O nemih zemljevidih tako in drugače
Govoriti o nemih zemljevidih (kartah) ni kar 
tako. Najprej se sploh moramo do neke mere 
poenotiti in vedeti, kaj ti so. Spomnim se živahne 
diskusije na to temo s kolegi geografi  izpred 
nekaj let, morebiti bi utegnilo biti že desetletje 
ali več. Nekateri so menili, da nemih zemljevidov 
ni, drugi so menili, da je to zemljevid, ki ima 
vsaj en geografski element, tretji pa, da imajo 
lahko različno vsebino oz. celo več geografskih 
elementov. No, kasneje je na področje didaktike 
geografi je in kot možen vir podatkov vstopila 
še digitalna tehnologija, in zdelo se je, da nemi 
zemljevidi izgubljajo na pomenu in izginjajo iz 
šolske prakse. Pa ne za to, da ne bi bili potrebni 
in koristni, morda za to, ker smo z digitalno 
tehnologijo dobili dostop do vsakovrstnih 
geografskih informacij in ker poprej temeljne 
geografske veščine orientacije in drugega dela 
z zemljevidi dobivajo drugačen kontekst. Zakaj 
bi se učili in vadili nekaj, kar z lahkoto in hitro 
dobimo na spletu? Zakaj bi si skušali pridobiti 
občutek za lokacijo razmejitev držav sveta, 
Pedagoške orehe skuša streti dr. Anton Polšak, Zavod RS za šolstvo
če jih lahko hitro najdemo v Google Earth ali 
kateremkoli spletnem brskalniku? Zakaj naj 
bi učenec znal na nemo karto slovenskih rek 
označiti reko, ki teče skozi Slovenj Gradec, če 
lahko to hitro ugotovi z digitalno tehnologijo? 
Ampak pojdimo po vrsti.
Brinovec (2004, str. 221) piše, da so nemi 
zemljevidi karte, na katerih so označeni le 
nekateri elementi pokrajine. Nato pa nadaljuje, 
da z njihovo pomočjo učenci poglobljeno 
spoznavajo domačo pokrajino, ko spoznavajo 
posamezne elemente in procese, ki so v njej, in 
pa, da omogočajo ugotavljanje njihove natančne 
razmestitve – podobno kot zemljevidi na sploh. 
Še bolj velja poudariti njegovo misel, da so 
namenjene temu, da učenci dobivajo prostorsko 
predstavo o prej omenjenih pojavih in procesih 
(op. cit.: 221). 
Pomembno je, da jih lahko uporabljamo pri 
vseh etapah: od ugotavljanja predznanja, 
prek usvajanja novih ciljev do preverjanja in 
ocenjevanja, Brinovec (op. cit.: 221) pa ne izpusti 
niti uporabe pri tekmovanju v znanju. 
Slika 1: "Nemi" zemljevid Slovenije, ki pa ima označene že štiri geografske elemente: državno mejo, omrežje večjih 
vodotokov, akumulacijska jezera v Avstriji in morsko obalo oz. morje. 
Kartografi ja: A. Polšak
Vir podatkov: GURS (https:/ /egp.gu.gov.si/egp/)
63
GEOGRAFIJA V ŠOLI  |  3/2021
pedagoški orehi

Kakorkoli, na spletu je danes skoraj neskončna 
množica kart oz. zemljevidov; nekateri so v obliki 
slik, drugi pa vključeni v številne aplikacije oz. 
programe. Pravzaprav se pri slikah ni menjala 
njihova vloga, kot je bila nekdaj, le medij se je 
spremenil, pri aplikacijah pa s kliki odpiramo ali 
zapiramo vključene sloje z različnimi podatki. 
Ključni cilj uporabe nemih zemljevidov, (kot 
tudi) zemljevidov nasploh, ostaja: pridobivanje 
prostorske predstave, ki je eden bistvenih 
elementov spoznavanja pokrajine, a hkrati 
še mnogo več. Neme karte imajo vedno neko 
izbrano vsebino, nanje dopisujemo ali rišemo 
(vnašamo) na klasični ali digitalni način druge 
elemente oz. prvine. Nekdaj so to bili kakšni 
znaki za objekte ali dejavnosti v pokrajini, 
imena mest, rek ali podobno, kasneje se je dalo 
kombinirati različne »sloje« zemljevidov tako, 
da je učitelj nalagal prosojnice drugo na drugo, 
z digitalno dobo pa to opravimo s kliki na 
potrditvena polja v menijih ipd. A vseskozi ostaja 
namen in smisel uporabe »nemih« zemljevidov 
podoben, če že ne enak.
Navajamo še nekaj spletnih povezav do različnih 
zemljevidov, ki jih lahko uporabimo pri pouku 
geografi je:
• Uporabna geografi ja: https://uporabna.
geografi ja.si/
• Društvo DUGS: https://www.drustvo-dugs.si/
zemljevidi/  
• Atlas okolja: http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/
profi le.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso
• Naravovarstveni atlas: https://
www.naravovarstveni-atlas.si/web/
DefaultNvaPublic.aspx
• Geopedia: http://www.geopedia.si/#T105_
x499072_y112072_s9_b4
• Worldatlas: https://www.worldatlas.com/
• Google zemljevidi: https://www.google.si/map
s/@46.0661174,14.5320991,12z?hl=sl
Viri in literatura
1. Brinovec, S. (2004). Kako poučevati geografi jo. 
Didaktika pouka. Zavod RS za šolstvo. 
2. Geopedia. www.geopedia.si (18. 8. 2021).
3. GURS. https:/ /egp.gu.gov.si/egp/ (5. 9. 2021). 
 Slika 2: Primer »nemega« zemljevida z osenčenim reliefom in rečno mrežo (Celjska kotlina) 
Vir: Geopedia. 
64
GEOGRAFIJA V ŠOLI  |  3/2021
pedagoški orehi