III. leto. Štev. 40.
1916. Oktober 1.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin je na leto:
Doma    .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .    3 K.
v Amerike    .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .    6 K.
Dobila te
   Novine, Marijin List i Kalendar Srca Jezušovoga pri
KLEKL JOŽEFI,
vpok. pleb. v čerensovcih,
Cserföld, Zalamegye. Naročnma i dopisi se tüdi k tomi moro podeli.
za naročnike Marijinoga lista, je Novin cena če se jih od štirah več na eden naslov pošila, doma  2 K. v Ameriko vsakomi na njegov naslov   .   .   .   .  5 K. Cena ednoga falata je domá za naročnike Marijinoga lista 4 filere, za nenaročnike 6 filerov.
Predga, držana v Beltincih sept 24-ga pri prvoj sv. meši vlč. g. Knaus Edmunda iz reda sv. Frančiška.
»Jaz rane Gospoda Jezuša na svojem teli nosiim. (Gal. Vi. 17.),
Sveti Pavel apoštol je ne od svoje osebe, nego od svoje časti to pravo. Njegova apoštolska, predgarska to je dühovniška čast je bila opletena z ro-žami Gospodovoga trplenja. Dühovniška čast je križana čast, ar je Križanoga čast. Novomešnik naš pa ma dvo-jen zrok, da bi svojo čast popovsko, štero dnes prvič odpira, kak rožica svoje oko proti nebi, za križauo imenüvao. Dühovnik je in redovnik v ednoj osebi, namestnik Kristušov i zaistino križanoga moža, sv. Frančiška redovni sin.
Ta križana, z trplenjom zdrüžena dühovniška čast je pa nezmerno velika visoka čast. Dühovnik je namestnik božji. Do samoga Boga séga gor ta čast, ki jo je prvič noso na zemlji i ravno zato nišče ne pride do njene nedopovedljivo velike visine izvzemši, če ga je sam Bog zvao na njo. Da če je što ravno prišo na to previsoko gora dühovniške časti naj bi ž nje gledao i vživao le-pote sveta, ne da bi ga Bog podigno na njo, zavrtelo se njemi je v glavi i spadno je doli tá, kje ne ga več ja-kostnoga živlenja. Temni spadáj Luther Martina je zadosta svetli dokaz te trditve. Jezus si je sam zebrao prve dühovnike i njim to pred smrtjov pomen-Ijivo naglašüvao : „Jaz sem vas odtirao* (Jan. XV. 16.), naj se ne spozabijo v materecérkvi navuk glasiti, ka je dühovniška čast tak velika da zvolitev na njo On nikomi ne prepüsti, nego jo sam sebi obdrži. To velikost dühovniške časti premišlávlímo mi dnes. Njeno velikost potrdi 1) sv. Pismo, to je sam Bog, 2) sveti Očaki i 3) svetniki. Dober Jezuš, naš večni dühovnik, ki tű pred nami v oltarskom Svestvi prebivaš, blagoslovi moje reči, naj se nadignemo po njih dühovnik! in verniki na veliko Zahvalnost do tébe, ki si svojo lastivno dühovniško čast dao ljüdem.
„Mi mamo velikoga dühovnika, Jezuša,
Sinű lažjega* (Hebr. IV. 14), pravi sv. Pismo. I toga velikoga dühovnika, šteroga zmožnost je vsegamogoča, dika nedosegljiva, modrost brezmejna, kralestvo večno, toga velikoga popa, Jezuša, ki je najsvetejše Bog, je namestnik človek — dühovnik. Človek je zvoljen, da bi bio mesto Boga, v božoj časti na zemli. Je ne to kaj strahovito velikoga ? Je nej po pravici zvan té človek-dühovnik od materecérkvi za drügoga Kristuša ? Pa še malo sem povedao. Sv. Magdalena Paciška j. znala pravo ime dati dühovnik!. Svojega samostanskoga i vsakoga drügoga dühovnika je za samoga Kristuša imenüvala. I tak je. Samoga Kristuša oblast dühovnika je. vdühovnikah,. sám Krišluš žive V njih ž listov svojov oblástjov, štera je grešnikom grehe od-vežüvala, sküšavanim Bože Telo nüdila, mirajočim pa nebo odpirala.
