sporazumu, se s tem odlokom predpisuje obveznost plačevanja prispevka za financiranje in kreditiranje gradnje, prenove in nakupa stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni in zasebni lasti, za delno nadomeščanje stanarin ter solidarnost in vzajemnost na nivoju republike po stopnji 2% od BOD iz dohodka. 3. člen Zbrana sredstva solidarnosti se bodo uporabljala in namenjala za — financiranje gradnje, nakupa in prenove stanovanj v družbeni lastnini za delavce, delovne ljudi, občane in družine z. nižjimi dohodki ter za mlade strokovnjake; — kreditiranje gradnje, nakupa in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti za mlade družine, občane in družine, vključno z upokojenci, ki prvič oziroma ustrezneje rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje, mlade strokovnjake in družine z večjim številom otrok; — kreditiranje organizacij združenega dela in delovnih skupnosti pri gradnji, nakupu in prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini za delavce, ki izpolnjujejo splošne pogoje za pridobitev stanovanja in sredstev solidarnosti; — financiranje ostalih nalog, opredeljenih v samoupravnem sporazu- 6. člen Odlok velja 8. dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se do 1. 7. 1989 dalje. Številka: 362-03/89 Predsednik Datum: 29. 6. 1989 skupščine občine Novo mesto: FRANCI ŠALI, 1. r. 215. Na podlagi 40. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80, 30/87 in 20/89), 12. in 20. člena pravilnika o enotni metodologiji za izračun prometne vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj ter drugih nepremičnin (Uradni list SRS, št. 8/87) ter 223. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79 in 14/82) je občinska skupščina Novo mesto na seji zbora združenega dela dne 29. 6. 1989 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 29. 6. 1989 sprejela ODLOK o spremembi odloka o določitvi poprečne gradbene cene stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišča na območju občine Novo mesto 1. člen V odloku o določitvi poprečne gradbene cene stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 3/89) se v 1. členu znesek „1.145.010din“ nadomesti z zneskom „1.900.960 din“. 2. člen V prvi alineji 3. člena se znesek „87.640 din" nadomesti z zneskom „145.480 din". V drugi alineji 3. člena pa se znesek „37.070 din" nadomesti z zneskom „61.540 din". 3. člen Ta odlok velja osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 7. 1989. Številka: 464-01/71-1 Predsednik Datum: 29. 6. 1989 skupščine občine Novo mesto: FRANCI ŠALI, 1. r. 216. Na podlagi 15. člena odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 19/88 in 3/89) ter 223. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79 in 14/82) je skupščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela dne 29. 6. 1989 in zbora krajevnih skupnosti dne 29. 6. 1989 sprejela SKLEP o spremembi sklepa o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Novo mesto za leto 1989 1. člen 1. člen sklepa o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Novo mesto za leto 1989 (Skupščinski Dolenjski list, št. 19/88, v nadaljnjem besedilu: sklep) se spremeni tako, da se glasi: „Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Novo mesto iz 1. člena sklepa se revalorizira s statističnim indeksom cen na drobno v SRS, ki znaša 836,97 za leto 1989, tako da je vrednost točke: — za stanovanje, stanovanjske in počitniške hiše ter objekte družbene dejavnosti 1,25 din — za ostale objekte 2,50 din Za zavezance družbenega sektorja, ki so na podlagi odločb uprave za družbene prihodke občine Novo mesto že vplačali akontacijo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1989, ostane v veljavi vrednost točke po sklepu (Skupščinski Dolenjski list, št. 19/88), za površine, od katerih do uveljavitve tega sklepa še ni bilo odmerjeno nadomestilo, pa se uporablja vrednost točke po 1. odstavku tega sklepa." 2. člen Ta sklep začne veljati 8 dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 1. 