NAS DOM Julij-Avgust 1935 ŽENSKI SVET Leto XIH. 7-8 Zdravslvo in kozmetika Kopanje in plavanje V starem veku so kulturni narodi posvečali veliko skrb negi telesa, v prvi vrsti kopanju. Slavnoznana so starorimska kopališča, ki so bila urejena z velikim razkošjem, a so bila tudi iz praktičnega vidika naravnost vzorna. To razvidimo iz raznih starili izlcopanin. Izpreinenjeni način življenja in slabe socialne raz.mere so tekom srednjega veka povzročile, da je svet ta važni del zdravstvene nege skoraj popolnoma zanemaril. Javna kopališča, kopalnice v zasebnih stanovanjih, ki so bile v starem veku ponekod urejene naravnost luksuzno, so povečini izginile. Znano je, da na vsem dunajskem dvoru ni bilo svojčas niti ene kopalnice. Šele na dolgotrajno prigovarjanje ter na pritisk mlade cesarice Elizabete, žene predzadnjega avstr. cesarja 1'ranca Jožefa, so na dvoru odkrili kopalnico, ki je bila že davno prej urejena, a so jo bili — zazidali, ker menda niso našli porabe zanjo. Z razvojem zdravstvenih mer in naprav so začeli obračati zopet večjo pozornost na kopanje in plavanje ter s tem na javna kopališča in zasebne kopalnice. Pred kakimi šestdesetimi leti bi bili n. pr, tudi v Ljubljani izlalika prešteli kopalnice vsega mesta. Danes smo vsaj že tako daleč, da ima vsalco boljše stanovanje svojo kopalnico. Iz zdravstvenih ozirov pa bi bilo nnjno potrebno, da se vnese v stavbni red obvezno zidanje kopalnic. Kakor ne smemo graditi liiš brez stranišč, tako bi morala imeti tudi vsaka hiša vsaj po end, pravilno pa bi bilo, da ima vsako stanovanje svojo kopalnico;. To bi ne bil luksus in ne zapravljanje prostora, marveč bi bilo za zdravje naroda nujno potrebno. Razume pa se, da bi moral narod kopalnice tudi res prav izdatno uporabljati. To pa je zadeva vzgoje. Da očistimo telo, se kopljemo v topli vodi; da ga osvežimo in utrdimo, pa se poslužnjeimo zlasti poleti mrzlih kopeli. Znano pa je, da topla voda človeka ohladi, mrzla pa ga ogreje, ker poispešuje obtok krvi. Ako pride mrzla voda v dotiko s človeškim telesom, se kožne krvne žilice skrčijo, kri se iz njih iztisne, sili v notranje organe, zlasti k srcu, ki je na ta način primorano hitreje oz. močneje delovati. iCrvni pritisk se nelioliko dvigne, toplota te.lesa se zniža. Toda le za malo časa; icmalu so položaj obrne: skrčene krvne žilice se zopet raztegnejo, kri iz notranjih delov sili zopet nazaj v kožo, ta oddaja toploto na vziinaj, in ko se iznova ohladi, hiti zopet k srcu. Valovanje krvi se hitro menjava, iu na ta način se seveda v izdatni meri pospešuje presnav-Ijanje. Polog tega pa se tudi navadi telo menjavanja mraza in vročine, to se jjra-vi, da se utrjuje. Pomniti pa treba, da dobro rejeni in polnokrvni ljudje bolje prenašajo kopanje v mrzli vodi in plavanje kakor telesno slabotni, malokrvui in živčno šibki. Sila tu lahko zelo škoduje. Po kopeli mora biti človeku prijetno toplo, občutiti mora blagodejno svežost. Ako kopalca, ko pride iz vode, za dalje časa trese mraz, je ves bled in ima sinje ustnice, je znak, da je bil predolgo v vodi in mu to škoduje. Paziti treba zlasti na otroke, da niso predolgo v vodi. Plavanje v vodi, ki ni preveč mrzla (18—23° C) je koristna telovadba, saj se ob plavanju giblje vse telo, zato se krepe mišice, se. poglobi dihanje in delovanje srca se ojači. Toda ne pretiravajmo niti s kopanjem niti s plavanjem! Negovanje nog Najslabše ravna kulturni človek pač s svojim nogami, ki so skorajda najbolj zanemarjeni del človeškega telesa, človeštvo jih ovija z volno ali svilo in jih obdaja . z ■usnjem, da zrak ne more do njih. Mnoge žene. po mestih nosijo oelo v najhujši zijni kakor pajčevina tanke nogavice; posledica tega