Poslüšajte, poslüšajte, kaj pravi sam Bog od dühovniške časti. „Kak je mene poslao eto, pošilam jaz vas*, pravi Jezus sam. (Jan. XXI. 20.) Pot Kristušova z nebe na zemljo i pot dühovnikova od njegove rojstne hiše do oltára je edna pot. Oblečen je on v Kristušovo obleko, poslan je od njega, ma njegovo orožje v roki, oblast božjo i posvečen je z nje-govim dühom, naj sveti ostane i svetost deli; poslan je, naj kak On odpira nebo, zapira pekel, grehe briše, ogenj v vicah gasi i nosi v svojih rokáh pa deli tüdi vrednim neskončno Veličanstvo, samoga Sina bóžjega, po kom je vse stvorjeno. Za volo toga posvečena ma maticérkev dühovnike za svete osebe i zapre vretine, svojih svestev pred onimi, ki bi hüdoželno kda roko na nje zdignoli. Kristušovo čast nosimo dühovnik!. V imeni vseh nas kriči sv. Pavel apoštol gizda-Tomi sveti: „ Namesto Kristuša smo poslani, — mejte nas za Kristušove sluge i delivce božjih Skrivnost* (H. kor. 5—20;
I. kor. 4—1.) Mesto Jezuša smo poslani, ki je v nebo odišo, mesto Jezuša, ki se sam tű z oltára nešče genoti, da bi k vam šo, nego nas se posiüžüje, dr. Krščeniki. Če ne ga dühovnikov, ne ga njega v olt. Svestvi nikdar ne, vera nas vči na to; v naše roke pride On prle i samo te k vam, po nas, samo po nas deli od-vezo od grehov, i kaštig večnih, nikdar po drügoj poti nej. Oj molite za nas,
zatajüjte se za nas, trpite za našo čast štero smo od Kristuša dobili za vas naj jo nosimo vsikdar v nevtepenom teli v nevraženoj düši, .včinite vse mogoče ne za naše osebe (peršone) nego za njo^opo šterij smo za Bogom jedini rešitelje vaših düš.
Velikost dühovniške časti potrdijo tüdi izreki sv. Očakov. Sv. Ephrem pravi od nje: „Čast dühovništvo je občüdovanja vredno čüdo, je velika, nezmerno, ne-skončna, presega vse naše misli.* Sv. August]'n pa: Dühovniki je takša oblast dána, kakša je niti na angele ne zavüpana.*
Svetniki toisto posvedočijo z rečmi i djanjom. Sv. Bernard, eden tih najvekših Marijinih častilcov takše reči pravi od dühovniške časti, ka se nam düška stavlja, kda je poslüšamo. To pravi . „Blažena Devica Marija, ne za-meri mi, jaz nikak neščem proti tebi gučati, ali dühovništvo je Bog više tebe podigno.* Ka v čem je je više nje podigno, odgovoro sv. ferrerski Vince: „Bl. Dev. Marija je samo ednok nebo odprla, dühovnik pa to pri vsakoj meši včini.* To so njegove reči i pomenijo: kaj so 4 jezero let zaman prosili i želeli vsi ljüdje, se je zgodilo na Marijino prošnjo: prišeo je Sin božji na svet, ali samo ednok; na dühovnike vih pet krátkih rečih pa pride pri vsakoj svetoj meši.
I kak so gučali, tak so tüdi delali svetniki. Ni ednoga ne med njimi, šteri ne bi najvekše časti'skažüvao dühovnika!. Ki so goreti v Ijübezni do Jezuša, so najglobše poštüvanje kázali do dühovnikov, po šterih jedino so mogli »svojega ljübljenca, Jezuša predragoga dobiti. Vnogi so celo takše poštüvanje kázali do njih, ka je bole za občüdo-vanje, kak pa za nasledüvanje. Takše vidimo pri sv. Katarini sienskoj, kda stopnje dühovnikov küšüje, pri sv. Fran-ciški i drügih, kda se ne dajo zavolo velikoga poštüvanja do visoke Časte dühovništva v mešnike posvetiti. Kda je Marija Magdalena pri odprtom grobi jočič iskala Jezušovo telo, so se angelje ž njov v guč vzeli i jo toláži!!. I ona, kda je vredna bila od mrtvih ostaloga Jezuša zaglednoti i ž njegovih milih vüst čüti sladko tolážbe, se pašči mimo en-gelov, ne da bi njim edno reč voščila, k dühovniki Petri i njemi naznani svoj
2.
NOVINE
1916. oktober 1.
