KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
51.
kos.
V LJUBLJANI, dne 27. junija 1934.
Letnik
V.
VSFBINA:
404.	Navodila, kako naj se sestavi predlog proračuna drž. raz-hodkov in dohodkov s predlogom fin. zak. za 1. 19:15./1980.
405.	Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934.
Uredbe osrednje vlade.
404.
Ministrstvo za finance kraljevine Jugoslavije.
Oddelek za proračun VIL V Beogradu, dne 31. maja 1934; št. 4000.
Na osnovi določb členov 9. do 25. zakona o državnem računovodstvu, uredbe o tehnični sestavi proračuna državnih razhodkov in dohodkov in § 79. finančnega zakona za 1. 1934./1935. in da bi se obenem dosegla pri sestavi posebnih proračunov za 1. 193'5./193B. potrebna enotnost, predpisujem naslednja
navodila,
kako naj se sestavi predlog proračuna državnih razhodkov In dohodkov s predlogom finančnega zakona za leto 1935./1936.*
I. Občne pripombe.
Proračun državnih razhodkov in dohodkov za leto 1935./1936. mora obsezati potrebne razhodke in domnevne dohodke za čas od dne 1. aprila 1935 do dne 31. marca 1938.
Ker mora minister za finance prej proučiti, pretresti in urediti vse posebne proračune in sklodno s členom 12. zakona o državnem računovodstvu izvesti ravnotežje med državnimi dohodki in razhodki in izdelati k proračunu svoj ekspoze, morajo biti po določbi čl. 9. zakona o državnem računovodstvu in po prvem odstavku člena 7. uredbe o tehnični sestavi proračuna državnih razhodkov in dohodkov vsi posebni proračuni razhodkov in dohodkov za 1. 1935./1936. tako občne državne administracije (uprave) kakor tudi državnih gospodarskih podjetij in ustanov vročeni ministrstvu za finance — oddelku za proračun v zakonskem roku. Ta skrajni rok se nikakor ne sme prekoračiti. Posebni proračuni, ki bi se poslali pozneje, se ne bodo upoštevali in vzeli v oceno,
>Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
tiia 1004	1	QQ	/YYYV	/Q	A	1
^'UIU/VU^IIV IIO> 1HV	»	l
13. junija 1934, št. 133/XXXV/341
proračun dotične ustanove za leto 1935./1936. pa mora biti zaključen v tem primeru samo na podstavi tistih podatkov, s katerimi razpolaga minister za finance.
Razdelitev proračuna skladno s členoma 2. in 3. uredbe o tehnični sestavi proračuna državnih razhodkov in dohodkov na državno administracijo (upravo) in na državna gospodarska podjetja in ustanove, izvedena v proračunu za leto 1934./1935., se mora pridržati tudi v proračunu za leto 1935./1936.
Po členu 1. uredbe se deli državni proračun:
a) na proračun občnih državnih razhodkov in dohod-kbv in
b) na proračun razhodkov in dohodkov državnih gospodarskih podjetij in ustanov.
Vsote razhodkov in dohodkov enega in drugega proračuna se postavljajo in odobrujejo samo v kosmatih zneskih.
I.	Proračun občnih državnih razhodkov in dohodkov obseza po členu 2. te uredbe:
1.	Proračun razhodkov občne državne administracije (uprave), ki ga sestavljajo tile poedini proračuni: vrhovne državne uprave;
pokojnin, razpoložnin, vzdrževalnln, narodnih priznanj, pomoči in invalidskih podpor; državnih dolgov; ministrstva pravde;
ministrstva za prosveto (brez državnih tiskarn in narodnih gledališč);
ministrstva za zunanje posle; ministrstva za notranje posle; * ministrstva za finance (brez uprave državnih monopolov, državnih posestev Belja in Topolovca in tvornice za sladkor na Čukarici);
ministrstva za vojsko in mornarico; ministrstva za gradbe;
ministrstva za promet (prometne upravne naprave); ministrstva za kmetijstvo (brez državne razredne loterije, državnih kobilarn in državnega kmetijskega zaklada);
ministrstva za trgovino in industrijo (brez Državne hipotekarne banke);
ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje (brez državnih kopališč in kopališč v državni upravi.
državnih zdravilišč in okrevališč in vseh ostalih ustanov te vrste, kakor tudi vseh tistih bolnic in sanitetnih naprav, ki se vzdržujejo po posebnih predpisih iz lastnih dohodkov in iz državne podpore),
ministrstva za telesno vzgojo naroda, in proračunskih rezervnih kreditov.
2.	Proračun dohodkov: od neposrednih davkov; od posrednih davkov; od presežka monopolnih dohodkov; od čistega dohodka državnih gospodarskih podjetij in ustanov in
od raznih dohodkov, kolikor niso po svoji naravi gospodarskega značaja.
II.	Proračun razhodkov in dohodkov državnih gospodarskih podjetij in ustanov obseza po členu 3. uredbe:
1. Proračun razhodkov državnih gospodarskih podjetij Ln ustanov, ki ga sestavljajo tile poedini proračuni:
v stroki ministrstva za prosveto: državnih tiskarn, narodnih gledališč; v stroki ministrstva za finance: uprave državnih monopolov, državnih posestev Belja in Topolovca, tvornice za sladkor na Cukarici; v stroki ministrstva za promet:
prometna in p. 1.1. gospodarska podjetja; v stroki ministrstva za kmetijstvo: državne razredne loterije, državnih kobilarn, državnega kmetijskega zaklada; v stroki ministrstva za šume in rudnike; v stroki ministrstva za trgovino in industrijo: Državne hipotekarne banke in v stroki ministrstva za socialno politiko in narodno zdavje:
državnih kopališč in kopališč v državni upravi, državnih zdravilišč in okrevališč in vseh ostalih ustanov te vrste, kakor tudi vseh tistih bolnic in sanitetnih naprav, ki se vzdržujejo po posebnih predpisih iz lastnih dohodkov in iz državne podpore.
2. Proračun dohodkov državnih gospodarskih podjetij in ustanov sestavljajo dohodki teh podjetij in ustanov in se izkazujejo obenem z vsakim posebnim proračunom razhodkov teh podjetij in ustanov. V ta proračun spadajo tudi dotacije iz občnih državnih sredstev, namenjene za pokrivanje pasiv poedinih državnih podjetij in ustanov.
Kljub tej porazdelitvi državnega proračuna so se vendarle pridržala načela, postavljena po določbah členov 14. in 18. zakoga o državnem računovodstvu: prvič, da morajo biti državni razhodki in dohodki, najsi izvirajo iz kakršnekoli osnove, vsi obseženi v državnem proračunu in izkazani na določenem mestu v kosmatih zneskih, in drugič, da se morajo najprej postaviti državni razhodki, potem pa dohodki.
II.	Razhodki.
Načelo, ki ga je treba izvesti v proračunu, da mora biti namreč v državnem proračunu izvedeno ravnotežje med razhodki in dohodki, je postavljeno s členom 12. zakona o državnem računovodstvu. Zato je v prvi vrsti posebne važnosti, da morajo biti predlagani razhodki in dohodki tako proračuna občnih državnih razhodkov in dohodkov kakor tudi proračuna razhodkov in dohodkov
državnih gospodarskih podjetij in ustanov realni in se morajo opirati na skrbno urejene in kontrolirane podatke. Občni gospodarski položaj naše države zahteva, da se znižajo državni razhodki v bodočem proračunskem letu na neizogibne državne potrebe. Ob ocenjanju razhodkov je treba brezpogojno ostati v mejah kreditov, ki so določeni v sedanjem proračunu, in ni dovoliti nobenega povečanja.
Proračunsko ravnotežje jo v tem, da se vsi državni razhodki enega proračunskega leta pokrijejo z dohodki za to leto. Upoštevaje to in jemaje za zakonsko osnovo ob sestavi proračuna načelo ravnotežja, je treba v tem konkretnem primeru vedeti, da iznos državnih razhodkov občne državne administracije (uprave) za leto 1935./1936. posamez nikakor ne sme prestopiti meje sedanjega državnega proračuna. Potemtakem se mora izvesti v razhcdkih strogo varčevanje, kar ustreza pravilno pojmovanim gospodarskim interesom države; da se pa doseže čim pravilnejša in primernejša porazdelitev kreditov v mejah možnosti njih občnega kritja, je treba težiti za tem, da se predlagani krediti znižajo v vseh primerih, kjer 'to dovoljujejo interesi države ali državne službe,
Potemtakem se ne sme predlagati noben razhodek samo zato, ker je že obstojal v dosedanjih proračunih. To velja zlasti za izredne in neobičajne razhodke, ki so občasnega ali začasnega značaja.