je, da se jih že v zgodnji mladosti loteva revmatizem. Zdaj silimo noge v tako, potem zopet v popolnoma drugačno obutev, kakor pai. zahteva trenotna moda. Toda noge se začno kmalu puntati; na razne muke, ki jim jih človek prizadeva, odgovarjajo s kurjimi očesi, grdo raska-vo ter z žilicami vso prepleteno kožo, s krčnimi žilami, da se vzbokline vidijo celo preko nogavic i. dr. Tse to niso redki pojavi pri ženskah, ki se nespametno obuvajo, ki stalno preveč stoje, pretirano dolgo hodijo, nosijo preozke čevlje s pre- 49 visokimi petami... Gospodinje m njihove uoiuočnicc delajo toliJio stvari stoje, Ivi bi se dale prav tako dobro izvršiti sede. Nosa mora imeti dovolj počitka m miru. Kdor mora povečini stati ali hoditi, naj po večkrat na dan leze vsaj za par luiniit; tako se najhitreje otlpočije. Leži pa naj tako. da ima noge na blazini, višje od ostalega telesa. _ Raznn tega pa treba noge, ako ze ne vsak daji, pa vsaj dvakrat na teden kopati v topli milnici in jih'z mehko ščetko masirati. Na ta način ne dosežemo samo temeljite čistoče, marveč tudi enakomerno kroženje krvi po vsej nogi, kar je posebno važno pri onih nogah, ki nagibljejo k ozeblinam in krčem. Kakor znamo, delajo ozebline poleti prav take neprilike kakor pozimi, ker povzročajo silno neprijetno srbečico in pekoče bolečine. Ko smo si noge umili, si jih moramo dobro obrisati in s praškom zlasti jned prsti napudrati, ker vlaga škoduje občutljivi nogi. Dobro je, da nosimo v čevljih vlože.k iz pliitovine ali slame, ki tudi vsaj deloma popravi plosko nogo. Za noge, ki zai-adi vročine ali prevelike utrujenosti rade otekajo, .so zelo priporočljive vroče kopeli, v kateri raztopimo mnogo soli. — Proti potenju nog pogosto^ uporabljajo kopeli v topli vodi, kateri primešamo 2 odstotka formaiinorvega špirita. Tudi galun, hipcrmangan ali burova voda dobro učinkujejo. Vse to dobimo v lokami ali drogeriji. Kdor trpi na posledicah ozeblin, je dobro, da koplje noge v vodi. v kateri je prekuhal sveze orehovo listje. Posebno dobro vplivajo take izmenične kopeli, t. i. »noge ie držati par minut v vroči in par minut v mrzli orehovi vodi ter to postopanje večkrat ponoviti. Proti ozeblinam 50 koristne tudi obloge preparatov iz joda in kafre ali mazanje z alkoholnimi tekočinami. Za stare in zanemarjene ozebline treba vsekakor zdravniške po- Kdor ima na nogah debelo ali trdo kožo ali kurje oči, naj noge redno koplje v vroči vodi, kateri je dodal nekoliko luga. Ostalo kožo na nogi treba v takih primerih namazati z vaselinom ali kako drngo maščobo, da ostra voda ne razje tudi zdrave kože. V kožo zaraslo nohte popravimo na ta način, da noht na sredi od časa do časa pilimo s pilo ali ga strgamo s koščkom stekla, tako da je noht v sredini tanjši in začne zato siliti od strani proti sredi in ne raste več v meso. Dobro je, da take nohte preko noči ovijemo s koščkom vate, ki smo jo namočili v toplo olje. Seveda treba povezati to še s krpico. Zjutraj je noht zmehčan in ga lahko izrežemo. — Nohte režemo vedno vodoravno; na oglih iih ne smemo zaokrožiti, ker je čestokrat prav to vzrok, da rastejo v .meso. Nohti odebelo včasih zaradi pritiska obutve; stanjšamo jih na ta način, da jih na površju previdno nekoliko opilimo. Nogo moramo prav talco ali še bolj skrbno negovati kakor rokie, saj noge mnogo več trpe in jih zato ne smemo zanemarjati, kajti vsaJto zanemarjanje se kruto maščuje. :elc la nikoli 1 iz loja ike kisli blago t ib' Za umivanje obr Ijaj mila, prirejene; luznßga kamna ali milo mora biti bovati le rastlinsk« ne umivaj s trdo, deževnico, roso ali pl Razna rudečila škodujejo jih ne smeš spravljati z vi aolinom. Toda trajno upo dela polt rmeno in peg očiščen petroleja, p las na nepravem ne uporab-sode, luga, ,e. Obrazno r sme vse-„ _ Tudi se do vodo, marveč z skuhano vodo kož: )do, : ralslj. ^ .ito; akc .