pogovor z Jezušom. Za vekše drži apoštolsko kak angelske čast. Tisto včini, kaj bi včinoli vsi svetniki, če bi na ednok srečali angela i dühovnika, kak naznanja v imeni vseh sv. Frančišek assiški: „Če bi srečao naednok angela i dühovnika, prle bi dühovnika pozdravo.*
Dragi brat po Kristuši, ta nedopoved-ljivo velika, od same angelska časti vekša čast je legla na tvoje rame. Posvečena oseba si, Križanoga namestnik. Vsega sveta grehe boš noso pri vsakoj sv. meši na daritveni oltar i proso odpüščenje za nje. Od sküšnjav Prestrašena, od grehov raztrgane, iz jezerih ran krvavéče, blodne düšice do k tebi prihajale iskat pomoč proti najmočnej-šemi vladári sveta, Luciferi i njegovih! pristašom. Ne boj se te nezbrojne pe-klenske vojske, v tebi se je vkornila božje oblast nad njov, ne da bi se dala kda izdreti, posluži se je; vráči betežne, oživljaj mrtve düše, vabi blodne, vči nevučene. Drügi Kristus si. Njegovo oblast nosiš, si oča dühovni, si pastir, Zdravnik i sodec. To naj bo prva za-hvala za dobljeno nájvekšo čas^ ka se je rad poslüžiš; ta drüga pa: veseli se je. Znaš zakaj právim to? Če se že vsaki zemelski zlat more v ognji po-sküsiti, tem bole se more nebeski. Pod posküšnjo pride zato tvoja dühovniška i redovniška čast tüdi v ogenj trplenja se vržeš. Pridejo dnevi sküšavanja na te, pobüdjavao se bo grešen svet proti tvojoj časti; grajali do te, posmejavali se z tebe, nevolne barate do ti gučali, niti pozdravni te ne do, nego grdih i črnili, o v 'teh bláženi dnévah, v šterih je Kristušove tebi dána čast v najjakšem zrasti i v najlepšemsveti, veseli se je. Naj ti poči bláženi smeh od radosti, naj ti iščejo od pravoga veselja se iskreče oči nebct na zemlji, sveti tabernakl; poklekni te pred njega, zgledni se v Njega, ki v njem prebiva pa pravi njemi navdüšeno: Rad sem Gospod, ka sem lehko tvoj pravi dühovnik, tebi spodoben, oh večna hvala ti bodi za to!
Zahvalni pa morete biti tüdi vi, dragi poslüčavci, za preveliko čast dühovni-kom za rešenje vaših düš dano. To Zahvalnost pa te skažate, če se veselo podvržete toj časti, če te radi spreje-mali vse tisto, kaj vam ta čašt glasila, ravnala bo v imeni i oblasti Kristuša samoga, to je potrdjeno od Matere cerkvi. Navadno je ta podložnost lehka, veséla. Ali pridejo dnevi sküšavanja tüdi na vas, kda vam ta velika dühov-" niška, kda vam sama Kristušova čast težavna, neznosna postane. Kda do se križali vaši i dühovnikovi nameni, kda de se karalo tisto, kaj vi Ijübite i pri-poračalo, kaj vi sovražite, kda de vas hujskao svet i zapelavao hüdi düh, ka ne bi tlačili poti čistosti, trezností, pokore, popolnosti, štero vam dühovniki kažejo, te de se pod posküšnjo postav-lala vaša dužna Zahvalnost do Boga za volo dane dühovniške časti. Ščete zmagati! Molite i ne gledajte nikdar osebe dühovnikove, nego samo njegovo čast, te zmagale. Ne pravite, ka so g. plebanoš, ali g. kaplan, ali g. pater
ali štokolí drügi to glásili i zravnali, nego izkljüčno samo to mislite: Kristuša glasi tű svoj navuk; on bavna tű; — i vam ne bo teško, nego nasprotno še veselo se ravnati po danih uavukah, ar te se tolažili z rečmi: Za Jezušom križ nosečim hodi ni njegov namestnik so me na to pot spravili. V teških teh dnévah si mislite tüdi na BI. D. Marijo i prosite njeno pomoč, štera čeravno je nájveč pravice mela do Jezuša, ga ne z svojimi rokami, k sebi jemala, nego se po dühovnikah dala prečiščávati i se ne mešala v volitev sv. Matjaša apoštola, nego ceIo delo je pre-püstila tistoj oblasti, štero je Bog postavo za ravnanje Materecérkvi.
„Ne postanimo poželjivci prazne dike* (Gah V. 25.), nas Opomina dober Bog po sv. Pavli apoštoli, nego „štera so ozgoraj iščimo* (Kot III. 1.) Prazno, svetcko diko moremo zavrči, večno, nebesko moremo iskati. Ali to iskanje je jako težavna reč. Tiste dike, štero iščemo, čeravno Znamo, ka je neskončno velika i lepa, smo ešče nej vidili. Zvüntoga jo moremo v temi, tmicí iskati. Nagnjeni smo naime vsi na greh, na tmično stran naše düše.
Ve pomnite Jezušove reči, ka se na „zvünešnjo trnico* vrže, ki nema svat-benoga ohladila, to je ki greh smrten nosi na düši! Greh je tema, Kak pa te pridemo do te želne dike nebeske? Potolažimo se. Dober Bog nam je v toj tmici vužgao posvet i to je dühovniška čast. Sveča sv. krsta, sv. meše, zadnje vüre, sprévoda ti glasno kriči z svojim mírajočim plahotánjóm v düšo, dragi krščenik to: jaz sem vužgana na čast slüžbe dühovnikove, ki je namestnik Kristuša večne svetloba kristuša, ki je sam svedočo od sébe ka je svetlost pa še to, ka ne zaide na krivo pot, ki v njegovoj svetlosti hodi. Hodite v dühovnikovo! svetlosti, te v Kristušovo) hodile; vcepajte v sebe, do korna svoje düše navuke, štere vam v Kristošovom imeni glasijo oni ali na predganici, ali pri spovedi ali po spisah, pa si tisto gornjo, večno diko, v šteroj se vsikdar slajša alleluja glasi, stalno zagotovilo. Kristus je pravo naime od dühovnikov. „Ki vas poslüša, mené poslüša.* (Luk. XVI., 16.)