Predlagani krediti, redni (osebni ali materialni) ali izredni, ki jih ne bi zahtevala absolutna državna potreba, se bodo črtali ali znižali na potrebni znesek; šefi uradov in šefi računovodstev dotičnih ustanov, ki so im členu 9. zakona o državnem računovodstvu odgovorni za točnost dejanskega stanja, pa se pokličejo na odgovor.
Glede osebnih in materialnih razhodkov banskih uprav je proračunski potrebno, da se istoimenski razhodki razdele po vrsti banskih uprav tako, da ve vsaka banska uprava, s kolikšnimi krediti sme in mora razpolagati.
A.	Osebni razhodki.
Po členu 23. zakona o državnem računovodstvu se morajo postaviti krediti za plače v proračun po dejanskem stanju števila osebja in po višini prejemkov ob času, ko se proračun sestavlja. Zato je treba vzeti v tem konkretnem primeru stanje na dan 1. julija t. 1. Ne bodo se dovolila nobena nova uslužbenska mesta in jih potemtakem ni treba izkazovati na običajni način »nova mesta«. Ce bi se moralo dosedanje število po določeni formaciji poefdinih ustanov popolnih z obstoječimi zvanji v proračunskem letu 1935./1936., se morajo označiti taka zvanja v oklepaju kot »prazna mesta«.
Ob sestavljanju osebnih razhodkov je treba postopati z največjo obzirnostjo. Po najnovejših podatkih je sedanje število osebja v državnih uradih in ustanovah očitno večje, nego je dejanski potrebno. To število se mora zmanjševati.
V nobeni državni ustanovi se ne dovoli, da bi se skupno število njenih uradnikov pomnožilo, nego se bo posebej na to pazilo, da se njih število zniža.
Glede prejemkov državnih uslužbencev se zlasti opozarja na veljavne uredbe in odločbe o njih zmanjšanju. Ob tej priliki je treba strogo upoštevati uporabo odločbe o prejemkih uradniških pripravnikov in pogodbenih uradnikov št. 14.311/1 ministrstva za finance v »Službenih novinah« št. 84/XXl z dne 13. aprila 1934 kakor tudi uporabo odločbe o velikosti nagrade duevničarjev in ho-
norarnih uslužbencev št. 14.313/1 ministrstva za finance v »Službenih novinah« št. 84/XXI z dne 13. aprila 1934. Prav tako je treba glede osebnih draginjskih doklad strogo upoštevati uporabo uredbe o izftremembi člena 4. uredbe o draginjskih dokladah državnih uslužbencev št. 10.990/1 z dne 12. marca 1932, št. 14.310/1, ministrstva za finance v »Službenih novinah« št. 84/XXI z dne 13. aprila 1984. Vse te zmanjšbe, o katerih mesečnem uspehu ima meni podrejeni oddelek za proračun podatke, je treba ob predložitvi poedinih proračunskih predlogov primerjati in preizkusiti; zato se vsi računovodstveni šefi še posebej opozarjajo, naj ob osebni odgovornosti skrbe za strogo in natančno izvrševanje omenjenih predpisov o zmanjšanju tako glede prejemkov kakor glede osebnih draginjskih doklad. Prav tako se opozarjajo gospodarska podjetja in ustanove, naj pri izdelavi novega predloga proračuna za leto 1935./1936. strogo upoštevajo uporabo uredb in pravilnikov, ki jim je namen, upravnim in nadzornim odborom in uslužbencem poedinih podjetij in ustanov zmanjšati nagrade in specialne doklade.
Za to vrsto razhodkov je treba postopati, ko se sestavlja proračun, po zakonu o uradnikih z dne 31. marca 1931 takole:
I.	Krediti za partijo »Osebni prejemki« imajo telo pozicije, in sicer;
1. Plače — periodični poviški in položajne doklade uradnikov.
2. Plače — periodični poviški zvaničnikov.
3. Plače — periodični poviški služiteljev.
4. Razlika prejemkov po § 259. zakona o uradnikih.
Za te prve tri pozicije se morajo izkazati zvanja —
položaji dotičnih uslužbencev tako, kakor to ustreza predpisom zakona o uradnikih, pri čemer je treba označiti položajno skupino plače, odnosno položajno skupino plače s stopnjo, na primer: I, II/l, II/2, III/l, 111/2 IV/1 in IV/2, odnosno položajno skupino plače s stopnjo in periodičnim poviškom, in to: IV/l-1, IV/l-2, 1V/1-3, IV/2-1, IV/2-2, V-l, V-2, VI-3 itd., odrejene z določbami zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931. Pozicije pri partiji »Osebni prejemki« morajo biti razčlenjene na p»d-pozicije po zvanjih z zneskom pripadajočih prejemkov, t. j. vračunši plače, plače s periodičnimi poviški in do-davši jim pripadajoče položajne doklade. V prvi poziciji je izvršiti razdelitev pod a) na uradnike in pod b) na uradniške pripravnike (glej obrazec) po strokah in draginjskih razredih.
Poleg zvanja — položaja je postavljati po predpisih zakona o uradnikih tele označbe, in sicer:
označba: I, V, VI, VII, VIII, IX in X označuje položajno skupino in plačo;
/ označba: II/l, II/2, III/l, III/2, IV/l in IV/2 označuje položajno skupino in plačo s stopnjo;
označba: IV/1-1, IV/t-2, IV/2-3. V-l, VI-2, VII-4, VIII-3, IX-2, X-3 označuje položajno skupino, stopnjo in plačo s periodičnim poviškom.
Za tiste državne uslužbence, ki ne spadajo pod določbe zakona o uradnikih z dne 31, marca 1931, se morajo izkazati zvanja — položaji na dosedanji način.
Kar tiče četrte pozicije »Razlika prejemkov«, mora obsezati ta pozicija skupni znesek vsote, izkazane v posebni prilogi ekspozeja, ki mora navajati zaporedno številko, ime in položajno skupino dotičnega uslužbenca, znesek razlike od prejšnje osnovne in položajne plače kakor tudi znesek razlike od prejšnje položajne doklade. Ta pozicija se mora razčleniti na podpozirije za uradnike, zvaničnike in služitelie tako, da znesek kreditov loč-
no ustreza omenjeni prilogi. Posebej se še opozarjajo odgovorni šefi računovodstva na to, da se ti krediti ne odobre brez detajlne priloge, sestavljene po teh navodilih in priložene občnemu ekspozeju kot priloga št / ...
5. Draginjske doklade je postaviti v posebno pozicijo v partiji: »Osebni prejemki«. Draginjske doklade — osebne morajo biti izračunjene kar najvestneje po številu in vrsti uslužbencev, ki sta postavljena v proračun, po krajevnem draginjskem razredu in njih sedanji višini glede na že izvršene zmanjšbe osebnih draginjskih doklad, in ločeno od rodbinskih doklad.
Za rodbinske draginjske doklade je postaviti po 1680 dinarjev na leto za ženo in za vsakega otroka in je izkazati te doklade ločeno od osebnih draginjskih doklad.
Ta pozicija mora biti razčlenjena na naslednje pod-pozicije, odnosno kredite:
a) uradnikov:	osebne ....................................
rodbinske . •  ........,
b) zvaničnikov: osebne.....................
rodbinske..............................
c) služiteljev:	osebne ....................................
rodbinske...............
II. Krediti za nagrade konktraktualnih uradnikov fn dnevničarjev se morajo izkazati v posebni partiji osebnih razhodkov (§§ 158. in 165. zakona o uradnikih), kon-truktualne uradnike ločeno od dnevničarjev.
III. Kredite za specialne doklade, kjer jih je kaj po specialnih zakonskih predpisih, je treba izkazati v posebnih partijah.
IV. Kredit za upokojitve se postavi, kakor v proračunu za leto 1934./1935., v eni skupni vsoti in v posebni partiji oddelka »Pokojnine in invalidske podpore«; potemtakem ministrstvom in ustanovam ni treba postavljati teh kreditov v svoje proračunske predloge.