„ celo pov isüi. Z obr. Žena in družba Knjige - naše prijalelilce Zmerom so bili, zmerom so in bodo ljudje različni v svojih željah, okusih m sploii v pojmovanju srečnega življenja. Resnica pa je, da je Ivečini človeštva motor življenja lakota. Da bi bili vsak dan siti, da bi utešili glad svoj in svojcev, se mučijo in skrbe; vse drugo jim je in jim mora biti nevažno. Toda tudi ti najbolj bedni vsaj včasih občutijo lakoto duševne vrste. Zaželž si umetnosti, čeprav skromne in preproste; petja, godbe, slike, barv, lepega govora ali duhovitega pripovedovanja, ki jih dviigne, potolaži, navduši, jim daje pozabo vsaj ikaj časa. In poiščejo si tak dušev litek ali ga mimogrede slučaj aj- dejo. Če nikjer drugje, ga rodno m gotovo najdejo v cerkvi; petje, orglanjc, pridiga, oltar v lestencih in barvah, ban-dera iz svile, kipi r zlatu in čipkali jim nudi vsaj enkrat na teden uro lepote, srčnega in duševnega podviga Morda pa najdejo tudi dnevnik, tednik ali celo knjigo, da se potope vanjo in se jim odpre nov, lepši, zanimivejši svet kakor jih obdaja v vsakdanski enoličnosti. Drugi, srečnejši, ki jim lakota želodca ni izključna in edina skrb, občutijo duševni glad tem bolj, čim višja je njih kultura. Kultura pomenja večje ali manjše duševno bogastvo, večjo ali manjšo sposobnost za uživanje lepote in duhovitosti, stremljenje po izpopolnjevanju duše, značaja, vedenja in zunanjega ziv- 50 ljenja. Kulturen človek si življenja brez umefnosti, brez gledališča, koncertne dvorane, razstav, potovanja po kopnem in po morju, brez kavarne s kopo časopisov ali brez knjižnice ne more misliti. In še cela vrsta reći je, ki jilj zahteva kulturna lakota. Naj se dotaknem samo ene! lakote čitanja! Izobraženec na kmetih, v malem trgu ali v večjem mostu ljubi zlasti knjige,-poučne in nabavne, zgodovinske, potopisne, naravoslovne, pesmi in povesti, realistične ali idealistične, fantastične ali romantične, pretresljivo resnične ali le zabavi, smehu in, .počitku služeče knjige. Najboljše prijateljice, učiteljice, izpoveđ-Iiice, sodnice, tolažnice so knjigo. Ako si najdeš pravo knjigo, pozabiš vse okoli sebe, ne pozna.5 ne skrbi ne jeze, ne pogrešaš prav nobene družbe in si čisto srečen. Z junakom ali junakinjo čutiš, tiipiš, zmaguješ ali propadaš ter doživljaš novo. napeto, morda bogatejše življenje kakor je itvoje. Preko niansikatere bridkosti pomaga knjiga, nove luči prižiga v tvoji dtlsi knjiga, boljsi, modrejši in strpnejši postaneš, ko__ je govorila k tebi s svojo lepoto in dusevnostjo dobra knjiiga. Ma.r-sičesa se naučiš iz njige, spoznaš ljudstva m kraje, o katerih nisi imel niti pojma, se ti razjasni marsikak- zagonetka ali tajna, ki bi ji sam ne prišel nikoli do dna. Ves svet, dä, vse vsemirje ti leži razkrito, razloženo in pojasnjeno po knjigi. Krajine, ljudje, živali, običaji, zgradbe, vrline, krasote, nedostatki in grehi A^ije, Avstralije, Afrike, Amerike ter otokov vseh morij so ti po knjigah znani in domači kakor ožja tvoja domo- ' vina. Zakaj knjiga je podrla vse meje in izbrisala vse razlike; vse lahko zveš iz knjige in na svetu ni nobene tajnosti več zaradi knjig. Knjiga je torej največja raaširjevalka kulture, lepote in učenosti ter uživa .prav zato vsesplošno ljubezen in spoštovanje. Med zares kulturnimi ljudmi! žal, da je v današnjih težkih časih tudi najstrast-nejšemu ljubitelju kulture in knjige nemogoče, da bi si iz lastnih sredstev nabavljal vse knjige, ki jih želi imeti. Zato si jih tudi izposojamo pri prijateljih, dobrih znancih in po javnili