1989. Številka: 420-02/87 Predsednik Datum: 29. 6. 1989 skupščine občine Novo mesto: FRANCI ŠALI, I. r. III. OPRAVLJANJE PRODAJE NA DROBNO V PREMIČNIH OBJEKTIH 4. člen Samostojni prodajalec lahko opravlja prodajo na drobno v premičnem objektu na celotnem območju občine, na prireditvah, sejmih in proslavah, pod pogojem, da ne moti okolja, in pod pogoji, kijih določi organizator prireditve. Za premične objekte po prvem odstavku tega člena se štejejo premične prikolice, stojnice, začasno postavljeni kioski, ki morajo izpolnjevati sanitarno-tehnične pogoje za opravljanje prodaje na drobno. IV. OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI KOT POSTRANSKI POKLIC 5. člen Delovni ljudje in občani smejo v skladu z določbami obrtnega zakona istega odloka opravljati trajno ali sezonsko obrt kot postranski poklic vse gospodarske dejavnosti in intelektualne storitve gospodarskega značaja. V. NADZORSTVO 6. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojni inšpekcijski organi uprave inšpekcijskih služb Novo mesto. VI. KAZENSKE DOLOČBE 7. člen Za kršitev določb tega odloka se uporabljajo ustrezne kazenske določbe obrtnega zakona in zakona o blagovnem prometu. VII. KONČNE DOLOČBE 8. člen Z dnem ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/86). 9. člen 217. Na podlagi 2. odstavka 104. člena 2. odstavka 126. člena in 132. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 35/88 s popravki 43/88) in 213. ter 223. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79 in 14/82) je skupščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela dne 29. 6. 1989 in zbora krajevnih skupnosti dne 29. 6. 1989 sprejela ODLOK o podrobnejši določitvi pogojev za opravljanje obrtne dejavnosti v občini Novo mesto I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se v občini Novo mesto določijo pogoji za — sprejemanje naročil oziroma predmetov v delo in prodajo izdelkov na drugih krajih, — opravljanje prodaje na drobno tudi v premičnih objektih, — opravljanje dejavnosti kot postranski poklic. II. POGOJI ZA SPREJEMANJE NAROČIL OZIROMA PREDMETOV V DELO IN PRODAJA IZDELKOV NA DRUGIH KRAJIH 2. člen Obrtna delavnica sme sprejemati naročila oziroma predmete v delo in prodajati svoje izdelke tudi na drugih krajih na območju občine Novo mesto pod pogojem: — da ima ustrezen prodajni prostor, ki je označen s firmo obratovalnice, — da prodajni prostor izpolnjuje predpisane sanitarno-tehnične pogoje, — da pridobi dovoljenje občinskega upravnega organa, pristojnega za obrt. Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 313-01/85 Predsednik Datum: 29. 6. 1989 skupščine občine Novo mesto: FRANCI ŠALI, 1. r. 218. Na podlagi 3. člena odloka o javnih poteh v občini Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 24/83, 10/85 in 14/88) ter 228. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79 in 14/82) je skupščina občine Novo mesto na seji zbora krajevnih skupnosti dne 29. 6. 1989 sprejela SKLEP 1. Javna pot pare. št. 2553/2, dvorišče v izmeri 618 m2, seznam I, k. o. Golobinjek, preneha biti javna pot z dnem uveljavitve tega sklepa. 2. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 46-4/89-9 Predsednik Datum: 29. 6. 1989 skupščine občine Novo mesto: FRANCI ŠALI, 1. r. 3. člen Obrtna delavnica lahko prodaja svoje izdelke tudi na tržnicah pod pogoji, ki jih določa odlok o ureditvi trga in prometu blaga na drobno v Novem mestu (Skupščinski Dolenjski list, št. 20/76), na sejmih, razstavah in prireditvah na območju občine Novo mesto, pa pod pogoji, ki jih določi organizator prireditve. Občina Ribnica 219. Socialitična republika Slovenija OBČINA RIBNICA komite za družbeno planiranje, gospodarstvo in proračun POPRAVEK odloka o določitvi zasebnih kmetij v občini Ribnica V odloku o določitvi zasebnih kmetij v občini Ribnica, objavljenem v SDL 9/85 z dne 22. 3. 1985 se — pod k. o. Prigorica, zaporedna štev. 23 pravilno glasi 23. STARC ANTON in solastniki, Prigorica 31 Številka: 320-8-84-05 Predsednik: Datum: 28. 