Novi namestnik Kristušov, dragi brat po njem, ti pa nadaljavaj zdaj svojo prvo sv. mešo; te najlepši cvet svoje še angelom prevelike dühovniške časti vtrgni doli i ponüdi ga triednomi Bogi.
Prikaži Bogi Boga, Najsvetejšega Najsvetejšemi, ki že skoro bo počivao v tvojih rokah, kak nikda v Marijini naročah. Prikaži ga zasé, naj boš znao mnogim jezerim svetiti z Svetim živlenjom v večno nebo; prikaži miloga Jezuša presvetomi Trojstvi za svoje re-dovne brate i vse nas dühovnike, ka mo znali vredno nositi čast Jezušovo nam nevrednim dano; prikaži ga za stariše, dedeka, mamici, sestre, brate, rod, dobrotnike, posebno za One, ki so v tüjini, naj se njuvo düše dotekne v radost zibajoča ljübezen do Boga, da po njej spoznajo v tužnoj daljavi, ka je v veseloj domačiji nikak krepko
melo za nje:	sin, brat prvič pri
božjem oltari; oh prosi za njé i vse nas, ki smo te prišli pozdravni k prvoj svetoj meši, za celo faro, vso svoje lüdstvo, živo in pokojno za vse naše vojake i celo od nevol i,britkosti raz-jedano domovino. Prikaži Jezuša za vse nas i prosi ga milo, naj v njem vsi edno poštanemo zdaj i na večne čase. Amen.
Z temi rečmi je pozdravo KlM Jožef, Vrednik Novin novomešnika vlč. g. Knaus Edmunda, šteroga so z precesijov sprevodili z doma, oziroma z faro va med zvonenjom v lepo okinčeno cerkev, štero je domače i še z dalešnjih krajov pridoče Ijüdsvo popolnoma natlaČilo Vnogi pa niti v njo so nej mogli. Iz med dühovnikov so nazoči bili sledeči vlč. gospodje piebanosje:	Slepec Ivan, ešpereš
okrogline sobočke, Osiovič Jožef, bivši beltinski kaplan iz Ölbő-ja, ki je novomešnikov voditel bio pri sv. meši; Kuhar Štefan domači, Bašía Ivan bogojanske, Kuhar* Alojzij nedelski, Va-dovic Rudolf tišinski, Čáčič Jožef črensovski, Horvat Jožef martjanski, Faflik Ferenc bede-nički; vlč. gospoda Patra: Saffarič Emmanuel iz Varaidina, urednik dühovniskoga lista ,,Dušobriinikau i Forjan Florenc novomešnik; vlč. g. kaplana Berdin Andraš domači i Kos Viice črensovski pa 6. g. klerika Pondeljek Flugens franciškanski i Küzma Štefan Zagrebečka— Med sv. mešov" je novomešnik Prečista svojo mater i rod po meši jéh je pa blagoslovo za dühovniki. Blagoslova se je vdeleži^ tüdi mil. drüžina grofa Zichy Augustina i nešteto ljüdi. Na svojem domi je novomeš-aik pogostio do 150 poznancov, kje so ga na kratek čas tüdi dühovniki obiskali. — Dühovno veselje nove sv. meše óstáni v tolažbo vedno pri nas.
Pismo na bojišče.
Brez molitve, kak nas vera vči, ne se je mogoče zveličati. Ki ne moli, se pogübi, štökoli je. Tü ne ga pomoči, tű ne ga appelácije. To je odrédba nájvékšega Gospoda, .Gospoda Boga. Poleg navadnih molitev smo pa dužni poleg navuka materecérkvi v 4 okolščinah moliti: 1) če "sprijmemo štero svetstvo, 2) v velikih sküšnjavah posebno proti svetoj čistost], 3) v javnih velikih ne-volah i 4) če spoznamo, ka nam je posebna pomoč božja potrebna. Drügo i tretje točko smo že razložiti, 1 i 4 mamo še. A tidve obe pod edno streho püstimo, v rodi sta si naime obá po-goja. Ki šče kakše delo opraviti, se more jeli, k njemi pripaviti. Glejte ko« sca, žnjeca, orača, ali kakšega meštra. More meti telovno moč, šker, čas, vreme, živež, če šče svojo nalogo zvr-šiti. Pa to so same časne, telovne reči. Če je k tem potrebno teliko priprave, keliko bole ta k oprávlanji ,düš-nih dužnosti. Priprave za düšno delo je molitev. Ta da moč düši, ka more svojo nalogo zvršiti, ta njoj je orožje proti teškočam, svetlost v temi, hrane v oslabljenji. Zato moremo moliti, če ščemo štero versko svojo dužnost kakša je na priliko sprejem svestev, spuniti. A so pa poleg teh verskih dužnosti še drüge, v šterih smo zato dužni moliti, ka potrebüjemo v njih posebno božjo pomoč. Od teh mo si ešče, dragi vojaki, pogučavali, pred dokončamo svoje pismo do vas.