knjižnicah. Marsikatere knjige, ker je bodisi redka ali predraga, bi nikoli ne čitali, ako bi si je ne magli izposoditi. A prav s temi izposojenimi knjigami > ravnajo ljudje kakor bi bile brez ccne. S tem dokazujejo, da jo njih kultura pi-škava in gnila ter da jim nedostaje celo resnične civilizacije. So zanikaineži, ki izposojenih knjig sploh ne vračajo, ako jih ne terjamo, jih mažejo, lomijo in trgajo kakor nevedni otroci. Mnogo jih je, ki iso v tem pogledu neverjetno površni in lahkomiselni. Kako treba ravnali s knjigo? Vsako, svojo, a zlasti tujo, izposojeno . knjigo najjjrej zavij, preden jo začneš čitati. Ne jemlji načeloma nobene knjige za dalje časa v roko, ako jo nisi .prej zavila. Vzenni čist ali vsaj'časopisni papir, ki je približno Se enkrat širši in višji kakor popolnoma odprta knjiga. Položi nato' knjigo na sredo tega papirja ter s škarjami' vrezi dva trikota, ki sta približno za dva prsta širša kakor knjigin hrbet; trikota vrcži na zgornjem in spodnjem robu hrbta ter iu potem zgeni pod hrbet. Nato pregoni še zgornji in spodnji Tob papirj,T na desni in levi strani knjige, da dobiš dovolj prostoren ovoj. Končno zgeni v obliki ti-ikota še desni in levi rob papirja ter ugladi točno vse robove tako. da se lei)o prilegajo platnicam na vseh treh' oziroma šestih straneli. Tak ovoj, če je dovolj močan, potem laliko rabiš za par knjig i.ste oblike. Da ve.š. kie ima knjiga svoj spredaj in zgoraj in ti ne bo treba knjige obračati, da takoj najdeš njen začetek, ga označi na ovoju z zvezdico ali debelo črto z barvnim svinčnikom ali pa s črnilom napiši na ovoj naslov. Šele ko si knjigo tako zaščitila pred potom ali slučajno umazanostjo svojih prstov ali pred slučajno nečistostjo mize, začni čitati. Nikoli ne čitaj, kadar ješ -ali pij oš. Zares kulturni in civilizirani ljudje zamazane, zamaščene, krušnih, tobačnih in še drugačnili drobtin in pack polne, po listih, platnicah ali hrbtu na-lomljenc knjige sploh ne jemljejo v roke: gnusi se jim in se je celo upravičeno boje. Zakaj taka onesnažena knjiga je leglo vseh moig;ocih infekcij in bolezni. Nikoli ne obračaj listov s poslinjenim prstom, zakaj nikdar ne veš, ali nisi bolan. In če je imel čitatelj pred teboj isto ostudno razvado in je poslinil spodnji vogel lista, je prav mogoče, da si prenašaš s svojim mokrim prstom na ustnice bacile. Tako se s knjigo lahko preneso nalezljive bolezni. Samo ob sebi je razumljivo, da smeš iprijeti knjigo le z umitimi rokami in da liste torej obračaj le z docela osnaženimi prsti. Ne Sčiplji vogala knjige, da ga nc zmečkaš ali zlomiš, nego ga obračaj s prstom ali iglo ali s čimerkoli tako, da lista prav nič ne pokva- Med knjigami, ki «mo si jih izposodili, nahajamo po listih večkrat znake in dokaze duševnega razpoloženja prejšnjih čitateljev. Od navdušenja, vročega soglasja ali jeznega odpora so s svinčidkom ali celo s tinto ob straneh ali pnd vrstami onečedili knjigo s klicafi, pomišljaji, celimi besedami ali s podčrtavanjem. Taki ljudje so smešni in malo izomikani. Ako tako kvarijo iu mažejo tujo, izposojeno knjigo, pa so tudi nesramni, saj delajo škodo m povzročajo žalost in jezo tistim, ki so jim s knjigo storili uslugo. Tudi če si dobila knjigo iz javne knjižnice, ne 51 ^ineg misliti, da si z malo najemščiiio upravičena rabati s knjigo brepbzirno in otročje. 