6. 1989 ANTON ŠOBAR, dipl. vet. Občina Trebnje 220. Na podlagi določil statuta in samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1986—1990 je koordinacijski odbor občinske zdravstvene skupnosti Trebnje na seji dne 29. 6. 1989 (po pooblastilu skupščine OZS Trebnje) sprejel SKLEP o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo 1. člen S tem sklepom se določijo osnove in višina prispevkov za zdravstveno varstvo delavcev v združenem delu, delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost, kmetov ter drugih delovnih ljudi in občanov. 2. člen Prispevek za zdravstveno varstvo in socialno varnost iz osebnega dohodka in dohodka plačujejo organizacije združenega dela in drugi zavezanci zase in za delavce po veljavnih prispevnih stopnjah, ki so navedene v pregledu stopenj davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti, in se objavljajo v Uradnem listu SR Slovenije, kolikor ni s tem sklepom za posamezne primere in kategorije drugače določeno. 3. člen Prispevek za zdravstveno varstvo iz kmetijske dejavnosti za kmete in združene kmete ter njihove družinske člane znaša 32%. Osnova za pilačevanje in obračunavanje prispevka po prvem odstavku tega člena je katastrski dohodek od negozdnih površin in dohodek od gozda. V primerih, ko se zavezancem za prispevek iz kmetijske dejavnosti ugotavlja dejanski dohodek, ki ga dosežejo s kmetijsko proizvodnjo, je osnova za prispevek dejansko ugotovljeni dohodek. Prispevek od osnove po tretjem odstavku tega člena se obračunava po stopnjah iz 2. člena tega sklepa. 4. člen Če se združeni kmet odloči, da si bo v zdravstveni skupnosti zagotovil tudi pravico do socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom, plačuje poleg prispevka iz 3. člena prispevek za socialno varnost v višini 5% od osnove, za katero seje odločil v skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, preračunane v bruto znesek, pri čemer ta ne more biti nižja od osnove za četrto kategorijo, določeno v sklepu skupščine skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. Združeni kmetje, ki ne plačujejo prispevka po 3. členu in prvem odstavku tega člena in se jim ne ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnove iz prvega odstavka tega člena in po prispevnih stopnjah iz 2. člena tega sklepa. 5. člen Lastniki kmetijskih zemljišč, ki niso zavarovani kot kmetje ali združeni kmetje, plačujejo za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na njihovi zemlji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ali prejemajo starostno kmečko pokojnino, niso pa z njimi v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane zavarovanca — delavca, prispevek za zdravstveno varstvo po stopnji od osnove iz prvega oziroma drugega odstavka tretjega člena tega sklepa. 6. člen Združeni kmet, ki se odloči, da si bo v zdravstveni skupnosti zagotovil tudi pravico do socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom, mora z zdravniškim potrdilom oziroma spričevalom, ki ga pridobi na svoje stroške, izkazati, da ni nezmožen za delo oziroma izkazati svojo splošno zdravstveno sposobnost. 7. člen Zavezanci, ki ne plačujejo prispevka za zdravstveno varstvo po 3., 4. in 5. členu tega sklepa, ukvarjajo pa se s kmetijsko dejavnostjo in se jim ne ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo po stopnji 6% od osnove, po kateri so zavarovani za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. 8. člen Delovni ljudje, ki samostojno z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so last občanov, opravljajo gospodarsko dejavnost in delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo poklicno dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo in socialno varnost iz osebnega dohodka in dohodka od ugotovljenih osnov po določilih zakona o obračunavanju in plačevanju prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SR Slovenije, št. 40/87, 1/88, 28/88, 46/88 in kasnejših sprememb), in po stopnjah, navedenih v 2. členu tega sklepa. Delovni ljudje in občani, ki se jim ne ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo in socialno varnost od osnov, ki jih določi skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za plačevanje prispevkov tej skupnosti. Za delavce, ki so zaposleni v gospodinjstvih občanov, plačujejo zavezanci prispevek za zdravstveno varstvo po stopnjah iz 2. člena tega sklepa od osnove osebnega dohodka, ki ne more biti nižja od zajamčenega osebnega dohodka. 