Stav. 340. ¥ Trat«, ¥ »rado, i. ditembn IMfc Latnlk XII Izhaja vsak dan, tud! ob nedeljah !n praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulicm Sv. Frančišk« AsiŠkega 5t 20. L nadstr. — Vri dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma w ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorclj lista .IMinosf. — TisK tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge • omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška An3kega fit. 20. Telefon uredništva in uprave 5tev. 11-57. Naročnina znait: Za celo leto.......K 24.— Za pol leta ...»...................• — za tri mesece.....................• r.a nedeljsko leda j o za cefo leto .*•••• • 5-20 ca pol leia.................• 2.60 Pasa mesne številke .Efinasti* se prorfajaj* po $ vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosli ene kalaae- Cene: Oglasi trgovcev In o rtnlkov.....mm po 10 vin* Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............m m po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta............. 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema InseratnI oddelek .Edinosti*. NaroČnfna In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti" — Plača in toži sc v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajala v ulici Sv. Fraitči&a Asificega 20. — Poštn»hrani(ničal račun ?t. 541.053 MM noMšffl (Mov. Romunska bojišča. — Zasledovanje po-nih Romunov se nadaljuje. Zvezne f >te prekoračile progo Bukarešt—Targo-•-fete—Pietrosita. Dosedaj ujetih okoii 13.000 mož. Ruska bojišča. — Nemške in naše čete zopet iztrgale Rusom v zadnjih dneh osvojene važne višinske postojanke v Karpatih. Ruski napadi povsod krvavo odbiti. Na italijanskem in zapadnem bojišču topovski boji. Macedonsko bojišče. — Novi boji vzhodno reke Černe. Srbski sunki odbiti. Razno. — Angleška kabinetna kriza. AvsfriisKo uradno porodilo. DUNAJ, 5. (Kor.) Uradno se razglaša: 5. decembra 1916. Vzhodno bojišče. — Mackense-nova armada: V zadnjih dneh Izvojevani uspehi so bili razširjeni. Donavska armada je z desnim krilom odbila ruske napade in prodrla jugozapadno Bukarešta čez Argesu. Severozapadno glavnega mesta Romunije prodirajoče avstrijske in nemške sile so prekoračile železniško progo I3;jkarešt—Targoviste. Sovražni zadnji *>ddelki so potolčeni povsod, kjerkoli se »stavijo v bran. Število dne 3. decembra uvedenih ujetnikov znaša nad 12.000. Ob Joinjeui Argesu je bilo na razmeroma ozkem bojišču ujeto moštvo 28 raznih pol-kov. — Fronta nadvojvode Jožefa: Avstrijske in nemške čete generala Arza so v mejnem ozemlju zapadno in severozapadno Okne s prodsunki zopet iztrgale Rusom vse lokalne uspehe, ki so tfh izvojevall zadnje dni na posameznih točkah. Istotako so vrgli bataljoni gen. polk. Kovessa po srditih bojih sovražnika s Iz jarkov na Vrhu Debrem, ki jih je osvo- ; iil pred kratkim. Pri teh akcijah je bilo j uiedh 550 mož in uplenjenih 13 strojnih j pušk in 4 minovke. Ruski napadi severi , zapadno Soosmezo, jugovzhodno Tolgye sa in pri Dornivatri so bili odbiti z veli kimi izgubami za sovražnika. — Fronte princa Leopolda Bav.: Razven hitro odbitega ruskega sunka pri Avgustovki v vzhodni Galiciji, nič važnega. italijansko bojišče. — Ktiub dežju in megli je ostal topovski boj na Krasu na enaki višini. Jugovzhodno bojišče. — Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Dogodki na morju. DUNAJ, 5. (Kor.) Uradno se razglaša: 5. decembra 1916. . Poročnik linijske ladje Banfield je dne 3. decembra popoldne nad kraško planoto v zračnem boju z italijanskimi letali Ca-pronijevega sistema, sestrelil eno letalo. Vsi štirje možje, eden težko in eden lahko ranlen, so bili ujeti. Brodovno poveljstvo. fmlio uradna poročilo. BLROLIN, 5. (Kor.) Veliki glavni stan, 5. decembra 1916. Zapadno bojišče. — Armada prestolonaslednika Ruprehta: V jutranji megli so po kratki, močni topovski pripravi izvršili angleški oddelki napad vzhodno ceste Albert—Varlencourt; bih so pognani nazaj. Vsled boljšega razgleda je bil popoldne topovski boj na vsej fronti ob Sommi močnejši in le bil tudi tekom noči živahnejši kakor v zadnjem času. Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Južno železnice Tarnopol—Krasno so izvršili ruski oddelki brezuspešen apad na kos jarka pri Avgu-stovki, ki so ga pred kratkim zgubili. — Fronta nadvojvode Jožefa: Dočim so bili novi napadi Rusov na Capulu, severovzhodno Domevatre, v dolinah Putna, Trotosula in Uza popolnoma brezuspešni, so nemške in avstrijske čete zopet z naskokom priborile v prejšnjih dneh zgubljene, za nas važne višinske postojanke. V teh deloma zelo srditih bojih smo na PODLISTEK. Njegov las. Roman. Iz angleškega. Gricko je bil še zelo bled, drugače pa ni bilo ničesar opaziti na njem, in neko mirno razpoloženje je očividno zavladalo pri vseh. Peteri spalni oddelki, ki so bili reservi-rani za vso deset oseb štejočo družbo, so se nahajali drug poleg drugega vsi v istem vozu. Tamara in kneginja sta se pod pretvezo, da ste utrujeni, takoj umeknili v