7 najemščino nisi knjige kupila nego si dala podjetju le neznatno odškodnino; s temi najemščinami stare ali naliaTljajo ------ „„ pre-pczujejo knjige te _ ali naiiaTljajo nove Knjige xer st zdržnie knjižnica, ki ima z lokalom izsvetlja-ro, snaženjem in morda tndi i •adništvom tako visoke stroške, da jil' ijemščine malokdaj pokrivajo. Javne «n vse navranne na žrtve obla- sti, društev ali mecenov; kumirno so Koristne in dobrotne v.si javnosti. Zato jim posamezniki ne smejo delati škode. Vse to velja tudi za knjige, ki ti jih jo posodi! prijatelj ali dober znanec. Ne le da so knjige drage, imajo za lastnika po svoji vsebini in zunanjosti morda še prav posebno ceno. Zato jih ljubijo, varujejo in hranijo v lepi knjižnici, na katero so ponosni. Kako moreš biti tako nespodoben in brezvesten, da jim ljubljene dragocenosti kvariš? Kadar prenehaš citati, nikar ne lomi zgornjega vogala lista, da si oznacia, ao kod si s čitajijem dospela! „Oslovska uše- žrtve obla kulturno so ko sa" so resnično grb — oslov čitate!jev! Knjiga z oslovskimi ušesi je ogabna in za natlaljno hranjenje nesposobna. Človeku, ki dela V izposojenih knjigah oslovska ušesa, načelno ne posodi nikoli več, niti najcenejše knjige. Ako prekineš čitanje in odložiš knjigo le za kratko dobo, je ne polagaj odprte na oba lista, da je ne kvariš; lepo jo zapri in vtekni med lista, kjer si obstala, kosec papirja, motvoz ali nit, nikoli pa ne sveže cvetke ali zelenega lista. Lahko si knjigo onesnažiš s tem ini takega madeža ne odpraviš iz papirja. . Ako -se ti pa s tujo knjigo pripeti ne-sreča, da; jo zamažeš ali ji raztrgaš list, ni druge pomoči, nego da jo obdržiš in kupiš prijatelju novo. Nikoli tuje knjige ne posojaj dalje; zato nimas pravice in za poškodbo si odgovorna, /lasti pa vračaj izposojene knjige čim preje, in se zanje zahvali. Premnogo jih je, ki prijateljem izposojenih knjig ne vračajo, kar je slično tatvini. Povej mi, kako in kaj čitaš ter kako izposojene knjige vračaš, in jaz ti povem, kdo si! Terezma. Praktična navodila Vino se v kuhinji večkrat uporablja. Vendar ga čestokrat laliko nadomesti kis iz kakega sadja, kateremu primešaj toliko vode, da je tekočina milo kislasta. Dobro je, da si gospodinja sama napravi iz kislih jabolk kis. V ta namen oprana in zrezana jabolka zmelje v stroju za meso, jih naloži v velik kozarec, kakor-šnega uporabljamo za kisle kumarice, nalije nanje prekuha.ne vode in postavi na štedilnik, da se skisa, kar se zgodi v U dneh ali treh tednih. Ako jo kis preroil. mu primešamo malo vinskega kisa, je ne smemo natočiti naravnost iz vodo- M>da, nmrveč naj bo postana. V vodo zo cvetlice vržemo vsakokrat za vsako vazo noževo konico soli, kafre ali jelencvc soli. Ako je vaza zelo velika, vzamemo t.idi tega pridatka več. Urejati cvetlice, lepo in spretno v vaze, je umetnost, ki zahteva že nekaj okusa. Omeniti bi bilo, da je poljski šopek lep, ako je v njem povezano cvetje raznih barv, v splošnem pa delajo odličen vtisk enakobarvne in istovrstne cvetlice, ki so narahlo potalcnje-nenjene v vaze. šopek ne sme bili tesno zvezan, kakor da je šiloma zvit. Kadar devljemo v vazo cvetlice raznih barv, moramo barve vsekakor premišljeno izbrati in razdeliti. Misliti treba tudi na to, da spada v kmečko sobo drugačno cvetje kakor v salon, v damske prostore zopet drugo, kakor v pisarno ali v sobo za gospoda. Povsod naj vlada harmonija, seve, kjer je to dosegljivo. Nič pa ni bolj kla-verno in ne vzbuja neprijetnejšega občutja, kakor po vazah napol posu.