V. Pomoči, podpore, štipendije, naklonitve, razne subvencije in temu podobni razhodki, ki niso osnovani na preciznih zakonskih ali pogodbenih obveznostih države, morajo biti predmet posebnega varčevamja in znižani na najnižje zneske. Če bi ministrstvo za finance našlo, da predlagani razhodki te vrste niso dovolj opravičeni in obrazloženi, jih bo črtalo iz proračuna. Ministrstvo za prosveto in ministrstvo za vojsko in mornarico, eventualno pa tudi druga ministrstva, ki imajo državne štipendiste v inozemstvu, naj prilože svojemu proračunu poimenski seznamek državnih štipendistov v inozemstvu in naj označijo v njem predmet njih študij, dobo študiranja in velikost štipendije.
B.	Materialni razhodki.
Razhodki materialnega značaja se morajo postaviti samo v znesku stvarno in varčno odmerjenih potreb. Nabave se morajo omejiti samo na to, kar je najpotrebnejše in brez česar vobče ni moči prebiti; pri tem je strogo upoštevati predpise pravilnika o trošenju pisarniškega in drugega materiala itd. št. 55.900/11 z dne 18. maja 1932. Krediti za potrošni pisarniški material se morajo postaviti v najpotrebnejših vsotah. Krediti za nabavo pisarniške oprave naj se nikar ne predlagajo. Kredite za službena potovanja in premestitve je treba prav tako postaviti in predlagati v najmanjši mogoči meri. Tu je tudi treba strogo upoštevati uporabo odločbe o povračilu stroškov za službena potovanja v inozemstvo, Službene novine« št, 85/XXII z dne 14. aprila 1934.
Krediti za redne materialne razhodke morajo biti izračunjeni kar najskrbnoje; pri tem je treba strogo upoštevati sedanje cene poedinih predmetov in storitev
co
co
OS
iC5
co
os
b£
o
M ©
©
«3 -*-»
c g N A
0	O
CO	CO
co	CO
•rH	tH
co	co
05	05
CM	CM
O
GO
CM
05
■»■H
05
O
co
»o
co
o
(M
iO
o
o
o
id
co
o
o
o
id
05
00
44
"0
o
SJ
rt
o
oo
05
t>
o
5
0H
-24
Cf)
S 44
S s
t >
.S* 03 •
gg
co CO oo id
..003
0 0 0-0 p P
o
44
X
oo oo co id cm th
X
188 ' co i th d
44
P 03
cl si >a < rt rt
rt
44
> oOOO
o	r-	QJ	QJ	a>
s-	ž_	t-	t-
O,	Q,	N	N	N
•c	C5	C3	?3
r*
‘S
s
c3
>
O
a 1
#D
p •
■s
C5
lO
(M
§q§ t4 th cm
C0 C1 H
ggggg
o	o	o	c5	o
id	d	d	d	■
co	o	cm	oo	•
CO	CM	t-h
o
co
t- t- a
d -2*2
bD OD bD rt c3 rt
t_	t-
73 "O -03
t/) biD bJD rt rt rt
bh bc bc
rt rt rt
73 _ rt
-o -
. O ^ 73
73 73 73 \'n	73	73	73
g
p
-2*3
i-> O
a> >2^ Ph r
O H
eu.
73 p ■
c 1
rt |
0; P a«.t5
O
cu
>
p
dš
.p
'57
S-H
Ph
rt
rt
O *	*
O
-24	•	•
rt
sj ,	,
rt
bn •
(D	>
-* > S >c/3 O tS
dž ’p ■ 3
'S o
rt rt
p p
c 44
J3 r/3 CD O
o 3
73
c
73
O P O 44
rP £ .
o
x>
73
o
rt n Ph co
>0 a
rt c«
P
-24
3
73
rt
O
rž
‘3
>p
'S
rt
s: rt
Ph ^ 04
73 P n c« q 3
e3 -O o
O
O
rt elioizod •co r
10
elj-jjud
000 co	^	o
10	00	co
t"*» rH
CO	05	CM
O
O
00
co
05
CM
(M
CO
id
co
lO
CO	C)	7
7	»d	-f
05	\0	T*
CO
co
cd
co
10
CM
rH
C,
CLi P 4 CM CM CM
O
eCioizod
,51. kos. —  ---------
o
cd
co
cd
CD
CD
co
o
co
o
© u
C «3
N ou
o
o
o
TJ
co
o
(M
O
>Zj >i<
Ulj	jT	f'	•
N	,®	C	TJ
®	e	B	4>	S
SP	§	«	" -S	.
73
S blC.
efjojzod
*
M © ©
W3 D © t-C co N &
O
O o o o o o
o
CD
CO
O
CO
a
o
o o o d
00 Oi
s
o
J*
>C/3 '
o
o
o
na trgu, prav tako pa tudi dosedanje gibanje cen, tako da se predlagajo krediti, ki utegnejo kar najverjetneje striktno zadoščati za kritje ustreznih potreb. V posebnem ekspozeju k dotienemu proračunu mora biti izkazan tudi način kalkulacije, ki dokazuje točnost predloženih proračunov. Ministrstvo za vojsko in mornarico naj predloži poleg takega proračuna tudi podatke o dohodkih od njiv, travnikov, vrtov itd., ki jih obdelujejo poedina vojaška poveljstva za svoje potrebe, kakor tudi podatke o živalih (drobnici in živini), ki služijo istemu namenu. Obenem naj izvrši in predloži proračun za skupno razbremenitev proračuna razhodkov, ki se doseza po tej poti.
V proračune državnih razhodkov občne državne administracije (uprave) kakor tudi državnih gospodarskih podjetij in ustanov se ne sprejmejo nikakršni investicijski krediti za državne zgradbe in jih tudi ni predlagati.
Za izplačevanje anuitet državnih dolgov se mora označiti in izkazati v besedilu, kdaj je dolg nastal, kolikšen je bil prvotni dolg, koliko je doslej izplačanega, koliko še ostane in v katerem času ga je treba popolnoma izplačati.
Razen tega se morajo izkazati tudi vse regulirane obveznosti, po katerih so izdani boni ali po katerih sicer niso izdani boni, pa se morajo v prihodnjem proračunskem letu izplačati. Tudi glede teh obveznosti je treba v besedilu označiti in izkazati to, kar glede izplačila anuitet, t. j. kdaj je dolg nastal, kolikšen je bil prvotni dolg, koliko je doslej izplačanega, koliko še ostaja in v katerem času ga je treba popolnoma izplačati. Glede obveznosti, po katerih so izdani boni, se •mora, razen podatkov, ki jih je označiti v besedilu, kakor je spredaj navedeno, izkazati, kolikšen je znesek, ki je za izdane bone že angažiran.
V proračunih državnih bolnic, šol in drugih ustanov, pri katerih imajo uradniki in uslužbenci pravico do prejemkov v naravi, se morajo postaviti in predlagati krediti za dajanje teh prejemkov v posebnih pozicijah, kakor je to izvedeno v sedanjem proračunu.
Krediti za udeležbo države na kongresih, konferencah, svečanostih in tenm podobno, tako v državi kakor v inozemstvu v izrednih primerih, naj se postavijo samo v proračun vrhovne državne uprave, kolikor ne spadajo po svojem značaju v nastavek proračuna ministrstva za zunanje posle.
Za nove ustanove se ne smejo predlagati krediti, če njih ustanovitev ni določena v veljavnih zakonih.
Krediti za izplačevanje kurznih razlik se morajo postaviti v redne razhodke kakor doslej: biti morajo točno razčlenjeni na kredite za kurzno razliko, za osebne razhodke in iste kredite za materialne razhodke ter kot taki izkazani v posebnih partijah na ustreznem mestu.
Presežek razhodkov nad dohodki poedinih državnih gospodarskih podjetij in ustanov, za katerih kritje služijo dotacije po drugem odstavku člena 5. uredbe, je treba izkazovali kot razhodek v proračunu občnih državnih razhodkov v razdelku tistega ministrstva, pod katero spada dotično podjetje ali ustanova.