svoj oddelek, da se pripravite za počitek, ne da bi bila Tamara tudi le eno samo besedo izpregovorila z Gričkom. Doslej se je izteklo torej še vse dobro. Tamara se je že popolnoma udobno uredila v gornji postelji. Prešla je že skoraj ena ura in skoraj je že zaspala, ko je nekdo potrkal na vrata. Kneginja, ki je Vrhu Debrem (južno Tatarskega prelaza) ujeli nad sto mož in uplenili pet strojnih pušk, na ML Nomiri, severno Oltoške doline, pa 350 mož in osem strojnih pušk. — Mackensenova armada: Na zasledovanju je deveta armada, uničujoč odpor sovražnih zadnjih oddelkov, prekoračila železniško progo Bukarešt—Targoviste—Pie-trosita. Donavska armada je po zmagali ob dolnjem Argesulu nad številno mnogo močnejšim sovražnikom, pri katerih se je posebno odlikovala 217. pehotna divizija, sledila umikajočemu se sovražniku do odseka, z levim krilom pa med boji še dalje naprej. Vzhodno krilo le v donavski nJžini odbilo rusko-romunske napade. Včeraj javljeno število ujetnikov z dne 3. t. m. se zvišuje na 12.500 mož. Pri 9. armadi se je pridružilo še 2000, pri donavski armadi ! 2500 mož, slednji od 22 pehotnih in 6 topovskih polkov. V Dobrudži nobenih večjih bojnih akcij. — Macedonska fronta: Vzhodno Črne so se razvili novi boji. Srbski sunki pri Bahovu in Nontu na mogleniški fronti so se izjalovili. Prvi generalni "kvartirmojster: pl. Ludendorff. Boji za Bukarešt. Dunaj, 4. decembra. Usoda večjega dela prve romunske armade se je izpolnila. Ta armada je bila porazmeščena v ozemlju južno in jugovzhodno mesta Pitesci, da bi tu v okviru večjega skupnega podjetja vseh v Vlaški razpoložljivih romunskih bojnih sil sodelovala pri odločitvi, nameravani po načrtu francosko-ruskega generalnega štaba. Ta odločitev je bila zamišljena po v zoru bitke ob Marni, kakor se da spoznati iz vsega osnutka sovražne akcije. Dočim naj bi bila severovzhodno prve armade druga armada v okolišu Targoviste—Sinaja krila prvo armado z boka r.i za hrbtom, je glavna napadna skupina urodrla iz Bukarešta in južno od tod čez reko Argesul. Ta armada je sestojala iz ^elov prvotno v Dobrudži uporabljane retje armade in je dobila ojačenja tudi od četrte armade, ki je stala na sedmograški vzhodni fronti. Njen mogočni sunek je veljal levemu krilu podonavske armade, ki je preko dolnjega teka reke Niaslova prodrla vse do Argesula, torej celo pod lopove jugozapadne bukareške fronte. Na oadno krilo se je umeknilo čez te reki na južni breg reke Glavacicu, kjer je bilo nogoče zaustaviti sovražni sunek. Poveljnik podonavske armade je pa v • sin ukrenil svoje protiukrepe, in tako je bila romunska armada obkoljevalno napa-lena severovzhodno Praganesci in Gjur-šjevega in zopet vržena čez Niaslov. S em je bila kriza premagana. Na skrajnem desnem krilu podonavske armade pa so >osegle vmes močne ruske sile, katere so >a bolgarsko-turške čete zaustavile v okolišu zapadno Oltenice. Romunska defenzivna skupina v arge-sulski dolini, ki naj bi bila krila prej omenjeno glavno podjetje, je bila včeraj zopet napadena od Pitesci sem in poražena. Sovražnik se je postavil na črti Glavacicu—Oaesci—Targoviste. Upiral se je srdito, a je bil včeraj vržen. 41. nemška »ehotna divizija Kuehnejeve armadne skupine je porinila južno krilo prve arkade čez gornji Glavacicu in Niaslov ter L>rodrla včeraj čez Argesul pri Titu. Po obeh straneh Argesula od Gaesci sem se umikajočim delom prve romunske armade je bil tako umik zagrajen. Prijete od treh strani, so bile te čete večinoma uničene. Tudi dalje proti severu smo napredovali. Targoviste je bilo včeraj zavzeto in so bili tako zaustavljeni sovražnikovi razbremeni e valni sunki od Ploesti in Prahovske doline sem. Sovražnik pa še ni popustil. Poleg v razvoju se nahajajočih podjetij iz Prahovske doline proti jugozapadu se uveljavljajo tudi močne sovražne sile v okolišu zaipadno in jugozapadno Bukarešta. Zastavljene so bile močne romunske čete-•udi na skrajnem desnem krilu podonavske armade južno Bukarešta. Bitka za posest Bukarešta se nadaljuje. Pod vplivom izredno težkih izgub so mislila, da je prišel izprevodnik, da pregleda vozne listke, je odprla, toda skozi ! vrata je pomolil glavo Gricko. Svetiljka je bila zastrta in v oddelku je bik> modrikasto mračno. Tamara se je prestrašila, ko je čula svojo kumico reči: — Gricko, ti? Kaj pa hočeš, dragec moj, da naju motiš še sedaj? — Prosil bi te, da mi obvežeš roko, — je odgovoril. — Včeraj sem se vadil v streljanju, pa se mi je sprožila pištola in kroglja mi je oplazila gornje lakti. Sedaj mi je ta prokleta stvar zopet začela krvaveti. Vem, tetka, da si izvežbana strežnica. Sergej, ki spi pri meni, je že poizkušal, pa mi je vse le spravil v nered; zato prihajam z obvezo k tebi. Odgrnil je svetiljko, in videli ste, da je, čisto nič se meneč za to, stal pred njima v svoji modri svilnati nočni obleki, kakor ga je Tamara že videla v Egiptu. Namesto da bi bil resen ali žalosten, so se mu oči lesketale čisto poredno, ko se je šepetaje Rusi včeraj ustavili svoje napade proti severovzhodni sedmograški fronti in Karpatom. Ni pa dvomiti, da imamo opravka samo z začasnim premorom. Ne zdi se izključeno, da hočejo Rusi na francoski pritisk odposlati dele svojih čet, ki so stale sedaj proti Arzovi in Kovessovi armadi, na južno moldavsko mejo, da rešijo Romunsko, kolikor se je še da rešiti. SovraZna uradna poroiila. Rusko uradno poročilo. 