šeno. uvelo aH morda celo nagnito cvetje, ki žalostno poveša glavice. Pogled in vonj ti vzbuja nehote misel, kakor da si vstopila v mrtvašnico. Cvetlice v vazah zahtevajo skrbno negovanje; ako za to nimamo časa, je bolje, da pustimo cvetje rasti in oveneti v naravi. Tekoče milo je pri nas še malo znano, toda je zelo praktično. Zanj govori posebno načelo higijene in štedljivost umivanja. Posebno priporočljivo je tekoče milo za urade, vlake, ladje, sploh povsod ondi, kjer se ob istem umiva.lniku nmiva več neznanih oseb. Pri miljenju rok s trdim milom prenesemo večji del nesnagi-na milo. Zato hi čudno, da mnogi milo. Ici je vsem na razpolago, odklanjajo. Pri tekočem milu pa so nam ni bati, da bi prišla katerakoli nečista roka ž njim dotiko. Tekoče milo je namreč v steklenici ali kaki drugi posodi tako zaprto, da ga ne more nihče onesnažiti, ker priteče iz grla steklenice vedno nova količina. To milo se v mnogih državah ne uporablja samo v liotelih. nradih in drugih javnih prostorih, marveč tndi že v mnogih modernih gospodinjstvih. Kdor pozna praktičnost in higijensko vrednost teko- . čega mila, mu bo gotovo dal prednost lired milom v kosih. Tudi v Jugoslaviji bi morali delati na to, da se v vseh javnih lolcalih uvedejo umivalnice, a v teh umivalnicah naj bo povsod na razpolago tekoče milo. Mravlje v shrambah so zelo nadležne in škodljive; vse oblezejo in mnogo požre. Posebno gredo na sladkor. Odpraviš jih precej hitro, ako izslediš njih gnezdišče in jih popariš. Drugače pa nastavi gobo, ki si jo pomočila v sladkorno vodo. I^fravlje se zalezejo v lukn.rice; ko jih je že polna goba, jo vrzi v krop. Potem iz-peri gobo, jo zopet pomoči v sladko vodo istavi. Panavljaj tako dolgo, da dje pokončaš. JO B3 Kuhinja Jedilnik za jetičnega bolnika ga kvuhkii ne morejo privoščiti. Taki i- veži pa so zapisani prerani smrti, aKo se Ni je menda bolezni, ki bi posegsla z jih ne usmilijo socijalne ustanove, večjo grozoto v človeško življenje, kot Jerica Zemljanova. jc tuberknloM. Kljub vsemu vztrajnemu Mlečna julia. Zavri četrt litra mleka s znanstvenemu nif koščkom vanilije, dodaj par zrnc soli in n^ÄÄ^Ä po- pnpomockili, ki so potrebni za o™^J^«^ kakor paprika na grmičasti rastlini. Vča- zavratne sovraznice človeške družbe Pri , ..j^ dandanes pa so nam večini bolezni je poles? medicinskega ^ ikuU.^ .^H ,„.„dna jed .prijetna iz- zdravljen,a neobhodno potrebna tudi pra- j potrebuje mnogo to- vilna dictciicna prehrana. Le za iiiberku- ^^ y .cvetnih soluč- lozo m predpisana ilikaka dieta. Glavno J^jj^ ^^ ^i^jon, bi po- icelo pn ^pripravi hrane za jeticno bo - j^j^ejših krajili na.še države ■ga veh: Mnogo beljakovin m tolsč v la- j ^ uspevali. Kjer zori-grozdje, bi prebavnih obhkah kakor so: v „lesii, j; t^^ji jajčevci' Melancane ali jaj; jajcu, mleku, maslu in sim- P^Jj™ J®: čcvce prirejamo na razne načine: 1. Olupi hk^ preba^ih oblikah kakor so: v mesu, Mela^Urall jaj jajcu, mleku nmsln in siru. Pa tudi sa- prirejamo na razne načine: 1. Oliip dje, med zelenjave, sladice so potrebne; iidancan, zreži jih na male kock .skratka skoraj vse samo da je dovolj re- » „^teži. Po pr.,- dilno m točno ob času. Poleg tega pa se ^^ „steblo je pri pniiravi sami ozirati se na druge .jj, v,kozici brez važne momente, brez katerih bi hrana - „^^ščobe tako dolgo, da se voda iz njili navzlic redllnlm ™o^'em - ne bila pi a- ; Medtem večkrat premešaj. Potem vilna. Najg avnejsi teh so: äele segrej dobrega namiznega olja; ko 1. Jedila morajo biti pripravljena ■ razbeljeno, stresi vanj žlico drobno okusno, da jih bolnik nžije z veseljem m ^^ezane čebule, prav toliko sesekljanega s sla.stjo. Zato mora gospodinja poznati peter.šilja in dva stroka s soljo okus bolnikov, da ga ve dati jedilom, kar stlačenega česna. S tem pollj melancane, se včasih zgodi že z malenkostnimi pri- pop,„praj jih, dodaj pol žlice pretlačenega tlatki. paradižnika, dobro premešaj in duši po- 2. Jedila nikakor ne smejo vsebovati gc tako dolgo, da so mehko. — N; "Ijivih začiml), kakor popra, paprike de v an i j a j č e v e c. Operi in obriši d., pa tudi ne kuhinjske soli. jepj melancani in odlušči pecelj. Prere_ V prehrani mora biti dovolj spre- podolgem čez pol; poberi iz njih to l ---- - - - - -- — — - - ' J — J^-.