V tehničnem pogledu se morajo proračuni občne državne administracije (uprave) za leto 1935./1936. ujemati s sedanjim proračunom; pri tem je treba zlasti strogo paziti na strokovno razdelitev nazivov pozicij in pcki-pozicij in vsekakor preprečiti, da se zbero v eni poziciji, odnosno podpoziciji raznorodni razhodki. To velja tudi za tehnično izdelavo proračunov banskih uprav. Prav tako so morajo proračuni razhodkov in dohodkov državnih gospodarskih podjetij in ustanov v tehničnem pogledu za osebne in materialne razhodke kakor tudi za dohodke ujemati s sedanjim proračunom z zgoraj nave-deuo pripombo, pri čemer je treba označiti tudi sedanjo zaporedno številko partije in izkazati kot nezavisne priloge (anekse) k proračunom tistih ministrstev, pod katera ta podjetja ali ustanove spadajo. Potemtakem se morajo najprej popolnoma razložiti vsi razhodki, nato pa vsi dohodki, na koncu pa je treba navesti rekapitulacijo.
Razen tega je treba strogo upoštevati izpremembe, izvršene v organizaciji državne uprave, tako da se tudi s proračunom pokaže dejansko stanje.
Po členu 19. zakona o državnem računovodstvu se morajo izkazati v proračunu poleg razhodkov in dohodkov, pričakovanih za leto 1935./1936., v posebnih stolpcih zaradi vzporeditve:
a) vsote odobrenih razhodkov in dohodkov za leto 1934./1935.;
b) vsote izvršenih angažiranih razhodkov in ostvar-jenih dohodkov za leto 1933./1934.
Potemtakem in zlasti uvaževaje razloge, navedene zgoraj v teh navodilih, se je treba vsekakor izogibati temu, da bi se po zaključenih posebnih proračunih naknadno pošiljali miftistrstvu za finance novi, poedlni zahtevki za popolnitev ali izpremembo teh proračunov. Vsaka taka predlagana izprememba ima za posledico velike tehnične težkoče, povzroča motnjo v poslovanju in znatno otežuje in ovira izdelavo proračuna državnih
Obrazec St. 1
Šte\ JE? h rt a	ilka 'Jo O O.	Razhodki	Proračun za leto 1936./1036.				Odobreno za leto 1934.'1935.		Predlaga se razlika za leto 1935.71936.		Dejanski porabljeno (angažirano) (prejeto) v letu 1933./1934.		Pripomba
			Znesek pozicije		—	— Znesek partije				-j- več —- manj				
			Din 1 p		Din	P	Din		Din p		Din	P	
													
													
													
Pripombi:	1. V poslednji stolpec je treba vpisati številke po partijah za razhodke, a	za dohodke	tudi	po	pozicijah. Če gre za razhodke, naj se prečrta	beseda »prejeto«; če gre za dohodke, pa	naj	se	prečrta
beseda »porabljeno (angažirano)«. (Glej	člen 19. zakona o državnem	računovodstvu in navodila,
kako naj se sestavi državni proračun za	leto 1935./1936.)
2. V, predzadnji stolpec se morajo vpisati	številke po partijah z znakom	+ ali —.
01.	kos.
Obrazec St. 2
Rekapitulativni in primerjalni pregled števila osebja po predlogu proračuna za leto 193 /193 Urad ...................................
		Šlevllčno stenje uradnikov po predlogu proračuna								© ta
a ca »N O* O P	.2. 's a	B ■»'S. a P	00 O o >o s S	S plačo in periodičnimi poviški				Vseh	<y •—> 3 w c c °<» 3 - TJ xj aS!	Predlaga + več - mani
& -	+j n	5^ ®		1	2	3	4		"8.0. >CO ^	
Zunaj skupine										
1										
II	1									
	2									
III	1									
	2									
IV	1									
	2									
v										
VI										
VII										
VIII										
IX										
X										
Vseh uradnikov										
Številčna stanje uradniških pripravnikov po predlogu proračuna
Po stroki k skupini		Draginjski razred					
		I	II	III			
Vlil							
IX							
X							
Vseh uradničkih pripravnikov							
Številčno stanje zvaničnikov po predlogu proračuna
t |________________________________________________________________
II	'___________________________________________________
»n
Vseh
zvaničnikov
Številčno stanje služiteljev po predlogu proračuna
I I	|	-	I
služiteljev ___________I
Številčno stanje ostalih uslužbencev po predlogu proračuna
Kontraktualnih uradnikov_________________________________
Dnevničarjev-zvaničnlkov__________________________________________
Dnevničarjev-služiteljev__________________________________________
Honorarnih uslužbencev
Vseh . . ._________________________
Rekapitulacija:
uradnikov_____________________ _____________
uradničkih pripravnikov	________
_____________zvaničnikov	__________
služiteljev________________________________________
ostalih uslužbencev
razhodkov in dohodkov; zato minister za finance načelo* rna ne bo upošteval nobenega naknadnega predloga. Razen tega pa se naglasa, da se ne prevzame odgovornost, če bi se tak predlog ne postavil v proračun zato, ker je bil odklonjen zbog nepravočasne predložitve. #
III.	Dohodki.
Po določbi člena 14. zakona o državnem računovodstvu se morajo razhodki kakor tudi vsi dohodki, najsi izvirajo iz kakršnekoli osnove, postaviti v proračun.
Ko se kalkulira verjetna višina dohodkov, je treba upoštevati v prvi vrsti čl. 10. zakona o državnem računovodstvu s to pripombo, da je v sedanjih razmerah umestno ravnati se zlasti po določbah drugega in tretjega odstavka tega člena. Potemtakem naj služi za občino pravilo, da je treba, ko se kalkulira verjetna višina poedinih dohodkov v letu 1935./1936., vzeti za podstavo uspehe, dosežene v proračunskem letu 1933./1934., in tako dobljene številke popraviti, kolikor je to mogoče, na podstavi zakonskih ali drugih vzrokov, ki vplivajo na njih gibanje. Sistem izračunjanja, izvzemši samo tiste dohodke, katerih višina je določena pogodbeno, mora biti točno izkazan, dokumentiran in obrazložen.
Vsote dohodkov je postaviti v proračun samo v celih' dinarjih, in sicer v kosmatih zneskih (člen 18. zakona o državnem računovodstvu in člen 1. uredbe). Z drugimi besedami: dohodke je izkazati v višini prejemkov, ne da bi se odbijali stroški za zbiranje, režijo itd. Vsi izdatki, ki so v zvezi z zbiranjem dohodkov, naj se izkazujejo v, proračunu razhodkov kot krediti.
V proračun dohodkov državnih gospodarskih podjetij in ustanov je postaviti po členu 3. uredbe kosmate dotfodke teh podjetij in ustanov. Prav tako je postaviti v ta proračun tudi dotacije iz občnih državnih sredstev, namenjene za kritje pasiv poedinih državnih podjetij in ustanov.
Presežek dohodkov nad razhodki državnih gospodarskih podjetij in ustanov naj se izkaže skladno s prvim odstavkom člena 5. uredbe, v skupni vsoti v proračunu občnih državnih dohodkov v oddelku »Državno gospodarstvo« pri tistem ministrstvu, pod katero spada dotično podjetje ali ustanova.
IV.	Finančni zakon.
S členom 44. zakona o državnem računovodstvu ja odrejeno, kakšne določbe naj obseza finančni zakon. Po svojem značaju se mora omejiti ta zakon kot sestavni del državnega proračuna samo na to, da se z njim nadrobneje uredi izvrševanje proračuna v smislu in duhu zakona o državnem računovodstvu.
Opozarjam, da se bom ob sestavi določb v predlogu finančnega zakona striktno držal člena 44. zakona o državnem računovodstvu in da ne sprejmem nobenega predloga ali ameudementa, ki bi mu vsebina morala biti predmet za izdajo posebnega zakona ali za izpremembe in dopolnitve veljavnih zakonskih predpisov.
V.	Podatki, potrebni za predlog proračuna.
Skladno s členom 11. zakona o državnem računovodstvu in z drugim odstavkom člena 7. uredbe morajo podali vsi ministri občni ekspoze s pismeno obrazložitvijo o vsaki vsoti razhodkov.