2. decembra. — Zapadna fronta: V okolišu Bubnovega je sovražnik streljal s krogljami, ki so razširjale zadušljive pline. V Karpatskem lesu se nadaljuje boj za posest naše postojanke v ozadju, 10 verst jugozapadno vasi Hrinjovega in vzhodno Kirlibabe. — Romunska fronta: Na Sed-mograškem se v dolinah Trotosula, Sulte, Csobanyosa in Uza nadaljujejo boji. Sovražnik se trdovratno upira, napadajoč zopet naše oddelke, ki so tam vzele celo vrsto višin. Boj v tem okolišu se vrši z nezaslišano srditostjo. Padli se štejejo samo na desetorice. V buzeuški dolini so Romuni zopet nekoliko napredovali. Na podonavski fronti je sovražnik na cesti iz Pitesci v Bukarešt in ob reki Argesu izvršil celo vrsto trdovratnih napadov in je prisilil severno reke Argesa operirajoče Romune, da so se nekoliko umeknili. Južno reke so bili odbiti vsi napadi. Zapadno Bukarešta se je sovražniku posrečilo s ponovnimi napadi, da je vrgel Romune proti reki Argesu. Južno Bukarešta so bili odbiti vsi sovražni napadi. Romuni so s protinapadom*vrgli nemške fen bolgarske čete iz vasi Comana in Costinari. V Dobrudži so se naše čete v zapadnem delu polastile železniškega mostu v Crnivodi in so prisilile sovražnika v okolišu Canekjeja in Satiskjeja, da se je umeknil proti jugu ia opustil več višin. PoSolai v Atenah. LUGANO, 4. (Kor.) Milanski listi poročajo iz Aten, da je bilo med grškimi četami in francoskimi mornarji sklenjeno premirje. Admiral Fournet se je zadovoljil z izročitvijo šest grških baterij in zagotovil, da se bo pri eutentnih vladali zavzel za to, da ostane ostali vojni materijal Grški. Atensko prebivalstvo se je pomirilo. Pri bojih v Atenah je bilo ubitih in ranjenih 100 Francozov, na grški strani pa en polkovnik, dva poročnika in 40 mož. ATENE, 3. (Kor.) Reuterjev urad javlja: Govori se, da bo treba mesto šest osem baterij izročiti ententi, kakor hitro bo sestavljen protokol. Vlada bo ščitila nacionaliste in entento. Obvezala se je tudi, da bo dala aretiranim Venizelistom vse ustavne garancije. V krogih, ki so v zvezi s kraljevo palačo, se izjavlja, da so vzpostavljeni zopet normalni odnošaji z entento. LONDON,-4. (Kor.) »Daily Telegraph« poroča iz Aten z dne 2. t. m.: Kralju zvesto časopisje objavlja danes zjutraj izjavo vlade, ki pravi, da je admiral Fournet privolil v izročitev šestih baterij poljskih iopov in odstopil od svoje prvotne zahteve glede ostalega orožja. Naznanja se, da bodo grški rezervisti mobilizirani. ROTTERDAM, 4. (Kor.) 2e javljeni dogodki v Atenah so se glasom zanesljivih semkaj došlih poročil vršili takole: Potem ko je grška vlada odklonila zahtevo glede izročitve orožja, je izročil admiral Fournet osemdnevni ultimat, ki je potekel 1. decembra. Dan poprej so se priglasili v armado grški rezervisti. V noči od 30. novembra na 1. decembra so bile v Pireju izkrcane čete entente kakor tudi italijanski vojaki. Pričeli so prodirati proti Atenam. Grška armada se je uprla, nakar se je razvil boj, ki je trajal ves dan. Proti večeru je zvezno brodovje s Phalerona bombardiralo vzhodne dele Aten. Več granat se je razpočilo v neposredni bližini kraljevega gradu, ena dva metra pred zapadnim portalom. Grški armadi se je posrečilo polagoma poloviti raztresene čete entente. Tekom boja so se zglasiii poslaniki entente pri kralju, mu predložili znatno zmanjšane zahteve, a obenem zagrozili, pogovarjal s kneginjo in zahteval njenega sočutja za svoje bolečine. — Gricko, dragec, kako te mora boleti! Pogledala bom, kaj je; počakaj le trenutek na hodniku, da oblečem nočni plašč, potem pa lahko vstopiš. Ko se je kneginja oblačila, je smatrala Tamara za najpametnejše, da se stisne v blazine in dela, kot bi spala. Potem pa, ko je zopet potrkal, je ubogi ranjenec zopet vstopiL Tamara je slišala šepetajoče, nežne, skrbne in obenem prestrašene besede svoje kumice, ki se je vneto pripravljala, da mu obveže rano. Čutila je tudi, da se je Gricko s hrbtom naslonil na njeno posteljo. Bil je tako visok, da jo je mogel videti, dasiravno se je stisnila v skrajni kot, in skoraj mučno je čutila magnetično moč njegovih oči. Toda njena trdna voija je zmagala, dasiravno je bila tako nervozna, da se je skoraj začela smejati. Toda njene dolge trepalnice so trdno obležale na njenih rožičastih licih. da bo v slučaju odklonitve zvezno brodovje naslednji dan bombardiralo celo mesto s topovi najtežjega kalibra. Da se reši svetišča helenske kulture in obvaruje ves civilizirani svet nenadomestljive izgube, je bila grška vlada prisiljena, da ponudi izročitev šestih gorskih baterij. Zastopniki entente so si pridržali pravico, da poročajo o tem svojim vladam. Tekom bojev 