L. PERKO: Le v slogi je moč! Ko smo volili svoje zastapnike v višji šolski svet. se je vse divilo naši disciplini. zavednosti in odločnosti. Vspeh te discipline je bil res naravnost imrponujoč, posebno našim nasprotnikom. To se je tudi poznalo po pisavi nam nasprotnih časopisov o nas pred volitvami in po volitvah. In ta uspeh je bil tako sijajno venčan le vsled naše sloge in edinosti. ko ni bilo razlike med nami ljudsko- ali osnovnosolskimi in meščanskošolskimi učitelji. Kakor pa sedaj vse kaže. takega uspeha ne bo več. kajti del teh volilcev. t. j. meščanskošolsko učiteljstvo se hpče ločiti od ostalega ljudskošolskega učiteljstva in hoditi svoja pota. Ker se teden za tednom razpravlja o zadevi y našem stanovskem glasilu, preobrača § 4 pravil UJU, bodi tudi meni, delujočenru vse življenje daleč v hriibih, dovoljeno. da povem o tem svoje mnenje. Ne bom pri tem preobračal in zasukaval nobenega § naših društvenih pravil. pač >pa kratko povedal: Društva meščanslkošalskih učiteljev treba ni: z ustanovitvijo takega in sličnih dništev med nami in bodi to katerekoli kategorije učiteljstva, smo razdeljeni in naša moč, naša sedanja združena armada oslabliena. našim in vobče šolskim sovražnikom v dtobro in korist. Ko bi naši meščanskošol- ski tovariši z Bernotom vred malo pomislili nazaj, na naše stanje. boje. zapostavljanje in zaničevanje našega stanu, slcratka na najtemnejše reakcijonarstvo ter s tega stališča sklepali premlse v prlhodnost. bi gotovo ne prišli do takih sklepov. Res, da smo dosegli veliko, zasijalo je nam solnce svobode. živimo v svobodni državi, obeta in kaže se nam še lepa piihodnost na vseh poljih kulturnega. dela. Toda solnce nad nami še lahko zatemni. nastane še lahko nam neLiuba reakciia. In te tenine oblake bodemo razDršili in reakcijo ustavili in potolkli le če bodenio tesno združeni, eden za vse in vsi za vsakega. ne pa če bodemo razdeljeni na razne kategorije, kaiti v takem slučaju ni tiste vneme in odločnosti kot ie v skupnosti. Moranio misliti. da sovražnik ne bo napadel vsega naenkrat, ampak le dele. počasi. seveda vse. Oni del, ki, ne bo naravnost prizadet. vzemimo meščaiiske šole, tedaj se njeni udje za stvar ne bodo z vnemo zavzemali kot bi se. če smo tesno združeni in nerazdeljeni. Dalje naj pomislijo meščanskošolski tovaiiši-ice. da so vendar del našega telesa, saj nieščanska šola še vedno spada med ali v kategorijo iljudskega šolstva. Tovariši, upain, da jih smem še s tem imenoni nazyati. imajo iste šbudije kakoi mi. Poučujejo na meščanskih šolali celo kolegi, ki nimajo še izpita iz te stroke. Nič ne rečem, da morda oni ne znajo kaj več od nas. da so v tej ali oni stroki bolj podkovam; ludi strokovni izpit za te vrste šol v uovejšem času ni U_ kot je bil v prejšnjih letih. Danes. ko se obdržuje celaletne tečaje v ta nainen. ie vse nekaj druze«a kot nekdaj, ko si ie redki posam.znik le vz.hc svojega izvanrednega napora izpopolnil svoje. gnanje in polužil izpit. In tovariši iz teh let. že priletni možje. gospodične ali gospe so bili vsikdar najboljši. najpožrtvovalne.jši udje naših društev in obče učiteljskih ter šolskih interesov. Vzemimo le našega starosta, predsednika Luko Jelenca. Nobeden nima proti temu. če je ineščansko šolsko učiteljstvo temu primerno bclje plačano. To nani niti na misel nc pride. Nasprotno! Za njih pravice in ^motno vprašaiije bodemo šli mi vsi v boj. kakor naj oni stoje tesno ob našem bokiu. ko se r.c za naša gmotna ali pa šolsj_a vprašanja. Naši interesi obče so tako "tesno združeni, da so neločliivi. čemu poteni ta razdelitev? Kar zadeva strogo specijalna vprašanja me|čanskih šol kater.ekoi: vrste. je ob sebi umljivo. da je to naloca v prvi \isti meščanskošolskih učiteljev. Vse t'j se pa lahko tudi uredi in razieši v okrainil: učiiel.skih drušlvih. ni torej potreba nobenega separatnega društva. Znanje meščanskošolskesa učiteljstva in njega nasveti bodo nam vsikdar dobro došli in hvaležno sprejeti. Le ne delitve. če hočemo ostati to in na tein niestu. ki smo Ła dosegli skuipno in tesno združeni s trudom, z največjim naporum in vztrajnostjo. Bodimo edini, brez vsakega separatrzma in razdeiilve! Vaše zadeve naše zadeve. naša skrb vaša skr*b! Živimo v demokratični državi, a ta demokratizem se nai Kaže povsod in v vsem. S ponosom kažemo na naš^ ujedinjenje. na naš centraltzein. ker le tu je naša moč in naša rešilev. A lako početje. ko se cepimo na iazne kose. četiudi bi to zdai še ne bilo apasno, kar bi pa znalo postati in bi tudi najbrže. pa disi in ima vse znake nekakega avtopomizma. Proti temu smo pa, upam. vsi. Nazadnje se moramo ozirati tudi na naše srbske sotovariše. Oni so akceptirali vse našc načrte in predloge. tedaj bodimo v zftled tudi v. Łdinosti! Kralko: posebnih društev v našift vrstah iii prav nič potreba. Za zdaj zadostujejo Dopoilnoma naša okrajna dnuštva in teh se trdno držimo! Ce bodemo tesno združeni med seboj. smemp z največjim zaupanjem zreti v prihodnost. sicer bo naše delo polovičarsko.