1916. oktober 1.
NOVINE
3.
Bojna.
Romansko bojišče. Frdély začamo 'čistiti od Rumunov. Mesto Petrozsény z rüdami vred v šterih do 20 jezér metrov kamenoga vogelja pripovamo na leto, sotine Szurdok i Vulkan smo nazajdobili i Rumune tű prek naših mej stirali. — S$ékelyudmrhely so Rumuni zasedli brez vse borbe. Od Holc-manj-a smo malo nazajšli, pri Naggsze-beni smo Rumune odbili i jih 529 vlovili.
Na türskom bojišči nega posebne spremembo.
Rusko bojišče. Rusi so srdito napadali na vse kráje, a odbiti so. Samo v ednom kraji so prečteti deset jezér mrtvih pred našimi pöstojankami. Smo-trec goro smo zgübili v Karpatah. V Karpatskih bojah so se najbole odlikován polki pod zapovedništvom Papp-ovim stojéči i pohvaljeni za to bili. Mnogo naših Slovencov slüži tű. Ruski napadi začo pohenjavati.
Francozko bojišče. Nova offenziva se je začela tű proti Nemcom, a doz-daj brez vsega poscbnoga uspeha. Francozi glasijo da so od junija 1-ga do sept. 18-ga 55 jezero 800 Nemcov zgrabili.
Talijansko bojišče. Sédma talijanska offenziva se je Talijanom nikak ne posrečila. Trsta dugo ešče ne do vidili. 87. pp. je posebno viteštvo kazao v teh bojah, v šterom štajarski Slovenci slüžijo. — Motite Cimone goro smo v zrak püstili i 400 Talijanov zgrabili.
Macedonsko bojišče. Florino mesto so Bolgari zgübili ali od mesta na izhod so sovražnike prodirajoče stavili i odbili. — Sovražniki so se z Belasice Planine i Krma Balkana nazaj potegnoli.
Dom i svet.
Vladna odrédba. Vlada je odrédila, da se v tork i četrtek zvün potreboče, kaj se pa oblasti more naznati, ne sme kleti živinče ali svinja i da se v petek i sredo ne sme oddavati več nikše meso, v pondelek se pa po krčmah nikša mást i olje ne smela rabiti k priprav-Ijanji jestvine. Mlečna rana, sir itd. se sme samo te den tržiti. Pa kda je dovoljeno meso jesti se samo edna porcija sme ednoj osebi dati, več ne. — Večni Bog, pravična jo tvoja kašti-gajoča roka! Prle smo tebé ne šteli bogati, kda si nam samo eden dén krato mesno jelo, zdaj, kda se nam tri dni krat! po človeki, moremo bogati. — Pravično so tvoje sodbe Gospod. — Ki prelomijo to odrédbo, plačajo 600 k. i dva meseca do zaprti.
Francija. Štabni general francozke vojske je postao general Duport mesto Graziani ja ki je obetežo.
Kranjsko. Ljubljana je darüvala 1000 k. na erdeljske begunce i 500 k. v mesti stoječoj vogrskoj bolnišnici.
Grčija. Grška Vlada prosi od Nemčije nazaj tisto grško vojsko, štera se je v Kavalli Nemcom prek dala. Nemci jo nazaj püstijo, samo to zahteva jo, naj med potjov ne pridejo do rok našim sovražnikom i naj se za volo miroljüb-nosti ne kaštigajo vojaki.
Od jetike.
(Po spisi minist. za znotrašnje zadeve.)
Na Vogrskom je mnogo jetične živine. Jako želno bi bilo, da bi se mogla celo Odpraviti, ali da bi se konči kak najbolje moglo njeno število poménjšao. Najvekše zdravilo za jetično marho je friški zrak. Takša márha se naj na prostom zráki zdržava, po paši hodi i če je notri, naj hramba bo zráčne. Grivi smrtni beteg je za márhe tmična Stala, v štero ne pride niti sunce, niti zrak, v šteroj je vsaki rešek zateknjen, dveri zapletene. Marha more dobiti kak človek, friški zrak, da oba na pljüča dihata.
Poleg marhe najbole širi gobe jetične človek. V slinah i rečkah jetični človek na jezere teh nevernih gob izpljüje že eden den .Keliko jih pa te pride v dotiko drügih po dugšem časi! V gnoji, šteri se cedi iz jetičnih Kostib so ravnotak nešteti tei nevarni bacili! notri. I najbole nevarno v celoj reči je to, ka se bacili!, te jetične gobe teško prepravijo. Niti veliki mraz, niti velika vročina je ne morita. A sunčevni trak! je hitro skončajo.
(Dale.)
Glási.