1. decembra so priredili Venizelisti izgrede, ki so se naslednje dni še povečali in jih je bilo treba nasilno potlačiti. MILAN, 5. (Kor.) »Secolo« poroča iz Aten: Mir traja dalje. Cestne železnice so pričele zopet promet. Mnogo časniskih poslopij in gostilen, iz katerih se je streljalo je poškodovanih. Venizelistični žu-^an Benakis je bil izpuščen iz zapora, btevilo rezervistov, ki so se prostovoljno priglasili k armadi, znaša 70.000 mož. AMSTERDAM, 5. (Kor.) »Times« poročajo iz Aten: Vsi ujeti francoski vojaki so bili izpuščeni. Po konferenci admirala Fourneta z angleškim in francoskim poslanikom so bile čete aliirancev umaknjene. Poslaniki entente so posetili ministra za vnanje stvari. Nato objavljeni komunike je pomiril prebivalstvo. Polkovnik Ziinbrakakis, bivši načelnik atenske policije, je bil aretiran. Grško časopisje, očividno inspirirano od viade, označuje dogodke kot obžalovanja vredne in piše, da bi bila velika nesreča, ako bi prišlo do konflikta z onimi državami, s katerimi želi živeti Grška v prijateljskih odnošajih. _ KABINETNA KRIZA NA ANGLEŠKEM. LONDON, 4. (Kor.) V spodnji zbornici je lord Cecil na neko vprašanje odgovoril: »Obžalujem, da moram izjaviti, da je položaj na Grškem izredno resen. Kljub formalnim in ponovim zagotovilom kralja in grške vlade, da se ne bo trpelo nobeno kalenje miru, so bili izvršeni skrajno izzivajoči in izdajalski napadi na oddelke zaveznikov, ki jih je izkrcal francoski admiral dne 1. t. m. Posledica so bile številne izgube. Angleška vlada je mnenja, da sta soodgovorna za to kralj in grška vlada in konterira sedaj z drugimi zavezniki glede takojšnjih korakov, da zasigura radikalno rešitev položaia, ki je nastal. Ministrski predsednik Asquith je, odgovarjajoč na vprašanje glede imenovanja kontrolorja živil, izjavil: »Kralj je privolil v nasvet, ki sem mu ga dal danes zjutraj glede rekonstrukcije kabineta. Menim, da je treba vsa vprašanja glede vpoštev prihajajočih oseb odgoditi, dokler ni preurejen kabinet.« Asquith je zato predlagal, da naj se zbornica po današnji seji odgodi do četrtka. Nato je izjavil: »Želim, da postane popolnoma jasno, da kakršnekoli izpremembe v kabinetu ne bodo popolnoma nič izpremenile od začetka vojne začrtane in izvajane politike. (Glasno odobravanje.) Ako kdo misli, da obstoje znamenja za izipremembo te politike, mu lahko zagotovim, da je v veliki zmoti.« Bo-nar Law je tekom te izjave sedel poleg ministrskega predsednika in se zadovoljno zabaval. Vojni minister Lloyd George ni bil navzoč. LONDON, 4. (Kor.) »Times« objavljajo sledeče poročilo o kabinetni krizi. V petek je LIoyd George pismeno predlagal As-quithu, da naj vojni odsek kabineta obstoja v bodočnosti iz štirih članov, namreč iz Lloyda Georga, Carsona, Bonar Lawa in enega člana delavske stranke z aktivnim sodelovanjem Jellicoa in Robertsona. Asquith do sobote zjutraj ni odgovoril. V soboto je nato sporočil Georgu, da v predloga v njegovi obliki ne more sprejeti. Zadeva je bila par ur nerešena in več ministrov je zapustilo mesto. Včeraj zjutraj so se ministri nenadoma vrnili v London. Imeli so posvetovanje, ki mu je predsedoval Bonar Lavv. Navzoči so bili vsi unijonistični člani, razven Balfourja, ki je bil odsoten vsled bolezni, in Landsdowna. Opoldne je Asquith konferiral z raznimi kolegi, med drugimi z Lloydom Georgom in Bonar Lavvom. V nedeljo je bil položaj približno sledeč:- Asquiih ni sprejel predloga Lloyda Georga, vendar pa je bil pripravljen privoliti v pomnožitev števila članov vojnega odseka. Oviral je dogovor predlog, da naj dobi vojni odsek neomejeno polnomoč za vojevanje in izvršitev gotovih osebnih vprašanj. Asquithu pa je bilo jasno namignjeno, da ne tiči za tem samo L!oyd George, ampak da je za predlog tudi Bonar Law. Lloyd George in Bonar Law zahtevata poklic Carsona v vojni odsek. Sprejem Carsona je mogoče smatrati kot pogoj, pod katerim hočejo Lloyd George in njegovi pristaši ostati na svojih mestih. Lord Derby se je istotako izjavi! solidarnega z Lloydom Georgom in ga hoče podpirati. ROTTERDAM, 5. (Kor.) Radikalni angleški list »Star« piše: Vzrok krize je iskati v velikem nasprotstvu med »zapadno« in »vzhodno« šolo glede strategije, ki se je je treba poslužiti. Vzhodna Šola meni, da je treba odposlati 500.000 do en milijon močno armado v Solun. Zapadna šola smatra to za blazno podjetje, ker stavlja prevoz radi pomanjkanja prostora neizvršljive zahteve in bi bile ladje zaveznikov močno ogrožene po nemških podvodnikih. »Manchester Guardian« pi- še: Dve krizi obstojate pravzaprav: vojna in kabinetna; druga je posledica prve. Vojna kriza stremi za tem, da se pokaže, da vojne na način, kakor se vojuje sedaj, ni mogoče dobiti. LONDON, 4. (Kor.) Ministrski predsednik Asquith je bil zjutraj vnovič v avdijenci pri kralju. V spomin pokojnega cesarja. DUNAJ, 5. (Kor.) Cesar je izdal naslednje lastnoročno pismo: • Dragi knez Montenuovo! V spomin Svojega vzvišenega prednika, Svojega presvetlega starega strica Nj. Veličanstva