9. člen Osebe, ki so sklenile v tujini delovno razmerje ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovane pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo sami prispevek za zdravstveno varstvo in socialno varnost v zvezi z zdravstvenim varstvom od osnov, kijih določi skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunanih v bruto zneske, po stopnjah iz 2. člena tega sklepa. 10. člen Za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo delovno organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci), so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju in se tam učijo oziroma so na delovni praksi, plačujejo organizacije združenega dela in druge organizacije prispevek za zdravstveno varstvo od njihovega osebnega dohodka, doseženega na podlagi osnov in meril iz samoupravnih splošnih aktov, brez upoštevanja količnika za posebne življenjske in delovne razmere v tujini. 11. člen Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja, ali pa so jim v tujini zagotovljene bistveno manjše pravice, ali pa svojih pravic ne morejo uživati v Jugoslaviji, ter delovni ljudje in občani plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno varstvo, ki znaša 5% poprečnega čistega osebnega dohodka v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem trimesečju, mesečno na posameznega upravičenca. Prispevek se obračunava od prvega dne v mesecu po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. 12. člen Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugih republik in avtonomnih pokrajin so zavezanci za plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, in sicer od vseh prejemkov po stopnji 14%. 13. člen Za delavce, upokojence, študente na neobveznem počitniškem delu in druge osebe, ki delajo po pogodbi o delu, ter za zavarovance — kmete, kadar opravljajo storitve pri organizacijah združenega dela ali drugih organizacijah, plačujejo zavezanci (izplačevalci prejemkov) prispevek za zdravstveno varstvo iz dohodka po stopnji 8% od bruto osebnega dohodka. Ta prispevek se plačuje za višji rizik zdravstvega varstva v primeru obolenja in za solidarnost med uporabniki v občinski zdravstveni skupnosti in ne vključuje stroškov zdravstvenega varstva za nesreče pri delu, poklicne bolezni in nadomestila osebnega dohodka. Zavezanec plačila prispevka je izplačevalec osebnega dohodka oziroma prejemka. 14. člen Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo so dolžni plačevati prispevke za svoje delavce, ki jim odobrijo neplačani dopust ali ko ti opravičeno ali neopravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, za ves čas odsotnosti z dela po stopnji 10%. Osnova za obračun prispevka iz prvega odstavka je poprečni mesečni bruto osebni dohodek, ki ga je delavec dosegel v zadnjih treh mesecih pred mesecem, ko je nastopil neplačani dopust ali ko je nastopila kaka druga okolnost iz prvega odstavka tega člena. 15. člen Razloge, merila in postopek za oprostitev, zmanjšanje in odpisovanje prispevkov za zdravstveno varstvo kmetov določa posebni sklep, ki ga sprejme skupščina občinske zdravstvene skupnosti. 16. člen Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1987 dalje (Skupščinski Dolenjski list, št. 15/87). 17. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1989 dalje. Predsednica koordinacijskega odbora občinske zdravstvene skupnosti Trebnje: TONČKA BORŠTNAR 221. Na podlagi 18. člena statuta je koordinacijski odbor občinske zdravstvene skupnosti Trebnje na seji dne 29. 