Od naših vojakov. Banjen je: Škrilec Ferenc, pešak 83. pp. z Bradanovecj streljen je v obe nogé, kak naznanja četovodja Kath Ludovik, ki njemi je po bratovskom podvoro v marodnoj hiši, kje se je sam tüdi zdržavao zavolo betega.
Rekviranje zrnja je ispisano zalavski i v železnoj županiji po županijskom podžupani. Ki nešče pod kaštigo priti, more vladi od svoje potreboče višešnjo pšenico, žito, oves, ječmen, soržico prekdati. 18 kil zrnja na edno osebo se sme obdržati vsaki mesec k leti do augusta 15-ga. Zrnje do sledkar financ! goriskali.
   Ogenj. Dnes tjeden po poldnevi je v. Türnišči zgorelo gümlo i stale pa mnogo krme pri Trboča Ivana dovici. Kvar je veliki, šteri se pa povrné, zato ka je hramba bila zavarvana.
Mro je v nornišoici v Zalaegerszegi Bauer Jakob, bivši črensovski krčmár.
Laške kostanje, šteri zdaj črčijo dol z drevje, naj deca vküpbere. Rdeči križ za kilo da 6 filerov. V Lendavi je küpi g. Fuss Nandor, državni poslanik.
Rusko letalo je strelo dol naš letalec na severnom bojišči tak prilično, kak naznanja Šeniga Ivan črnovojnik 2 dpp., ka se je včasi tüdi vužgalo i spadnolo dol med našo i rusko rojno linijo. Lelalci so k mesti bili mrtvi.
Slovo vzemejo: Od mile Slovenske krajine, gračke fare i cerkvice, starišov, bratov, sestér, pajdašov, ki že tretjič ido z pomočjov božjov i Bl. D. Marije branit domovino, slovensko domačijo, kam tak želno bi radi nazajprišli: Matis Matjaš z Ottovec, Beian Jožef od Grada, Kár Štefan z Doličov, Slámar Jožef z Vidonec, Košar Janoš z Boreče, Sadi Jožef z Sp. Slaveč; od lepe Slovenske krajine, predragi starišov, bratov, sestér, dühovnik pastírov, od mile beltinske cerkvice i vseh poznancov, cele fare pa se vsem v gorečo molitev preporačata slovenskiva vojaka 48 pp. jBalažic Štefan i Bežek Karol; ideta v božo volo podaniva, veselo branit domovino i sta prijcravniva še krv prelejati za njo; stariše zadnjikrat v dühi z celoga srca polübita i oprosila, naj si zbrišejo suzé; — Benko Géza, četovodja z Tešanovec, Kováč Ferdinand z Veščice, Luthar Janoš, Düh Janoš z Vučegomile, Bejek Ignac z Krega, Kuhar Viktor, Bagoroš Ivan z Petanec, Červek Jožef z Rakičana, Vöri Jožef z Sotine, Felkar Štefan z Nuskove, Eegedus Ferenc z Sodišinec, slovenski dečki 83. pp., ki ob drügim ido na bojišče, od svoje Slovenske domovine i cele okrogline, od te mile stare domovine, od starišov, bratov, sestér, roda, prijatelov; veselo idejo rojstno domovino branit, za štero so že dosta trpleli, i krv prelevali, pa to ščejo dobrovolno včiniti i nadale. Bili so kak vüra na steni jedrni *v noči, vudné v obrambi domovine, zdaj znova začnejo to. Prosijo predvsem odpüščenje od dragih mater i očov, šterim ne moro biti na pomoč na stare dni; povržejo je, kak ptičice male svoja gnezda. Zročijo se v vsem v molitev, ka bi prosili angela čuvara, naj je verje noč i den i Bl. D. Marijo, ka bi je z svojim maternim plaščom v teh britkih vürah bojišča zakrivala, v nevarnostih bránila, najbole na smrtnom teškom vojüvanji, če več svojih dragih zaglednoti ne bi mogli. Slednji Pozdrav pošlejo tüdi svojemi dühovnomi oči i 4 k. podpore za té mile naše Slovenske Novine. _
Mláde ženske pa dva ranjenca. Z Tišine nam pišejo: Dva ranjenca, oba z ramami na nogah, sta teško prišla po pakcl—őestit Bl. D. Marijo v Tišinsko cerkev na Malomešo popoldne. .Moški stolci, šteri bi mogli zdaj večinoma prazni biti, so bili vse natlačeni z mladimi ženskami, celo z bli žanjimi. Pa to še vse nikaj ne bi bilo, ali to je že kaj žalostnoga, ka se je teh mladih žén edna nej genola, ka bi tema ranjencoma mesto dala, nego na palici sta mogla prestati cele večernice.
Penezi na bojišče se odseh mal ne smejo v pismi, nego na poštnoj izkaz-nici (utalvány) se moro poslati. Domača (rdeča) izkaznica se more küpiti i do 100 k. zneska se lehko da ž njov na pošto. Moremo pa našega vojaka naslov, komi peneze pošilamo zvün navadnoga mesta ešče vedno drügo mesto tüdi zapisati, naime na drügo stran dopis-nika (szelvény).