cesarja in kralja Franca Jožefa I., želim ustanoviti spominski znak za vse one osebe, ki so služile na dvoru pokojnega Nj. Veličanstva. Zaukazujem Vam, da Mi predložite v odobritev štatut za ta spominski znak. Dunaj, 4. decembra 1916. _ K a r e 1 1. r. Novo financiranje entente v Ameriki. NVASHINGTON, 25. (Kor.) Uradno se razglaša, da bo Morgan Company izdala tu angleške in francoske zakladne liste, glaseče se od 1. decembra in veljavne za 30, 60 in 90 let in tudi za dalje časa. To je nova oblika financiranja aliirancev v Ameriki. Razne politižne vesti. Nu — torej? Te dni je priobčila »Ar-beiter Zeitung« daljši članek o koncentraciji čeških strank. Melodija se je sicer nekoliko razlikovala od one v nemških nacijonalnih listih, ali muzika je bila končno vendar-ie ista. Tudi »Arbeiter Zeitung« vidi v tem dogodku veliko zlo. Seveda navaja — pole^r drugih — še svc4 poseben argument, naperjen proti češki socijalni demokraciji, češ, da se je izneverila smerem, načelom in ciljem mednarodne socijalne demokracije. Ali, skoro v isti sapi, ko piše to na stran grehov čeških sodrugov, brani svoje nemške sodruge pred napadi od strani drugih nemških strank, ki očitajo nemškim socijalnim demokratom, da nasprotujejo prizadevanjem za ujedinjenje v nemškem taboru. »Arbeiter Zeitung« izjavlja, da ni nikdar nasprotovala narodnim posvetovanjem poslancev, izvoljenim na podlagi splošne volilne pravice, marveč smatra skupna posvetovanja za koristna. Toda vse, kar bi šlo preko tega, dia je nemožno in škodljivo. — Nu, nam se zdi, da je to precej cenena igra z besedami, ker »Arbeiter Zeitung« noče imenovati otroka s pravim imenom. Za božjo voljo vendar: čemu pa posvetovanja in kako naj bi bila potrebna in koristna, če bi imelo ostati le pri posvetovanjih, če bi posvetovanjem ne imelo nič slediti?! Za posvetovanji mora priti vendar še kaj drugega, saj se menda vsi-kdar vrše za kak namen! Pa imenujmo mi otroka po pravem imenu: nemški socijalni demokratje so pripravljeni sodelovati z drugimi nemškimi strankami za interese nemštva. Ne štejemo jim tega v zlo. O ne! Zahtevati pa sinemo, da se tudi slovanskim socijalnim demokratom ne šteje skrbi za svoj narod v greh po tistem znanem pravilu: če dva delata isto — ni isto! — Tudi češki socijalni demokratje se niso odpovedali svojemu političnemu in soci-jalnemu programu. Razlika je le ta, da so češki sodrugi moški in odkrito pristopili k sodelovanju z drugimi strankami za skupne interese naroda, dočim nemški sodrugi nekako mečkajo besede, da-si hočejo isto za svoj narod! Razlika — ni tako tehto-vita! — pa je v tem, da je na češki strani nastala resnična sila in potreba za koncentracijo vseh moči, dočim na nemški strani ni niti sence take sile in potrebe. Ce bi bil češki narod v takem položaju, če bi bil tako saturiran v vsakem pogledu, kakor je nemški, če bi mu bila pozicija tako zavarovana, in če bi bil v posesti tolike politične moči in oblasti — kakor je vse to zavarovano in zagotovljeno nem-štvu v Avstriji; potem gotovo ne bi češka socijalna demokracija posnemala sedanjega vzgleda nemške, ki je vkljub navedenim dejstvom pripravljena za — posvetovanja z drugimi meščanskimi strankami Še več: mi smo uverjeni, da v češkam taboru sploh ne bi prišlo do koncentracije, da ni bilo sile in potrebe, ki imperativno zahteva to žrtev od vseh strank. Na nemški strani pa — ponavljamo — ni take sile in potrebe, ne gre jim za pripadajočo jim pozicijo, marveč za nadviadje! Kdo se torej brez potrebe oddaljuje od smeri mednarodne socijalne demokracije ?! Izjava hrvatskih delegatov povodom smrti cesarja In kralja Frana Josipa. V žalni seji ogrsko - hrvatskega sabora je podal delegat Ljuba Babič Gjalski tole izjavo: »Izjave spoštovanih predgpvorni-kov so dale odduška težki žalosti m udanl hvaležnosti napram velikemu kraiju, ki je neizprosni zakon odpoklical kakor tudi resničnim čutstvom, I ne zvestobe napram kralju, Id stoletja starem pravu in zakonu na prestol. Sabor kraljevin Dalmacl vatske in Slavonije kot zgodc ustavni predstavitelj hrvatskega naroda, poda izraza najgloblji žalosti« ra je otoze-la in globoko pretresla ves narod teh kra- * Stran II. „EDINOST" štev. 340. V Trstu, dne 6. decembre 1916. Ijevin ob smrti dobrega, vi težkega in pravičnega vladarja; da izraza homagijalne-jnu poklonstvu s čutstvi izkušene, po sto-Jcijili irajsijajnejim načinom zasvedočene zvestobe in udanosti do vladajoče hiše in svojega novega vzvišenega vladarja. Ali kraj vsega lega smo mi, odposlanci hrvatskega sabora, vzpodbujeni, da se že ob tej priliki z vsem srcem pridružimo njenim izjavam žalosti in poklonstva senci skupnega kralja kraljevim Ogrske. Hrvatske, Slavonije in Dalmacije, skupnega nam ne samo do naši ustavi, ampak tudi po skupni ljubezni, v kateri so se predstavitelji obeh narodov v tej visoki zbornici zbirali okolo njega, du blagim vplivom slike vladarske modrosti, očetovske ljubavi in pravičnosti z ustavnim sodelovanjem pospešimo interese obeh narodov na področju državne skupnosti v čim večji sijaj najvišjega prestola in krone. Nadahnjem z istimi čutstvi se pridružujemo tudi sedaj izraženemu homagijalnemu poklonstvu vzvišenemu sedanjemu kralju, ki kot odrastek kraljevske naše kraljeve hiše, stopajoč na prestol s slavo ovenčanih svojih prednikov, sledi na prestolu, m tisti neomajni zvestobi in udanosti, ki ste ogrski in hrvatski narod nerazdružljivo vezali s prestolom in vladarsko krono.