6. 1989 sprejel (po pooblastilu skupščine OZS Trebnje) SKLEP O POGOJIH, MERILIH IN POSTOPKU ZA OPROSTITEV, ZMANJŠANJE IN ODPISOVANJE PRISPEVKA ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO KMETOV 1. člen S tem sklepom določajo uporabniki občinske zdravstvene skupnosti Trebnje pogoje, merila in postopek za oprostitev, zmanjšanje in odpisovanje prispevka za zdravstveno varstvo kmetom — zavarovancem. 2. člen Pogoji, merila in postopek za odpisovanje prispevkov za zdravstveno varstvo kmetov temeljijo predvsem na: a. socialni ogroženosti kmetov — zavarovancev zaradi: — zmanjšane delovne zmožnosti (bolezen, invalidnost), — smrti, — otrok na šolanju, — manjšega dohodka na člana gospodinjstva, kot je opredeljeno v zakonu o davkih občanov (67. člen); b. in naravnih in drugih nesrečah (toča, neurje, pozeba, poplava, požar, suša, pogin živine, premikanje zemeljskih tal, rastlinske bolezni ipd.). 3. člen Kmetu zavarovancu se zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni, ki traja neprekinjeno nad 30 dni, zniža odmerjeni prispevek za 30%. Začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni po prvem odstavku tega člena se upošteva tudi za aktivnega družinskega člana, ki mu je delo na kmetiji edini poklic in vir dohodka. Začasna nezmožnost za delo se izkazuje s poročilom pristojnega zdravnika ali zdravniškega konzilija o začasni zadržanosti z dela. oziroma z odločbo pristojnega organa. 4. člen Zaradi smrti kmeta — zavarovanca ali drugega aktivnega družinskega člana, ki mu je delo na kmetiji predstavljalo edini poklic, se prispevek zmanjša do višine zpeska, ki ga za stroške pogreba prizna ostalim upravičencem občinska zdravstvena skupnost Trebnje, v kolikor ta olajšava ni bila priznana že iz drugih razlogov, sicer pa se mu prizna le razlika do tega zneska. 5. člen Za vsakega otroka na šolanju, za katerega kmet — zavarovanec nosi vse stroške, se zniža prispevek do 10%, vendar skupno znižanje odmerjenega prispevka iz tega naslova ne more znašati več kot 30%. 6. člen Plačila prispevka za zdravstveno varstvo so v celoti oproščeni kmetje — zavarovanci, ki so socialno ogroženi. Kmet — zavarovanec, zavezanec za prispevek za zdravstveno varstvo, je socialno ogrožen, če njegovi dohodki, skupaj z dohodki članov gospodinjstva, ne presegajo letno na posameznega člana gospodinjstva zneska, ki ga s svojim sklepom predpiše skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. Med dohodke kmeta — zavarovanca za prispevek iz prejšnjega odstavka in članov njegovega gospodinjstva se vštevajo vsi dohodki, ki jih imajo kmet in člani njegovega gospodinjstva iz delovnega razmerja (osebni dohodek), nadomestilo zaradi začasne zadržanosti z dela, dohodek iz samostojne in kmetijske dejavnosti, obdavčeni dohodek od premoženja in drugi dohodki, od katerih se plačuje davek, pokojnina in dohodki k pokojnini (dodatek za borce, pokojninski dodatek), rente in pokojnine iz tujine, drugi prejemki iz invalidskega zavarovanja, invalidnina za telesno okvaro ter vojaška invalidnina iz tujine, prejemki iz starostnega zavarovanja kmetov, preživnine, štipendije in dodeljena socialnovarstvena pomoč ter drugi prejemki, za katere s posebnimi predpisi ni določeno, da se pri ugotavljanju premoženjskega stanja ne upoštevajo. Dohodki, navedeni v tretjem odstavku tega člena, se seštevajo. Katastrski dohodek iz kmetijstva se upošteva med dohodke po tretjem odstavku tega člena tako, da se pomnoži s faktorjem, ki ga s svojim sklepom predpiše skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. Dohodki po tretjem odstavku tega člena se upoštevajo v ugotovljeni višini iz koledarskega leta pred letom, za katero zavezanec prosi za zmanjšanje ali oprostitev plačila prispevka. 