Zato mora biti vsak predlog proračuna dopolnjen:
1.	z občnim ekspozejem, v katerem mora biti pregledno obsežen ves proračun dotičnega ministrstva; ta mora biti popolnjeu s posebnim ekspozejem za .vsako
širšo skupino razhodkov ali dohodkov, ki je zase posebna, logična celota, kakor n. pr.: srednji tehnični pouk, nižje kmetijske šole, sodišča prve stopnje, državni rudniki, pomorsko brodarstvo, pošte, telegraf, telefon itd.
Občni ekspoze mora obsezati vsa poglavja dotičnega resorta, podjetja ali ustanove, odnosno stroke. Obsezati mora občni pregled potreb in dohodkov te stroke, kakor jih določa predlog proračuna za leto 1935./1936. V njem se navajajo osnovni momenti politike dotičnega resorta, podjetja ali ustanove in se razlagajo in tolmačijo v velikih potezah predlogi s finančnega, gospodarskega, upravnega in strokovnega stališča; v njem se podaja koucizen historiat s pogoji že doseženih uspehov, iz česar naj se vidi evolucija dotične stroke. Zato bodi predlog proračuna za leto 1935./1936. tak, da ga je mogoče na široko primerjati s prejšnjim proračunom za leto 1934./1935. in s poslednjim zaključnim računom. Za poedina državna gospodarska podjetja in ustanove je treba jasno izkazati donosnost, navesti kalkulačni sistem, po katerem se je izkazana donosnost izračunila, pojasniti in posebej poudariti tiste momente, ki vplivajo na zvišbo ali znižbo proizvodnje, režijskih stroškov, občno aktivnost ali pasivnost podjetja;
2. s posebnimi ekspozeji za poedine službene grane se mora strokovneje in podrobneje navesti stanje dotične grane; biti morajo dopolnjeni s podrobnimi izkazi, iz katerih se da pregledno in jasno videti gibanje razhodkov in dohodkov, razen tega pa oceniti umestnost in preciznost predlaganih kreditov.
Sestavi teh ekspozejev je treba posvetiti posebno skrbnost, uvaževaje, da je material, ki ga obsezajo. največkrat odločilnega pomena za končno določitev kreditnih zneskov. Naglasa se pa, da v prejšnjih predlogih ekspozejev čestokrat ni bilo ali pa so bili zelo površni in nezadostni, a v nekih primerih niso mogli podati niti najbolj površne slike o pravem stanju stvari. Taka nepazljivost ni dopustna in je poslu samemu v veliko škodo. Končno je sestava teh ekspozejev, ki so priloge poedinim proračunom, zakonska obveznost, ki je v kategorični obliki določena z zakonom o državnem računovodstvu.
Ekspozš obsezaj torej vsa potrebna pojasnila o proračunu. Samo kratka pojasnila, sestavljena kot pripombe (n. pr. pozivanje na poedine zakonske odredbe in rešitve; označba cen in količine materiala in temu podobno) se smejo postaviti v stolpec za pripombe obrazca št. 1;
3. s podrobnimi izkazi in pojasnili o razhodkih posameznih partij in pozicij;
4. proračunu morajo biti priloženi tudi seznamki vseh državnih uradnikov in uslužbencev v vseh skupinah kakor tudi kontraktualnih uradnikov in dnevničarjev, izdelani po proračunskih poglavjih, partijah in pozicijah. Ti seznamki morajo imeti: stolpec, v katerem se označijo priimek, začetna črka očetovega imena in ime: stolpec, v katerem se označi zvanje; stolpec, v katerem se izkažeta položajna skupina in stopnja; stolpec, v* katerem se označata službeni kraj in draginjski razred; stolpec, ki navaja število rodbinskih članov, ki jim gre pravica do rodbinske draginjske doklade, in stolpec, kj obseza skupne prejemke dotičnega uslužbenca. Poleg tega je treba izkazati seštevek tega poslednjega stolpca po poglavjih, ki se mora ujemati s seštevkom partije oseb-
nih prejemkov v dotičnem poglavju. Pod tem seštevkom je treba označiti skupni znesek, ki se nanaša na morebitna prazna mesta, ki niso popolnjena do dne sestave proračuna. Seznamki morajo imeti še rekapitulativni pregled osebja po priloženem obrazcu št. 2, izdelan posebej za vsako proračunsko poglavje; šefi računovodstev pri ministrstvih pa morajo izdelati na podstavi tako poedino sestavljenih pregledov po en občni rekapitulativni pregled osebja za ves resort dotičnega ministrstva. Po zgoraj navedenih navodilih je treba sestaviti tudi seznamek uslužbencev, ki prejemajo razliko po § 259. zakona o uradnikih;
5.	eventualno tudi z drugimi prilogami, ki jih omenjajo ta pojasnila ali o katerih dotični resort sam spozna, da jih je treba priložiti, da bolje obrazloži potrebo kredita ali gibanje dohodkov.
Proračuni razhodkov in dohodkov morajo biti izdelani po obrazcu št. 1, ki ga naj nabavi vsako ministrstvo v breme svojih kreditov, ker ga jim ministrstvo za finance ne bo poslalo.
Minister za finance dr Mil R. ftordevič s r.
Banove uredbe.
405.
Objave
banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934.
II.	No. 4804/3.
Občina Dobrunje v srezu Ijubljanskem-okolica bo pobirala od dne razglasitve dalje naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100'—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—,
c) od 100' 1 piva Din 45-—,
č) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja,, ruma in konjaka Din 5-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 18. junija 1934.
II.	No. 12867/2.
Občina Griže v srezu celjskem bo pobirala od dneva Razglasitve dalje naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100*—,
b) od 100 I vinskega mošta Din 100-—,
c) od 100 I piva Din 100-—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—,
d) od 100 1 sadnega mošta Din 50’—,
e) od goveda nad 1 letom Din 25-—,
f) od goveda pod 1 letom Din 15-—,
g) o>d prašičev Din 15*—,
h) od drobnice Din 5-—,
i) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20—•
Kraljevska banska uprava Dravske banovino v Ljubljani,
dne 18. junija 1934.
Izdaja kraljevska nanska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. .Tiska in zalaga; Tiskarna Merkur d. d. v LJubliani; njen predstavnik: Otmar Mihalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 51. kosu V. letnika z dne 27. junija 1934.
Razglasi kraljevske banske uprave
VI.	No. 1000/21.
1507
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
od 1. junija do 7. junija 1934.
Po naredbi ministrstva za narodno zdravje H. br. 4948 z dne 21. marca 1930.
					
Srez	Ostali	Na novo oboleli	© > k«	Umrli	o _ ve B.M «0 IA « 0 O ►
	.	^		L=r=	p		
Skupina tifuznih bolezni.
Celje.................
Dolnja Lendava . •
Konjice ..............
Ljubljana (srez) . . Liubljana (mesto) . Maribor desni breg Maribor levi breg .
Novo mesto............
Prevalje..............
Slovenjgradec . . . .
Vsega . . I 91 6 j 1 škrlatinka. — Scarlatina.
Celje..................
Celje (mesto) . . . . Dolnja Lendava . .
Kranj..................
Ljubljana (srez) . . Ljubljana (mesto) . Ljutomer
Maribor desni breg Maribor levi breg . Maribor (mesto) . •
Metlika  ..............
Murska Sobota . • •
Novo mesto.............
Prevalje...............
Ptuj...................
Radovljica j.
Vsega
Daviea. — Diphteria et Croup.
Brežice 		1	2	—			3
	—	2	—	—	2
	~	1	—	—	1
Dolnja Lendava . • • *	3 t 1	1	—	—*	4
		—	1	—	—
		1	1	__	1
	2	—	—	1	1
	2 o	2 1	0	—	2
Krško 		d 12 1 1 'i		3	—	1
Litija			—■*	4	—	8
Logatec . 					—	—	1
Ljubljana (srez)	10	3	3	—	13
Ljubljana (mesto) • • •		4	1	—	13
Ljutomer 		1 1 l	1	3	—	—
Maribor levi breg • • •		1	—	—	2
Murska Sobota			*—	1	—	—
Novo mesto			—	—	—	1
	2 1	—•	2	—	—
Ptuj			n	1	—*	1 1
	—	l			1 2
Smarie Dri Jelšah . • •	3		1	—	
.Vsega . »	62	20	23	1	58
14
1	—				1
5	—				5
2	—				2
0	3	—			9
4	—		__	4
2	1			_	3
G	1					7
—	9	—	—	9
1	—					1
9	—	1	—	1
i	—				2
i	—					1
7	—	—			7
1	—	—			1
8	1	2	—	6 1
48	16 j 3		—	60
brez
5°
Griža. — Djsenteria.