« To izjavo je delegat Babić Ojalski podal samo v hrvatskem jeziku in naglasi! posebno stališče in državnopravni položaj Hrvatske. Zbornica je poslušala to izjavo mirno in dostojanstveno, le nekateri člani iz opozicije so z gestami izražali svoje nezadovoljstvo radi — hrvatske besede. Aprovisaclisk® stvari. KOŠTRUNJE MESO. Aprovizacijska komisija je dobila iz Srbije znatno partijo prvovrstnih koStru-nov. Jutri, 7. t. m., se vrši prva razprodaja koštrunjega mesa te vTSte In sicer proti izkaznici za živila, ki se preščipne na notranjem delu pod štev. 36. Prodaja ki jo bodo nadzirali organi aprovizacijske komisije, se prične ob 6 zjutraj. Na vsak odmerek izkaznice za živila se bo moglo dobiti U kg mesa toda vsega ne več kot 1 kg. Drugih priklad razen koštrunjih se ne bo moglo dobiti. — V naslednjih mesnicah se bo dobivalo jutri samo koštrunje meso te vrste: Stabile ul. S. Michele 5; Bolle Greta 13; Trocca ul. Commerciale 3; Paronitto Piazza Caserma 6; Gotznig ul. S. Spiridione 7; Brognollo ul. Lazza-retto vecchio 46; Rocchelli Piazza Picco-la 2; Vattovatz ul. Giustinelli 5; Polacco ul. Torrente 30; Pinter ul. Farneto 11; Lenarduzzi ul. Amalia 23; Polli ul. Acque-dotto 13; Castellitz ul. Giulia 67, Godina ul. Farneto 744 lllicher ul. Barriera 8; Stern ul. Barriera 31; Cossich ul. Foscolo 2; Polli ul. Istituto 38; Ferluga ul. Media 46; Pousche ul. del. Rivo 32; Cooperative operaie ul. S. Marco; Godina Štedenj 138; Gatznig, Skedenj 50; Sinigaglia Barkov-Ije 41. CENE: Prednji deli s priklado po K 3'68 kg. Zadnji deli s priklado po K 4'40 kg. Domača vesti. Imenovanja na c. kr. slovenski državni gimnaziji goriški. Za provizorna gimnazijska učitelja sta bila imenovana na tem zavodu gg. dr. Fran Mischitz in dr. Fran Rostacher, t. č. nadporočnik pri 2. bosen-skem polku. Za goriške ljudskošolske učitelje. Goriški deželni odbor je predložil spomenico učiteljev iz šolskih okrajev goriškega, tolminskega tržiškega in gradiščanskega za ublaženje bednega položaja tega učitelj-stva potom tržaškega namestništva centralni vladi s priporočilom, da dovoli o-krajnim šolskim zalogom primerne dotacije, da bodo mogli dovoliti učiteljstvu diaginjske doklade za vojno dobo. Deželni odbor sam ne more dovoliti take doklade, ker je edino deželni zbor kompe-tenten za to. Deželni šolski svet je predložil vladi konkretne predloge. Draginjska doklada naj bi iznašala 140—500 K za vsako učno osebo. — Kdor pravično in nepristransko sodi ter humanno čuti, more le želeti, da ta korak goriškega učitelj-stva doseže svoj namen. Učiteljstvo je v sedanjih hudih časih, ki so prišli nad deželo goriško in pod katerih težo mora — t peti izlasti tudi ono, take podpore potrebno in vredno. O potrebi ne treba izgubljati niti ene besede. Saj jo občutimo v naših primorskih krajih vsi na lastni koži. A vredno je je, ker to učiteljstvo nadaljuje tudi ob teh strašnih razmerah svojo vzvišeno kulturno misijo z isto idealno ljubeznijo: Poleg te ljubezni do svojega poklica pa je slovensko učiteljstvo sploh v sedanjih kritičnih Časih sijajno dokazalo svojo patrijotično zvestobo in požrtvovalnost v veliko večji meri, nego bi mogli pričakovati od njegovega mizeniega financijelnega stanja. Saj je položilo na oltar domovine — za človekoljubne in vojno pomožne namene — za njega razmere skoro neverjetno svoto nad tri milijone kron — poleg žrtev na j bojiščih, kjer se toliki slovenski učitelji1, junaški bore in umirajo za domovino. —! Koliko grobov se je odprlo slovenskim j učiteljem tam na bojnih poljanah! Prosimo torej centralno vlado, naj ne zavrne' — ne da bi uslišala — naših učiteljev, ki trkajo na njena vrata kot zares potrebni in vredni prosilci. t Fran Leveč in Fran Hubad. V dveh dneh je slovenski narod izgubil moža, katerima je dolžan največjo hvaležnost za svoj kulturni razvoj. V soboto je umrl v Ljubljani upokojeni deželni šolski nadzor- lična šolnika sta si s svojim dolgoletnim uspešnim delom na polju našega šolstva postavila najčastnejši spomenik in narod ju ohrani zabeležena v svojem najhvalež-nejem spominu. — Fran Leveč se je rodil 4. julija I. 1840. na .ležici pri Ljubljani. — Ljubljansko gimnazijo je dokončal z odliko leta 1867. Modroslovje je študiral na Dunaju in sicer si je izbral zgodovino, slovenščino in nemščino. Nekaj časa je bil domači učitelj pri bogati amerikanski rodbini in si je žnjo ogledal precej sveta. L. 1871. je prišel v Gorico za suplenta, leta 1874. pa na ljubljansko realko. Profesorje postal leta 1877. Na tem zavodu je ostaJ vse do leta 1901., ko je bil imenovan za ravnatelja ljubljanskega učiteljišča. Od leta 1886. dalje je bil okrajni šolski nadzornik, najprej za radovljiški okraj, potem pa za Ljubljano. Leta 1903. je bil imenovan za deželnega šolskega nadzornika, 1. 