4.
NOVINE
1916. obtóber 1.
Proščenje na bojišči Slame Matjaš, poddesetnik iz 2. žandarskoga bataljona piše: »Meli smo proščenje na bojišči še glasnejše, kda doma možari pokajo. Nam so topovi grmeli. Pohodili so nas vojni dühovnik i nas názvali, naj oprávlalo sv. spoved i obhajilo. Aug. 29-ga je bilo v Karpatskih goráh. 168 kato-ličanskih dečkov se nas je zglasilo, ki smo se spovedati i na drügi den med sv. mešov se prečistiti. Pred sv. obhajilu šo nam g. dühovnik milo k srci govorili, naj se popravimo za sprejem nájvékšega Gospoda, našega Stvoritela i Odkftpitela i naj pazimo, da ga nikdar ne zgübimo. Prosili so nas tüdi, naj prosimo Jezuša, kda de v našem srci prebivao,, ka bi vtišao zburkani svet, podelo njemi mir, Ijüdem popravo pamet i je nadigno na zadovolj nosi. Kda smo z. blažeaim srcom obimali Jezuša k sebi, so krugle, granate, šrapneli pokaü obvrh nas, ali mi smo se jih ne bojali. Jezus nas je, tak okrepo, ka smo večdnévne napade sovražnikove popolnoma odbili. Mnogo mrtvih Rumunov leži pred nami.
Drüga povoden se je razlijala na Morsko dolino. Brod petanski je drfi-goč pali vtrgnjeni i edna od nikod priplavojoča kumpa je iz prve povodni še ostalim mlinom kola vse spotrla. Műre je prestopiilo 'srdito svoje bregé. Eden den dve nesreči:	zajtra močna
slana, zatém pa začetek drüge povodni, že prvi den se je več hiš podrlo v občinah kre Műre, ležečih. Smo večkrat pravili predtem, ka Bog ta tüdi zna segnoti, kje ne boja. Jeli ka. smo prav meli?
Lahi se zaman sline cedijo. »Približno 1900 metrov visoko goré tlačim na Primorskom; na vekše so kamene, zeleno trava se samo po dolinah najde. Nevernomi Lahi (Taljani) se zaman cedijo cline po bradi, ne dobi v svoje ikrample tih gor, če de nam Bog pomagao, dokeč de samo eden Slovenec tű. Dosegamao niti ne vüpo strelati na nas, tak se nas boji.8 Cigan Jožef iz Žižkov, slovenski topničar.
100 litrov domače pijače Elpis !
vkrepčevalne, téčne in žejo gaséče si mere vsaki wm aapraviti sa male stroške. V zalogi so: Mtaane, jaboka, grensdinn, maline, mui-knfelka, meta, ponseraaèe strašnica in vi-šnja. Neuspeh izkljüèen. Ta domáča pijača se pije poleti mrrio pozimi pa vroče namesto ruma. Snevi z nateočaim navodilem staaejo K 4.40 peitnine prosto proti pov-zetji. Na 5 takših deleiev se doda edna porcija brezplačno. Za kmetijstva, vekša hišaa goepodarstva, delavnice, tovarne i. t. d. je to sredstvo veliksaske vrednosti, ker se delsvsi s tov pijaèev okrcpèsjo se da bi bili pijsai ali pa da bi zgübili na delav-skoj meínesti
Janez Grobeh, dregorija »pri M|elju“ Broe Štev 85 Moravsko.
lakarton za poskušnjo 10 litrev stale 70 SI., šteri se lehko pošlejo v itemplaah. Takši kürtoai ss dobijo is poskušnjo tüdi ___________po vsklih drogorijüh.
Žalosti radost sme meli na Male mešo, smeh smo k spovedi i k sv. obhajili katoličanci 3. dpp. 53 katoličancov nas je samo bilo i ponüjeno priliko za sv. spoved so niti tei nej šteli vsi sprijéti. Tak sem bláženi, ka sem ščisto svojo düšo i poslüšo do dna srca segajoče Marijino predgo. Prosim pobožne molitve zasé v tom groznom trplenji. Buzettg Štefan, desetnik, z Bakovec.