Litija . .		i ii-i-i-i i	Litija		l|-	11 ~		
	Vsega . .	l O-l-l-l i	Vsega . .	11 —	ll-	—
Ošpice. — Morbiili.
Dolnja Lendava Ljutomer . . . . Murska Sobota . Ptuj . . : ......
	1	—	—	—	1
	20	—	20	—	—
• • •	1	—	—	—	1
	10	28	9	—	29
ja . .	32	28	29	-	31
Nalezljivo vnetje možganov. Meningitis cerebrospinalis epidemira.
Ljubljana (srez) .... j ,1| — | — | — j 1
Vsega . . I 1 | — | — | — | 1
Dušljivi kašelj. — Pertussis.
Krško .| 218 - |135 - | 83
Ljutomer ..............  ;	10j	—	j 10
Vsega . . | 228| — Šen. — Er.vsipelas.
145
- 83
Celje		1	—	1	—	—
Kranj		1	—	—	—	1
Kočevje •••••••••	—	1	—	—	1
Krško 		1	—	1	—	—
Litija		2	—	1	—	1
Logatec 		—	1	—	—	1
Ljubljana (mesto) . . .	—	2	—	1	1
Ljutomer 		1	—	—	—	1
Maribor levi breg . . .	1	—	—	—	1
Novo mesto		1	1	—	—	0
Prevalje		1	1	—	—	2
Ptuj		1	—	1	—	—
Radovljica		1	—	—	—	1
Šmarje pri Jelšah . . .	—	1	—	1	
Vsega .	11	7	4	2	12
Krčevita odrevenelost. — Tetanus.
1
Gornjigrad ...........
Kranj.................
Krško ...............
Ljubljana (srez) . .
Ljutomer.............
Maribor desni breg Murska Sobota Šmarje pri Jelšah .
Vsega
7 I 2
1
Otrotična vročica. — Sensis puerperalis.
Kočevje ................. 1	—	—
Ljubljana	(srez) ....	1 —	—
Novo mesto............... 2	—	1
Ptuj............................... 1-1
Vsega . .
Vnetje primševne slinavke.
epidemira.
Gornjigrad ................ 2
Kamnik .................... 9
Krško .................... 79
Ptuj....................... 6
Ptuj (mesto) . . . ■ ■ ■
Parotitis
Vsega . . | 88| 4
47
1
2 37 -i 3
--I 9
- 45
Srez
si £3 o ►
Smrkavost — Malleus
Ljubl jana, dne 11. junija 1934.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Su 810—5/34—1.	1491
Razglas.
Apelacijsko sodišče v Ljubljani je postavilo gospoda Bratuža Marija, šolskega upravitelja v Gornji Rečici pri Laškem, za stalno zapriseženega sodnega tolmača za italijanski jezik na sedežu sreskega sodišča v Laškem.
Pred9edništvo apelacijskega sodišča v Ljubljani, dne 15. junija 1934.
S 23/34—1.	1505
Razglasitev preklica.
S sklepom sreskega sodišča na Vrhniki z dne 16. maja 1934, opr. št Os 5/34—5. je bil Drašler Jože, posestnik v Laščah št. 2, zaradi zapravljivosti in pijančevanja omejeno preklican.
Za pomočnika je bil postavljen njegov svak Brancelj Jože, posestnik v Gorenji Brezovici št. 6.
Sresko sodišče na Vrhniki, odd. I., dne 23. junija 1934.
•j*
Og 12/34-»2	1494
Uvedba postopanja za proglasitev mrtvim.
Breg Franc, roj. dne 30. marca 1882 pri Sv. Antonu na Pohorju, pristojen k Sv. Primožu na Pohorju, žagar, je ob mobilizaciji 1. 1914. odrinil k 4. poljskemu topniškemu polku v Celovec inod tam na rusko fronto, kesneje pa na srbsko fronto. V letih 1915. in 1916. je še večkrat pisal ženi, od leta 1917. naprej pa o njem ni več nobenega sledu.
Ker je |X>temtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu S L zak. z dne 18. marca 1918, drž. zak. št. 128, se uvaja na prošnjo njegove žene Breg Antonije, najemnice v Pamečah št. 68, postopanje za proglasitev mrtvim ter se izdaje poziv, da se o pogrešancu poroča sodišču.
Breg Franc se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
štev. 51.
-s
Po 1. februarju 1935 bo sodišče na vnovično prošnjo odločalo o proglasitvi mrtvim.
Okrožno sodišče v Celju, odd. III.,
dne 12 junija 1934.
Og 32/34—3.	#	1509
Amortizacija.
Na prošnjo Grafa Franca, krojača v salezijanskem zavodu Radna, se uvaja postopanje za amortizacijo hranilne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil, ter se njen imetnik pozivlje, da uveljavi tekom 6 mesecev po razglasu svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da je hranilna knjižica brez moči.
Oznamenilo: Hranilna knjižica Mestne hranilnice v Ljubljani št. 7468 na ime Graf Franc z vlogo Din 19.080-—. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd., V., dne 20. junija 1934.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisali sta se nastopni firmi:
634.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 21. junija 1934.
Besedilo: Heller Josip.
Obratni predmet: trgovina s klavnimi in trgovskimi konji.
Imetnik: Heller Josip, trgovec v Mariboru, Vrbanova ulica 8.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 21. junija 1934.
Rg A III. 255/1 *
«35.
Sedež: Sv. Jurij v Slov. goricah.
Dan vpisa: 14. junija 1934.
Besedilo: Wergles Uto.
Obratni predmet: trgovina s sadjem. Imetnik: Wergles Uto. trgovec s sadjem, Sv. Jurij v Slov. goricah.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 14. junija 1934.
Rg A III 254/1
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
636.
Sedež: Celje, Glavni trg št. 8.
Dan vpisa: 19. junija 1934.
Besedilo: Lečnik in drug.
Obratni predmet:	izdelovanje	pred-
metov iz srebra in drugih dragocenih kovin, posrebrovanje takih predmetov in trgovanje z njimi.
1. Besedilo firme se odslej glasi: Lečnik in drug »Jugohacker«. javna
trgovinska družba, Celje, Glavni trg 4.
2. Točka 6. se izpremeni in glasi v bodoče:
Za družbo se podpisuje sledeče: Pod odtis družbene štampiljke, ki se glasi Lečnik in drug »Jugohacker« javna trgovinska družba v Celju, se podpiše eden izmed obeh družabnikov polnoveljavno.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I.,
dne 19 junija 1934.
Rg A III 179/5
637.
Sedež: Celje.
Dan vpisa: 19. junija 1934.
Besedilo: Podružnica Ljubljanske kreditne banke s sedežem v Celju.
Vpiše se kolektivna prokura Zorana Hvale.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 19. junija 1934.
Rg B I 20/53
*
638.
Sedež: Celje.
Dan vpisa: 19. junija 1934.
Besedilo: Prva Jugoslovanska tovarna tehtnic, ključavničarskih izdelkov in koncesijonirana vodovodna inštalacija Ivan Rebek, Celje.
Dosedanje besedilo firme se spremeni in se odslej glasi:
»Prva jugoslovanska izdelovalnim tehtnic, ključavničarskih izdelkov in koncesijonirana vodovodna instalacija Ivan Rebek, Celje.«
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I.,
dne 19. junija 1934.
Rg A II 164/5
*
639.
Sedež: Radeče pri Zidanem mostu. Dan vpisa: 4. junija 1934.
Besedilo: Artur Nachbar.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki.
Imetnik firme: Nachbar Artur, trgovec v Radečah pri Zidanem mostu.
Okrožno sodišče v Novem mestu. odd. II.,
dne 4. junija 1934.
Fi 60/34 — Reg. A II 61/1
*
640.
Sedež: Sv. Trojica v Slov. goricah. Dan vpisa: 14. junija 1934.
Besedilo: Ferd. A. Golob.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom.
Izbriše se dosedanji imetnik Ferdinand Golob, vpiše pa sedanji imetnik Cvetko Franjo, trgovec. Sv. Trojica v Slov. goricah št. 35.	,
Besedilo odslej: Cvetko Franjo.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III.. dne 14. junija 1934.