7. člen Naravne nesreče se za opirostitev oziroma zmanjšanje plačila prispevka upoštevajo le takrat, če je škodo ocenila ustrezna občinska komisija. Zaradi elementarnih nesreč se prizadeti kmetje — zavarovanci razvrstijo v tri kategorije glede na odstotek prizadetosti: — vi. kategorijo prizadetosti se razvrstijo kmetje — zavarovanci, katerim je ocenjena škoda povzročila izgubo donosa od 80 do 100% katastrskega dohodka; — v II. kategorijo se razvrstijo kmetje — zavarovanci, katerim je ocenjena škoda povzročila izgubo donosa od 50 do 80% katastrskega dohodka; — v III. kategorijo se razvrstijo kmetje — zavarovanci, katerim je ocenjena škoda povzročila izgubo donosa od 20 do 50% katastrskega dohodka. 8. člen Kmetu — zavarovancu I. kategorije prizadetosti se prispevek za zdravstveno varstvo v celoti odpiše. Kmetu — zavarovancu II. in III. kategorije prizadetosti se zmanjša celotni prispevek za enak odstotek, kot je ocenjen odstotek izgube katastrskega dohodka. 9. člen Zaradi premikanja zemeljskih tal ali požara na gospodarskih in stanovanjskih poslopjih se kmetu — zavarovancu zmanjša plačilo prispevka v letu, v katerem je škoda nastala, če so po oceni pristojne komisije gospodarska oziroma stanovanjska poslopja neuporabna. Če je škoda nastala na gospodarskih in stanovanjskih poslopjih, se prispevek lahko zmanjša do 100%. Če je škoda nastala samo na gospodarskem ali samo na stanovanjskem poslopju, se prispevek lahko zmanjša do 50%. 10. člen Pogin živine se pri oprostitvi in zmanjšanju prispevka upošteva le, če kmet — zavarovanec pogina ni mogel preprečiti. Mnenje o vzroku pogina in o strnjenih varnostnih ukrepih poda veterinarska služba, ki je živino zdravila oziroma pregledala. Za pogin živine v smislu tega sklepa se ne šteje prisilni zakol. Za pogin plemenske govedi, delovnih živali ali plemenskih svinj se odmerjeni prispevek zmanjša največ do 30%. Za pogin pitane živali ali drobnice se kmetu — zavarovancu zmanjša plačilo prispevka največ do 30%, če pogine cela čreda in če je prireja glavni vir dohodka. 11. člen Za druge olajšave in oprostitve po tem sklepu lahko kmet — zavarovanec vloži prošnjo z ustreznimi dokazili pri upravi za družbene prihodke občine Trebnje. 12. člen O odpisu prispevka oziroma zmanjšanju plačila prispevka odloča pristojna komisija pri upravi za družbene prihodke občine Trebnje, ki jo imenuje izvršni svet skupščine občine Trebnje na osnovi zakona o davkih občanov. Komisija postopa in odloča po tem sklepu. O odločitvi komisije se sestavi zapisnik, na podlagi katerega se izda ustrezna odločba. 13. člen Uprava za družbene prihodke občine Trebnje je dolžna podati ob koncu vsakega leta občinski zdravstveni skupnosti Trebnje poročilo o znižanih obveznostih po tem sklepu. 14. člen Medobčinske objave 223. Na podlagi 3. odstavka 108. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 5/82) je izvršni svet skupščine občine Novo mesto, po predhodnem mnenju izvršnih svetov skupščine občin Črnomelj. Metlika in Trebnje, na seji dne 5. 7. 1989 sprejel naslednjo ODREDBO o višini stroškov vozniškega izpita, preizkusa znanja predpisov o varnosti cestnega prometa in preverjanja vozniškega znanja v občinah Novo mesto, Črnomelj, Metlika in Trebnje I. Ta sklep sprejme skupščina občinske zdravstvene skupnosti Trebnje in začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 420-15/89 Datum: 29. 6. 1989 Predsednik koordinacijskega odbora OZS Trebnje: TONČKA BORŠTNAR 222. Na podlagi drugega odstavka 95. člena zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82), odloka o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih (Uradni list SRS, št. 7/80 in 38/82) ter 245. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/79, 21/82 in 19/83) je izvršni svet skupščine občine Trebnje na svoji 96. seji dne 21. 6. 