-. »..1-/I '^WAg J -«J-.-* -- lembe, da se bolnik ne naveliča in ne ii^;, ,nesa, da dobiš podolgovato' izdolbino, prcobje. katero napolni s sledečim nadevom: Oče- 4. Pripravljeno mora liiti vse vedno ,11 in zreži približno % kg jurčkov, dodaj sveže in čisto ter podano v lepi oblilci. sesekljanega zelenega peteršilja, pol če- 5. Vsak obed naj bo ob strogo dolo- bule, 1—2 stroka česna, sesekljano meso čcnem času. od melancan, ki si ga izdolbla, osoU in Seveda zavisi vse navedeno od iiiteli- popopraj. Razbeli olje, prepraži na njem gence in iznajdljivosti gospodinje, ki se vso zmes in napolni ž njo bučice. Nade.va- ravna vedno po zdravnikovih nasvetih. „e melancane postavi tesno drugo poleg hkratu pa po bolnikovi želji. druge, da bodo videti kakor cele, v kozico Primer dnevnega jedilnika je sledeč: alj v ognjevarno posodo, ki si jo dobro 1. Zajulrk ob 7. uri: V, I mleka, 2 namazala z oljem ali presnim maslom. Po-ženilji, -»dkg masla in 2 dkg medu. tresi povrhu z drobtinami, pokapaj z 2. Predjužnik ob )0. uri: skodelica oljem in peci 20—25 minut v vroči pečici, močne juhe z rumenjakoiu. 5 dkg prepe- Serviraj po možnosti kar v isti posodi. — čenča z maslom ali s šunko, pomaranča ali Ocvrte melancane. Olupljene mc-drngo sadje. lančane razrezi počez na rezine, osoli jili Kosilo ob 13. uri: zelenjavna juha, na hitro, pomakaj z vilicami v tekoče le- 15 dkg pečenega mesa z zelenjavo in s sto in jih ocvri zlatornmeno na irasti ali krompirjem, sladica. maslu. Testo napravi na sledeči način: 4. Južina ob 16. uri: 1 smetane s pre- razmešaj 12 dkg moke, 1 rumenjak, žlico pečencem, medom in maslom. žganja, kavno žličko olja, pol navadnega Večerja ob 19. uri: topla ali mrzla kozarca vode in potrebne soli. Ko jo te- pečeiika' z zelenjavo, bel kruh s 5 do sto že gladko, primešaj So trd sneg enega 8 dkg masla, lahek čaj z mlekom. beljaka. Testo mora biti .toliko gosto, da To je razpored za tiste bolnike, ki so se oprime rezin, ki jih vanje pomakaš. v srečnem jioložaju, da si to lahko pri- Ocvrte melancane serviraš lahko tudi kot V0.ščii0. Na žalost pa je tako, da je največ sladico. V tem primeru jih posipaj s slad- jctično-bolmh tam, kjer si niti vsakdanje- kurjem, a jih ne osoli ali pa prav piclo., 5i ape- Šparglji iz buče. Olupi še. mlado jedilno bučo, zroži jo na 20 cm dolge in kakor spargdji debele rezine, položi jih v vred slan krop in jili skuhaj napol mehko. Z lopatko jih zloži na gorak krožnik, posipaj z drobtinami in zabeli s presnim maslom. Kašiiati grah. Skirliaj četrt litra mladega izluščenega graha. Posebej kuhaj v malo vode pol litra izbrane in oprane kaše. Ko je že skoraj kuhana, priiiiešaj grah z vodo vred, v kateri se je knlial. Pokuhaj še nekoliko, ker ka.ša Jnoi a biti dobro kuhana, in zabeli s ])resnim maslom iu drobtinami ali z ocvirki. Pri kumarčni šolali so zrna, ki njajo in so težko prebavljiva. Zate ___ polovi kumaro po dolgem, iztrebi arnje in šele potem nakrhljaj kumare. Ako^pri-praviš kumare namesto s kisom in oljem raje z limonovim sokani in kislo ali sladko smetano, jih uživajo lahko, tudi ljudje s slabim želodcem. Kumar ne iztiskaj nego samo odlivaj vodo, ki se je natekla od njih, ko so osoljene nekaj časa stale. Sadni riž, mrzli. Skuhaj 35 dkg riža na dveh litrih mleka, dodaj tudi šibico vanilije. Ko se ohladi, primešaj 25—30 gramov želatine, ki si jo prej raztopila v par zhcah vroče, a ne vrele vode. želatino precedi. Dodaj rižu še najmanj »/J litra spenjene smetane in vse skupaj po okusu osladi. Riž naložimo do polovice modla, ki smo ga namazali z mandljevim, oljem. Povrhu naložimo od koščic ločene črešnje ali razpolovljeue marelice, ki