Rg Pos I 249/6
Izbrisaleso se nastopne firme:
«41.
Sedež: Colje.
Dan izbrisa: 19. junija 1934.
Besedilo: Alojz Drofenik nasl. R. Jelen.
Obratni predmet: trgovina z manu-fakturnim modnim in konfekcijskim blagom.
Imetnica: Roza Jelen, trgovka v Celju. Zaradi popolne opustitve.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 19. junija 1934.
Rg A III 169/5
642.
Sedež: Dravograd.
Dan izbrisa: 21. junija 1934. Besedilo: Viktor Goli in Friderik Toplak, lesna industrija.
Obratni predmet: trgovina z lesom in žagarstvo.
Zaradi prestanka obrata.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 21. junija 1934.
Rg A II 212/9 *
643.
Sedež: Dvor pri Žužemberku št. 10.
Dan izbrisa: 9. junija 1934.
Besedilo: Viktor Vokač.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom.
Ker je imetnik Viktor Vokač že pred 14 leti opustil izvrševanje tega trgovskega ob rta.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dne 9. junija 1934.
Fi 74/34 — Reg A 128/2 *
644.
Sedež: Fala ob Dravi.
Dan izbrisa: 14. julija 1934.
Besedilo: Alojzij Ploj.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom na drobno in deželnimi pridelki.
Zbog prestanka obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 14. junija 1934.
Rg A II 51/10 *
615.
Sedež: Maribor.
Dan izbrisa: 21. junija 1934.
Besedilo:	Josip	Jaklič, carinsko po-
sredništvo in špedieijsko podjetje.
Obratni predmet: carinsko posredništvo in carinsko spedicijsko podjetje.
Zaradi prestanka obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 21. junija 1934.
Rg A II 170/4 *
646.
Sedež: Novo mesto.
Dan izbrisa: 15. junija 1934.
Besedilo: Nežika Kiissel.
Obratni predmet:	trgovina	z	manu-
fakturnim in mešanim blagom.
Imetnica: Fani Hočevar, posestnica in trgovka v Novem mestu št. 74 — sedaj trg Kraljeviča Petra št. 13.
Zaradi opusta izvrševanja trgovskega obrta.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 15. junija 1934.
Fi 79/34 — Reg. A 1 130/3 *
647.
Sedež: Novo mesto.
Dan izbrisa: 12. junija 1934. Besedilo: Vinko Umek.
Imetnik firme; Vinko Umek.
Obratni predmet: mizarski obrt. Zaradi smrti imetnika firme.
Okrožno sodišče v Novem mestu. odd. II., dne 12. junija 1934 Fi 72/34 — Pos I 113/2
Ypisi v zadružni register.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
648.
Sedež: Boštanj ob Savi.
Dan vpisa: 12. junija 1934.
Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga v Boštanju ob Savi, r. z. z o. z.
Vpisala se je razdružitev po likvidaciji.
Besedilo zadružne tvrdke ima odslej pristavek »v likvidaciji«.
Likvidatorji so dosedanji člani načelstva:
1. Stopar Alojzij, posestnik in kovač v Boštanju št. 23.
2. Zagrajšek Ivan, mlinar v Dol. Bo-štanju št. 34.
3. Godec B'ranc, delavec v Kompoljah štev. 13,
4. Zorc Martin, posestnik in mizar v Logu 28,
5. Dobovšek Franc, posestnika sin v Boštanju št. 20. _
Upniki se pozivajo, da se zglasijo pri zadrugi.
Okrožno sodišče v Novem mestu. odd. II.,
dne 12. junija 1934.
Fi 71/34 — Zadr. II 276/2
V
649.
Sedež: Cerknica.
Dan vpisa: 9. junija 1934.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Cerknici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Hiti Matevž, vpiše pa član načelstva Švigelj Jakob, posestnik v Martinjaku št. 6.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 8. junija 1934.
Fi 500 — Zadr. I 52/72 *
650.
Sedež: Komenda.
Dan vpisa: 9. junija 1934.
Besedilo: Živinorejska selekcijska zadruga v Komendi, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva štrcin Janez, vpiše pa član načelstva Vode Ferdinand, posestnik *in vinski trgovec v Kaplji vasi št. 23.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 8. junija 1934.
Fi 510 — Zadr. X 18/4 *
651.
Sedež: Laznica.
Dan vpisa: 14. junija 1934.
Besedilo: Zadruga za zavarovanje živine v Laznici, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Po sklepu občnega zbora z dne 22. aprila 1934 so se izpremenila zadružna pravila v §-u 54.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. II L,
dne 14. junija 1934.
Zadr. III 11/9 *
652.
Sedež: Ljubno.
Dan vpisa: 19. junija 1934,
Besedilo: Hranilnica in posojilnica na
Ljubnem, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izvoljen je Lihtenegger Franc za ravnatelja, Ermenc Jože za ravnateljevega namestnika.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I.,
dne 19. junija 1934.
Zadr. I 161/58
*
653.
Sedež: Pobrežje pri Mariboru.
Dan vpisa: 21. junija 1934.
Besedilo: Gospodarsko društvo v Mariboru, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Sedež odslej: Maribor.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 21. junija 1934.
Zadr. V 26/28
Konkurzni razglasi
654.
Por 9/34—38.
Sklep.
1508
V poravnalni stvari Dermota Alojzije, trg. v Železnikih, se v smislu §§ 34. in 56., t. 6., por. zak. ustavlja poravnalni postopek, ker ni nihče došel k poravnalnemu naroku.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 5. junija 1934.
*
655.
Por 3/34—7	1493
Konec poravnave.
Poravnalno postopanje dolžnika Ga-šparja Jožeta, trgovca v Murski Soboti, registrovanega pod firmo; »Gašpar Jožef, trgovec z mešanim blagom v Murski Soboti«, je končano.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 21. junija 1934.
*
656
Por 8/34—37	1501
Konec poravnave.
Poravnalno postopanje dolžnika Sajka Antona, mizarja v Mariboru, Streliška ulica 1, jg končano.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 21. junija 1934.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Telili. No. 1715/1.	1502
Razglas o licitaciji.
Sresko načelstvo v Ljubljani razpisuje za oddajo vzdrževalnih gradenj in del na drž. cestah I. javno pismeno licitacijo na dan
12.	julija 1931 oh 10. uri dopoldne v sohi št. 55 tehničnega razdelka sres-kega načelstva v Ljubljani.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na zneske odobrenih urad. proračunov, in sicer za:
1.	površinsko obdelavo cementmaka-
damskega tlaka na državni cesti štev. 2 v Medvodah Din 31.185'—;
2. prezidavo opornega zidu y km 19.695 drž. ceste št. 49 in betoniranje cestnega jarka v km 26.860 drž. ceste štev. 50 Din 4.31910;
3. pleskanje železne cestne ograje na drž. cesti št. 52 Din 10.803-—;
4. drenažo cestišča v km 13.550 ter gradnjo opornih zidov v km 26.490, 29.800 in 30.100 državne ceste štev. 52 Din 57.532-42;
5. gradnjo opornih zidov v km 43.300, 60.100 ter gradnjo propustavkm 69.760 drž. ceste Št. 52 Din 46.881-09.
Predpisana kavcija znaša za naše državljane za dela pod točko 1.: dinarjev 3.200; ikkI točko 3.: Din 1.100-—; pod toč. 4.: Din 5.800-— in pod toč. 5.: Din 4.700-—.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehničnega razdelka sreskega načelstva v Ljubljani.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasni deski tehničnega razdelka.
Sresko načelstvo Ljubljana, dne 22. junija 1934.
*
Narodna banka 1511 kraljevine Jugoslavije
Stanje 22. junija 1934.