1913. pa za dvornega svetnika. Februarja meseca leta 1916. je bil zaradi bolezni u-pokojen. Odlikovan je bil že prej z viteškim križcem reda železne krone, 25. junija 1. 1915. pa ga je ljubljanska mestna občina za njegove velike zasluge na polju šolstva in za slovensko slovstvo imenovala za častnega meščana. Leveč se je že kot gimnazijec zelo zanimal za slovensko slovstvo in je bil že kot tretješolec sotrud-nik »Slovenskega Glasnika«, ki ga je zalagal s pesmimi. S Franom Celestinom in Jurčičem je bil najboljši prijatelj in prav tako tudi z Jankom Kersnikom. Na Dunaju se je seznanil s Stritarjem in postal tudi sotrudnik njegovega »Zvona«. Pozneje je z Jurčičem Kersnikom in Tavčarjem ustanovil »Ljubljanski Zvon«, in mu ostal u-rednik do leta 1890., nakar je največ svojega dela posvečal »Slovenski Matici«, ki jo je popolnoma preosnoval ter ji bil predsednik od leta 1893. do 1. 1907. Pisal je mnogo in prav posebne vrednosti so njegovi zgodovinski spisi o naših pesnikih in pisateljih, ki jih je objavil v »Slov. Narodu«, Stritarjevem »Zvonu«, »Ljubljanskem Zvonu« in Letopisih Matice Slovenske. Objavil je tudi več jezikoslovnih razprav in izdal »Slovenski pravopis«, ki sicer ni bil splošno priznan, ki pa vendar tvori temelj sedaj veljavnemu našemu pravopisu. Izredno delavnega moža je hudo prizadevala usoda Izgubil }e štiri sinove, dva med niimi na bojišču, in zeta prof. Pajka končno se ga je lotila samega huda bolezen, ki mu je prinesla smrt. — Fran Hubad se je rodil leta 1849. v Pod-vodju v vodiški občini na Gorenjskem. Gimnazijske študije je dokončal v Ljubljani in je po dovršenih filozofskih naukih I. 1875. kot suplent nastopil službo na deželni gimnaziji v Ptuju, kjer je ostal do 1. 1884. Nato je služboval do leta 1891. na prvi državni gimnaziji v Gradcu, odkoder je bil poklican kot referent v naučno ministrstvo in je tudi sodeloval pri založbi šolskih knjig. Na tem svogem mestu je pokojnik storil marsikaj v prospeh slovenskega šolstva Leta 1894. je bil imenovan za ravnatelja ljubljanskega učiteljišča. — Službo je nastopil leta 1895. in sicer pod zagotovilom, da pride vsak čas lahko zopet v ministrstvo. Sprejel je službo na izrecno prošnjo ministrstva Leta 1901. je bil imenovan za deželnega šolskega nadzornika za slovenske šole, dočim je bil na njegovo mesto na učiteljišču imenovan Fran Leveč. Leta 1903. se je razdelilo nadzorništvo. Hubad je obdržal nadzor-ništvo srednjih šol, za ljudske šole pa je bil imenovan Leveč. Leta 1912. je Hubad dobil naslov dvornega svetnika in je bil odlikovan z redom železne krone tretjega razreda. Leta 1914. je na svojo lastno prošnjo stopil v pokoj. Pokojnik je bil znan kot neupogljivo korekten mož v uporabi zakonov in je zastavljal vselej in povsod svojo najodločnejšo besedo, kjer je šlo za odvmitev kake škode slovenskemu šolstvu. V kranjskem deželnem šolskem svetu se je dobojeval marsikateri tih, a hud boj v korist slovenskemu šolstvu, in Hubad je bil tisti, ki se ni upognil, kedar je šlo za resnico in pravico. Pokojnik je bil posebno v prejšnjih letih zelo delaven na slovstvenem polju in predvsem na polju mladinskega slovstva. Več njegovih spisov je izšlo v založbi Družbe sv. Cirila in Metoda med njimi tudi »Junaki«. — Odlično njegovo delo je predelanje Anton Janežičevega slovensko - nemškega slovarja katerega nemško-slovenski del je predelal prof. Anton Bartel. Izdelal je tudi več Šolskih knjig. Znano je, da je Hubad svoj čas sodeloval tudi pri velikem delu »Avstro-ogrska monarhija v besedi m sliki«, ki je je zasnoval prestolonaslednik Vsahoffstne žnRlje nI. Torrente 36. Marmelada uiica Valdirivo 29 sednik Glasbene Matice, kjer sta z bra- IZOSaSŽSIIEI tem, ravnateljem in koncertnim mojstrom g. Matejem Hubadoan, posvečala vse svoje moči povzdigi tega vzornega zavoda. Pokojnik je s svojim neumornim delom spravil vse gradivo Glasbene Matice v naj-vzornejši red in ravno tako tudi upravo zavoda. S pokojnim Levcem sta bila vedno najboljša tovariša in prijatelja, in Hubad je skoraj vse do zadnjega, do pred 14 dnevi, še vsak dan posečal težko obolelega Levca. Tedaj pa je obolel tudi on, in smrt ga je pokosila en dan za onim. — Obema odličnima, zaslužnima možema bodi lahka zemlja slovenska; narod ju o-hrani v trajnem, najhvaležnejšem spominu. Pošta ne bo sprejemala v času od 10. do 25. decembra pošiljk z darovi in poštnih zavitkov za vojne ujetnike in interni-rance. Za učiteljstvo z juga. Odbor za begunce z juga se znova obrača s prošnjo do učiteljev in učiteljic z juga ki mu še niso poslali svojega naslova in nekaj podatkov o svojem sedanjem učiteljskem delovanju, naj to čimprej store. 