Pozdrav požiiajo: Vuk Ivan z Žižkov, Pelerka s Beltince, pešáki 76 pp., nasnaa-jata, ka njima sree trepeče za slovenskimi Novinami, veseli jihva materna reč; Fariélf Štefan, vojni delavec; iz srca i milostivno prosi teliko dobrote, dü bi mogo do rok dobiti Novine, štere bi njemi párkrát veselo glasi prinesle prle kak bi spadnoc t hladen grob; Slovenci so zdravi i veseli pa se močno držijo proti mnogim neprijatelom. Kocet Štefan od zičürske s to t ni je; naznanja, da se ga Novine jako razveselile; Miitenbacher Pavel z Kobilje i njegovi slovenski pajdaši od 48 pp.; prosijo Novine, ar bi vsi radi sliiali še bolje navuke; Horvat Ivan, Kohck Ivan z D. Bistrice, Škerget z Žižkov i pajdaši z Medjimurje, domobranci 90. dpp.; zahvalijo se Novinam, štere radi čitejo i komaj čakajo, zato ka te konči dobre reči čüjejo, ovak pa nej; Korpii
Franc, telegrafisl, z Markovec, ženi, dvema sinkom*, celoj fari, vse zroči v obrambo BL D. Marije; Stessl Mikloš, vojni pek, z Büdi-nec; pošle 4 K na podporo slovenskoga tiska z tem ielenjom, da bi Slovenci mogli povek-šati naše Novine; Šernek Janoš, ranjenec; žele, da bi se iirili Novine in Marijin List, pa po njima dosta düš prišlo k Srci Jezušovomi i Marijinomi; Horvat Anton s Žižkov, pešak 48 pp. dlhovnikom i farnikom čren-sevskim; prosi molitve sa sé, ka de se zaas vemo vojüvati za zemelske, predvsem pa za nebeske domovino.
Svétki ŽivljOBja So rojstni den, firna, zdavanj«, elüšbeni jubilej, srebrno, zlato goščenje itd. itd. kak i letni svétki, novo leto, vüzem, bošiè, riesli. Té dni radi razveselüjeuuo svoje sorodnike, prijatel« in poznance s kakšim lepim darem. Pri zabiranji moramo pa zid, ka na napravimo tistomi s svojim darom trejno veselje, s tem tüdi -sebi spavimo čast. Zavolo toga ne küpllmo nikdar boinoga bazars-koga blaga, nego naročfijino darila iz stare renomirane tordke H. Suttner, v Ljubljani št. 745. V bogate ilustrivanom ceniki, šteroga si naj vsakši po dopisnici naroči, najdemo pre-kraena darila po najeti joj ceni; ulatnino in srebrom«, jediino orodje, razno opravo za stol,, vüre, verižice, drágocenosti, križece, cecva, škapulere, amsnete, stoječe vüre z raspetjom, in podobna darila, étera se posebno na svetke rahijo.
Nedosegljivo
visoko nad konkurenčnim blagom stojijo Suttnerove vüre,po kakovosti, zanesljivesti, lepoti in ceni, ave-tovna razpošiljalnica vür H. Suttner zato ka ima lastne tovamo vür t Švici in zato iz prve roke prez dobička preküpüvalcov pošila svojim odjemalcom.
MnogiThvalijo in prosijo vüre:
Št.61.600. Radium žepna vüra vnoči sveti 8.40 K 410. Nikel anker Roskopf vüra . .	4.10
719. Srebrna remontoar vüra . . .	7.80
7Ob. Roskopf vürü, koleeje v kaménji 5.90 449. Roskopf vüra, dva pokrova . .	7.20
518. Tenke kavalariska vüra, nikel 7.60 720. Srebrna remontoar vüra . . .	9.70
758. Srebrna remontoar vüra 6 rob. 14.— 748. Srebrna remontoar vüra dvoje
pokrita ................13.50
513. Nikel tula vüra dva pokrova .	9.80
712. Nikel „IKO" vüra 15 rubisov 14.— 519. Srebrna tenke kavalirska vüra 17.50 776. Srebra. „IKO" vüro dva pokrova 38.— 1528. Srebrna ,,Zenith" vüro, dva pokr. 64.— 804. Srebrna vüra za gospé 6 rub. 9.50 709. Srebrna vüra za gospé dvü pokr. 15.— 1544. Kožnata narokvica z vürov . . 10.50 1545. Kožnata narokvica s srebrnov
vürov . ................32.—
. 89. Double dati lancek........5.90
2318. Masivni srebro! lancek ....	5.50
1450. Pakfongova verižica K 2 80 .nikel 1.— 916. Srebro! lancek masiven , . .	8.20
907. Serbrnü športna verižica . . . 12.50 422. Niklna športna verižica . . .	1.76
845. 74 kar. zlata verižica .... 32.— 919. Srebreni privesek, .kraljevska
podoba"................. 2.—
257. Srebreni privesek „Vojna ladja*' 3.80 284. Srebreni privesek .. . . . .	1.10
264. Srebreni privesek .bojna" . .	3.80
213. Srebreni prstan z kamnom . .	1.40
182. 14 karatni zlatvi prstan . . . 12.50 1 1203. Dobra büdilka............... 3.60
Vsaka vüra je točno repasirana. Razposiljater po porzetji ali če se penezi naprej počljijo.
Velika iebirm nakita, daril v krasnim ceniki šteroga dobi vsakši zastnoj in franko, če ga zahteva, ka se ne vidi, se Kamenje, ali pa posJJlmo pcneue našoj I
Tvrdka nema podrüžnice. Lastna tovarna vür v Švici. — Znamka .KO" sveto vnaznana!
Nyomatott az Egyházmegye könyvnyomda gyorssajtójá:n Szombathelyen.