Aktiva.	Dinarjev
Podloga . . 1.801,745.481-81 (-f- 2,576.268-72) Devize, ki niso v podlogi 44,497.124-71 (—10,180.659-69) Kovani novec v niklju 311,647.518-— (-j-17,186.120-50) Posojila . . 1.814,027.717-72 (— 2,346.927-36) Vrednostni
papirji . .	lli,699.312-06 (-f	240.855-88)
Prejšnji prod-
jemi državi 1.718,873.137-72 (4-	61.138-80)
Začasni pred-jemi gl. drž.
blagajni .	600,000.000"—
Vrednostire-
zervn. fonda	73,489.037-42
Vrednosti ostalih fondov ...	12,490.438-10
Nepremičnine ... .	158,408.008-36	(4-	22.324-50)
Razna aktiva	119,610.606-11 (— 3,240.926-84)
6.731.488.382-01
Pasiva.	Dinarjev
Kapital . .	180,000.000-—
Rezervni
fond . . .	88,433.485-29
Ostali fondi	15,621.457-14
Novčanice v
obtoku . . 4.031,865.560-— (—31,982.140-—) Obvoze na
pokaz . . 1.203,374.168-70 (4-39,544.919-69) Obvoze z rokom . . .	931,243.899-01 (—14,100.000-—)
Razna pasiva 280,449.816‘87 (-[-10,855.414'82)
6.731.488.382-01
Obtok in obveze . . . 5.235,739.723-70 Celotno kritje . . . 35-65D/0 Kritje v zlatu . . . 33-87°/„
Obrestna mera:
po eskomptu...........................  .	.	7%
po zastavah:
na zlato in varante ...... 7%
na vrednostne papirje ...... 8%
T. No. 1634/2	1478a—2-1
Razglas o licitaciji.
Tehnični razdelek sreskega načelstva v Ljubljani razpisuje za oddajo gradbenih del za železobetouski most čez Višnjico v km 590-S40 drž. eOste št. 2 pri Višnji gori
i. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 9. julija 1934 ob 11. uri dopoldne v sobi št. 54 tehničnega razdelka v Ljubljani, Šentpeterska vojašnica.
Vse natančnejše podatke glej v prilogi k ; Službenemu listu« št. 50, z dne 23. junija 1934.
Tehnični razdelek sreskcga načelstva v Ljubljani,
dne 21. junija 1934.
Št. 633/2—34.	1466-3-2
Razpis službe.
Občina Sl°venske Konjice Sprejme začasnega pisarniškega uradnika s popolno Srednješolsko izobrazbo in kvalifikacijo po členih 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih.
Prošnje s prilogami se sprejemajo do 1. julija 1931.
Začasna služba se pozneje lahko spremeni v stalno.
Občinska uprava Slov. Konjice, dne 18. junija 1934.
*
1506
Razglas.
Uprava občine Medvode razpisuje pismeno licitacijo za oddajo preložitve občinske ceste in zgradbe občinskega mostu čez Soro ob tovarni Združenih jiapirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Goričanah po načrtih, odobrenih z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne
3.	aprila 1934, V No. 2231/1, v proraču-njcnih stroških okroglo Din 590.000-—.
Interesentom so na vpogled načrti, tehnično poročilo, statični računi, splošni pogoji, tehnični pogoji in stroškovnik v pisarni občinske uprave v Medvodah.
Vsa dela bodo oddala na podstavi splošnih pogojev ministrstva za gradbe z dne 26. VIII. 1927, št. 23.955, tehničnih pogojev za gradnjo in popravilo cest in mostov z. dne 22. VI. 1927, št. 17.591, in uradnih, sedaj veljavnih norm za gradnjo objektov iz betona, za dobavo gi dbenega materiala in za dobavo cestnega gramoza.
Ponudnikom je dano na izvoljo, da predlože s svojimi ponudbami po odobrenih načrtih tudi variante, vsebujoče pocenitev ali poenostavitev gradnje te*' si občinska uprava pridržuje pravico izvršiti delo — po predhodni odobritvi kr. banske uprave v Ljubljani — po eni teh variant. Izdelava variantnih projektov se ne honorira.
Uprava občine Medvode ni vezana oddati delo najcenejšemu .ponudniku.
Ponudbe, vsebujoče številčno navedene enotne cene zn vse postavke stroškov-
nika in dodatka k stroškovniku, se morajo zapečatene oddati pri občinski upravi v Medvodah do 17. julija t. 1. do
12.	ure.
Ponudbeni pripomočki se oddajo interesentom po Din 300’— za en izvod. Uprava občine Medvode, dne 27. junija 1934. Predsednik: Šušteršič Jože s. r.
•g.
Št. 2215/1	1492
Razglas.
Mestna uprava občine Jesenice odda v najem barako poleg nove carinarnice na Jesenicah, primerno za skladišče.
Javna licitacija se bo vršila dne 21. julija 1934 ob 11. uri dopoldne v občinski pisarni.
Pogoji so razvidni v občinski pisarni med uradnimi urami.
Uprava občine Jesenice na Gorenjskem, dne 21. junija 1934.
*
Štev. 1778/E-Ing. S.	1496
Razpis.
Mestna elektrarna ljubljanska razpisuje dobavo električnih števcev za visoko napetost.
Ponudnik dobi natančne pogoje v pisarni ravnateljstva mestne elektrarne. Krekov trg 10/11.
Ravnateljstvo ljubljanske mestne elektrarne,
dne 23. junija 1934.
❖
Štev. 1779/E-Ing. S.	1495
Razpis.
Mestna elektrarna ljubljanska razpisuje dobavo materiala za visoko napetost in montažo stikalne naprave.
Ponudnik dobi pojasnila v pisarni ravnateljstva mestne elektrarne, Krekov trg 10/11.
Ravnateljstvo ljubljanske mestne elektrarne,
dne 23. junija 1934.
Štev. 899/34	1504
Objava.
Odbor Advokatske komore je dovolil s sklepom z dne 22. junija* 1934 g. dr. Mejaku Ervinu, advokatu v Konjicah, za preselitev pisarne v Gornji grad skrajšani rok, in sicer se selitev lahko izvrši z 21. julijem 1934.
Za prevzemnika pisarne je imenovan g. dr. Prus Anton, advokat v Konjicah. Sklep temelji na § 34. adv. zakona. V Ljubljani, dne 23. junija 1934.
Za odbor Advokatske komore v Ljubljani, predsednik:
Dr. Žirovnik Janko s. r.
*
Štev. 738/34	1503
Objava.
Odbor Advokatske komore je dovolil s sklepom z dne 22. junija 1934 g. dr.
Sbrizaju Teodorju, advokatu v Gornjem gradu za preselitev pisarne v Mursko Soboto skrajšani rok. in sicer se selitev lahko izvrši s 1. avgustom 1934.
Za prevzemnika pisarne je imenovan gospod dr. Mejak Ervin, sedaj advokat v Konjicah.
Sklep temelji na § 34. adv. zakona.
V Ljubljani, dne 23. junija 1934.
Za odbor Advokatske komore v Ljubljani, predsednik:
Dr. Žirovnik Janko s. r.
Razne objave
1451—3—3
Poziv upnikom.
Kmetijska nabavna in prodajna zadruga r. z. z o. z. v Bogojini je prešla v likvidacijo in poziva vse upnike, da prijavijo likvidacijski firmi svoje terjatve.
Kmetijska nabavna in prodajna zadruga registrovana zadruga z omejeno zavezo
v Bogojini v likvidaciji,
4uclJ2. junija 1934.
■ -Likvidatorji.
❖
1441-3—3
Poziv upnikom.
Gospodarsko društvo »Ljudski dom« reg. zadruga z omejeno zavezo v Mariboru je prešla v likvidacijo.
Upniki se pozivajo, da prijavijo svoje terjatve na naslov firme do 31. julija
Likvidatorji.
*
1487
Objava.
Izgubil sem certifikat parnega kotla št. 30.151, ki ga je izdala inšpekcija parnih kotlov kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani, ter ga proglašam za neveljavnega.
Ehrlich Karl s. r. paromlin žaga. Pesnica.
❖
1497
Objava.
Izgubil sem dovoljenje za zaposlitev v kraljevini Jugoslaviji, ki ga je izdala v I. 1931. kraljevska banska uprava v Ljubljani na ime: Miklavc Anton, rodom iz Grahovega brda (Italija), ter ga proglašam za neveljavno.
Miklavc Anton s. r.
tč. Maribor, Mesarska 5.
*
1498
Objava.
Izgubil sem izpričevali I. in II. razreda drž. humanistične gimnazije v Ljubljani za I. 1924./26. na ime: Perko Stanislav, rodom iz Zdenske vasi. Proglašam ju za neveljavni.
Perko Stanislav s. r.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani; ujeu predstavnik: O. Mibalek v Ljubljani.