15 mliijonov K za V. avstr. vojno poso^ jilo. Živnostenska Banka centrala v Pragi, je podpisala na lasten račun kron 15.000.000 zase in svoje podružnice za V. avstrijsko vojno posojilo. Mestna zastavljalnica. V četrtek, 7. t. m. j se bodo prodajale na javni dražbi od 9M>| dop. do 1 pop. dragocenosti, zastavljene; meseca decembra leta 1914. na bele listke serije 136 in sicer od št. 265.601 do št. 236.200. — Popoldne se dražba nedrago-cenih predmetov ne bo vršila. Prisrčne pozdrave pošiljajo tržaškim Slovencem podpisani, ki se nahajajo sedaj v bolnišnici v Eggenbergu pri Gradcu: Anton Ferfolja Anton Brumat, Anton Kaluža, Josip Peric, Ignacij Mihel, iz Skednja, Rudolf 2erjal, Peter Volk, Anton Ga-brinja, Fran Kogej. Društvo za hotele po DaimacUi. Z Dunaja poročajo »Narodnemu listu«, da novo ustanovljeno društvo za gradnjo hotelov po Dalmaciji živo deluje. Na čelu so: baron Krupp, društvo Lloyd in grof Noriš. Za sedaj je podpisana glavnica deset milijonov kron in je v proiektu gradba šestih hotelov. goapa, srednje starosti, lepe zunanjosti. dobre družine ižče r-lužbe v pisarni, kot vzgojiteljica ali hišna gospodinja. Govori in pite perfektno hrvatsko, nemško, francosko in špansko. Prijazno pismene ponudbe pod „Izobražena Hrvatica" na lnsir. odd. Edinost , kateri pove tudi naslov. (G) koj ujem na d bolo in dr« bno. G. Stebel 7t» o sezono. Kostimi, plašči, suknje, krila, bluze obleke itd. Zaloga ženskih oblek. Ksrco Canfsrti, Trst, t1. Cnmpanlle 21 T- zabojč, volnena pokrivala in , le leni e 7, rabljeno obleko 2. Nacson, ulica Geppa štev. 16. 775 lite se pošteno dekle. Via S. Francesco d'A>-s si št. 28, ID. n. 776 Proda se mlečna krsva. Skorklja S. 6. Hlev v Rojanu. Pietro št. 777 se takoj postavljeno na Reki z dovoljenjem za izvoz 2 vago- Produ na istrskih smokev, 2 vagona orehov, 1 vagon Frank „Velim Kollnska", 50 hI vina Marasca, tisoč posod riža v konservi z paradižniki. Naročilo pri Kari Rexinger, Via Kandler 7 od 9—91/, in 2—3 p. (E) ŽaKlje vsake vrste kupnje Jakob Margon Via Solitario št ti. 756 IfiiMiatam iaklje vsake vrste, cunje in bombaž. KUPUjem F. Babičf Molin grande 20. 771 V limitam volno, bombaž, plet»nme, novo in _____ „. _________ r________________________niipUjtin staro rokno volnene cunje in ko Rudoif. Zadnja leta je bil pokojnik pred- vine Po pošteni ceni. AOCO, Acguedotto 13. 774 »■■■■■■■■■■■■■aaiBIHHlUIBHII Stroj za šivanje In vezanje, pravi nem-M uzorci. SBtdel&lleumannia „Sinoei" Rast & fiasser Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsako popravljanje. — Tvrdka ustanovljena leta 1878. — FRANCESCO BEDNAR Trst, ulica Campanšla St. 19. RANSKA BANKA v Trstu, Via della Cassa di Risparmio 5 ( Lastno poslopje) sprejema do 16. decembra 1916. do 12 dop. podpisovanja za peto avstrijsko vojno posojilo. I. štiridesetletno 5V|o amort. državno posojilo davka prosto a K 92*—°|0 netto. II. 1. junija 1922. plačljive državne zakladnice davka proste a K 96— netto. odružnico UtiMe kreditne banKe u Trstu prijave za l sprejema in sicer na državno posojilo po 92'— netto, državne zakladnice po 96*— netto. Vsa tozadevna pojasnila daje pismeno sli us meno v svojih uradih v ulici nadvojv :de Josipa št 11 od 9-12 predp. in od 3-5 poo 40 letno 5%°\0 5 !|2 letno 5 !|2 °|0 Tržaška trgovinska banka (Banca Cemmerciale Triestirca) Peto avstrijsko vojno posojilo I. državno posojilo po 5 l/a°/0 davka prosto r^zdolžno v 40..letih. po ceni 92 50% manj 7,% bonifikacije, a 92-—% netto. II. državne zakladnice po 57*% davka proste plačljive dne 1. junija 1922 po ceni 96.50 manj •/,*/, bonifikacije a 96.—% netto. Rok podpisovanja: od 20. novembra 1916 do 16. decembra 1916, 12 op. Podpisovanja se sprejemajo do tedaj pri Tržaški trgovinski banki (BANCA COMMERCIALE TRIESTINA) v uradnih urah in sic.r od 9-12 in od 3-6 dop. po zgoraj označenih pogojih. Roche IROLIN bolezni, oslovski kašelj, naduha, iirfluenea Kdo naj jemlje Sirolin ? ■Sa cfubfv ^ vseh fekarndto S X.u- Vsok.ni Irpi frajnern ka.sl)u Lažje je o&varovafi se bo»emi.nego jozdravm. Osebe s kroničnim kadrom bronkij«v. n o m ozdrave. rol 3t Vad uši j ivi, katerim Sirolin %n**no olehča naduho. 4*. Skrofuzni otroci, pri katerih učinkuje Sirolin i ugodnim vspehom na splošni pocutek. I nik, dvorni svetnik Fran Leveč v 71. ietu Vla«a SB lahko p* krono, svoie starosti, dan nato pa upokojeni de- J * toštM-fcranilnični ratna 75i71 j| ♦ rfls žetni šolsk! nadzornik, dvorni svetnik Fr. I♦ ^»»hh♦♦♦♦♦♦♦ Hubad, star skoraj 6S let. Oua inoza, od-iL« - B ■ KBVfiOHB e ■ asm s a mra botbbb —sjHliriffilHirlii adrna u Irslii y ,M4*I I!" Kranllne vGoge ♦ eprejema oJ > s ikega tudi 5e ni ud in iih obre-^^ 11 Ol večje zneske i-tuje po |4 jO govoru. Trg otvarja Čekovne račune z dnevnim_______ vanjem. X Kontni davale platuje zadruga sama. i ■ ■ p®" I I ♦♦«►♦« Posojila ^ A ^ + daje na osebni Uredit in na zastave 45 proti jlačilu po dogovora. rtgistrovana zadruga s naoutajenim Jamstvom t Uradne ure: vsak dan za stranke X od 8 predp. do 1 popoldne. t Priporoča male hranilne Skrinjice, ki TEttfM 11-04. ulica S. Francesco Stev. 29 I. nadst. j ♦ so posebno primerne za družine. ------------------------------♦♦♦ V I ■ S IIMaiMaBHBMaHHMl