1989 sprejel Odredba določa višino stroškov vozniškega izpita, preizkusa znanja predpisov o varnosti cestnega prometa in preverjanja vozniškega znanja, ki so jo dolžni plačati kandidati za voznika pri prijavi za izpit za voznika v občinah Novo mesto, Črnomelj, Metlika in Trebnje. II. Višina stroškov za izpit iz predpisov o varnosti cestnega prometa za vožnjo motornih vozil vseh kategorij in kmetijskih traktorjev znaša 80.000 din. Višina stroškov preizkusa znanja predpisov o varnosti cestnega prometa za voznike delovnih strojev, motokultivatorjev in koles z motorjem znaša 80.000 din. Stroške prvega preizkusa iz prejšnjega odstavka za kolesa z motorjem ne plačajo učenci osnovnih šol v primeru, ko preizkuse opravljajo v organizirani skupini po najmanj 25 kandidatov, pod pogojem, da so predhodno obiskovali tečaj za opravljanje preizkusa. III. ODREDBO o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih 1. člen S to odredbo se določa začetek, konec, trajanje in razporeditev delovnega časa v upravnih organih občine Trebnje. 2. člen Upravni organi delajo pet dni v tednu, in sicer v ponedeljek, torek, sredo, četrtek in petek. V primerih, ko to narekuje značaj nalog, lahko funkcionar, ki vodi upravni organ, v soglasju z izvršnim svetom določi, da posamezne organizacijske enote upravnega organa delajo tudi drugačen delovni čas, kot je določeno s to odredbo. Če je opravljanje takih nalog vezano na poslovanje s strankami, se to objavi v sredstvih javnega obveščanja in na krajevno običajen način. 3. člen Višina stroškov za izpit iz vožnje motornega vozila oziroma kmetijskega traktorja znaša: 1. za kategorijo A 80.000 din 2. za kategorijo B 144.000 din 3. za kategorijo C 192.000 din 4. za kategorijo D 416.000 din 5. za kategorijo E 224.000 din 6. za kategorijo T 80.000 din (kmet. traktor) Višina stroškov za izpit iz vožnje motornega vozila B kategorije se v primerih, ko kandidat opravlja izpit tretjič ali četrtič, po opravljenem posameznem teoretičnem delu zviša 100 odstotkov. IV. Višina stroškov vozniškega izpita, preizkusa znanja predpisov o varnosti cestnega prometa in preverjanja vozniškega stanja, določena s to odredbo, se usklajuje mesečno s koeficientom rasti drobnoprodajnih cen, ki ga ugotavlja zvezni zavod za statistiko in objavlja v Uradnem listu SFRJ. V. Delovni čas v občinskih upravnih organih traja: 1. v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure, 2. v sredo od 7. do 17. ure. 4. člen Občinski upravni organi majo uradne ure v ponedeljek in petek od 7.30 do 14. ure in v sredo od 7.30 do 17. ure. Matični uradi imajo naslednje uradne dneve: — Dobrnič v sredo, — Mirna v petek, — Mokronog v sredo, — Šentrupert v sredo, — Trebelno v torek, — Velika Loka v četrtek in — Veliki Gaber v torek. Matični uradi imajo uradne ure v skladu z določili 3. člena te odredbe. 5. člen Določbe te odredbe za delovni čas in uradne ure se uporabljajo tudi za organ za postopek o prekrških skupščine občine Trebnje. 6. člen Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 21/82, 9/83 in 19/83). 7. člen Odredba začne veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 15. 7. 1989. Predsednik Številka: 152-01/89-1 izvršnega sveta: Datum: 21. 6. 1989 MAKS KURENT Ta odredba začne veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu. Z dnem pričetka veljavnosti te odredbe preneha veljati odredba št. 38-04/82 z dne 26. 4. 1989 (Skupščinski Dolenjski list, št. 7/89). Številka: 38-04/82 Datum: 5. 7. 1989 Izvršni svet skupščine občine Novo mesto: ADOLF ZUPAN, l.r. SKUPŠČINSKI DOLENJSKI LIST /a občin* Crnomflj, METLIKA, NOVO MESTO. RIBNICA IN TREBNJE Uradno glasilo skupščin občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Ribnica in Trebnje. Izdaja DIC, tozd Dolenjski list. Novo mesto. Glavni urednik Drago Rusija, odgovorni urednik Marjan Legan. Izhaja po potrebi. Za družbenopolitične skupnosti in organizacije, delovne organizacije, društva in druge pravne osebe je naročnina za SDL všteta v naročnino za Dolenjski list, za preostale je letna naročnina 15.000 din, izvod v prosti prodaji stane 800 din. Tekoči račun pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p. 130, telefon (068) 23-606 in 24-200. Na podlagi mnenja republiškega komiteja za informiranje IS SRS (št. 421-1/72 od 15. II. 1984) se za Skupščinski Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. > Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Tiskarna Novo mesto.