Jih moramo dobro posipati s sladkorjem. Sadje pokrijemo z drugo polovico nza ter postavimo za 2-3 ure na led. Po-t6m_ potaknemo model previdno za hip v vročo vodo, da se riž odloči nakar zvrnemo na steklen krožnik in garniramo s speujeno smetano. Jabolčna sladica. Uuiešaj četrt kg presnega masla, dodaj 20 dfcg sladkorja in b celih jajec, 30 dkg moke, zvrhano kavno žličko pecivnega praška ter malo vanilije-vega sladkorja. Vlij testo, ki je precej sosto, v podolgovat namazan ter z moko ali drobtinami posipan model in natresi po njem na tanke rezine zrezanih olup-l.ienih jabolk, ki jih potresi s sladkorjem. V času črešenj vzamemo namesto jabolk lahko tudi črešnje, ki jim odstranimo pečke. Sladico pečemo v srednjevroči pečici približno tričetrt ure. Čajni kruh. Mešaj 14 dkg vaiiilijevega sladkorja z 2 jajcema, da se peni; dodaj 14 dek fine moke. Namazi pekač s presnim maslom ali voskom, razdeli testo za prst visoko po pekaču, potresi z debelo zrozanimi mandlji. Speci zlatorumeno iu " še gorko zreži na rezine. Daj k čaju ali punšu. Drožje (kvas) mora biti sveže in mora vzhajati v 1Ü—15 minutah. Ako se v tem času nc dvigne, kupimo drugje novega, da ue pokvarimo testa. Drožje hranimo na hladnem, suhem, a ne premrzlem prostoru, da se kvašne glivice ne pok^ arijo. Hladilne pijače Ledeui kakao. Skuhaj kakao na mleku kakor običajno; ko se ohladi, ga nalij v kozarce, kakoršne uporabljajo za jougur-lovo mleko, ali v nizke kompotne kozarce, pokrij s pokrovci iz lepenke in postavi ua led ali v mrzlo vodo, ki jo večkrat menja-» vaj. Ako je kakao zelo mrzel, ga pijemo s slamico. — Ali nalij kakao v skodelice in postavi na mrzlo. Preden ueseš na mizo, nakopiči povrhu kakava stepeno smetano. Ako hočeš, da bo kakao boljši, raz-motaj v njem kak rumenjak. Mlečni punš. Mleka ne prenaša vsakdo ua daljšo dobo. Razmotaj v njem za vsako skodelico po en rumenjak, dodaj po okusu tudi mala sladkorja ter postavi ua led. Preden serviraš, vlij v vsako skodelico še 1—2 kavni žlički konjaka ali Itfrzli čaj s smetano. Nalij kako ajno pripravljeni čaj v .skodelii obi- sladi iija postavi na led; prede povrim stepeno smetane. Karamelno mleko. Stresi v alu sto kozico 3 žlice sladkorja in vlij na to 1—2 žlici vode. Mešaj neprestano od roba, kjer se rumeni, proti sredi; ko je zlato-rjavo, a ne zažgano, zalij z malo vode -kake pol skodelice. Prevri, da se žgani sladkor raztopi in postane tekočina enakomerno gladka in rjava. Dodaj litru vro-' čega mleka 1—2 veliki žlici te karanielne tekočine, lahko tudi več. Postavi na led in serviraj mrzlo. — Marsikateri gospodinji bo nemara bolj prikladno, da postavi ka-koršnokoli pijačo v eni sami večji posodi na led in jo šele tikoma pred serviranjem nalije v skodelico ali čaše. Malinovec ter limonov sok, vsakega pol, in toliko mrzle vode, da pijača ni preveč močna, daje poleti izvrstno osvežilo, zlasti še, ako vržemo v \ sako čašo zdrobljene koščke ledu. Vendar ne smemo pozabiti, da led pijačo razredči. Da ohranimo pijače mrzle, je priporočljivo, da jih nalijemo v termo-steklenice. ki prav tako vzdržujejo hlad, kakor vročino. Ako nimamo tcrmos-steklenic, pa dosežemo že precejšen uspeh, ako ovijemo z mrzlo tekočino napolnjene steklenice nadebelo s časopisnim papirjem. Ameriška paradižnikova pijača. Zrele, a še cele in prav lepe paradižnike jiotakni . za hip v krop in' potegui potem kožico z njih. Zreži jih in znielji v stroju za meso. Pasiraj, dodaj nastrgano čebule po okusu, limonovega soka po okusu, malo soli iu popra. Postavi ua led za par ur. Potem stepaj s šibico ali motaj z motičem, da se peni, nalij v čaše ali skodelice iii serviraj pred obedom ali pred večerjo. Za otroke lahko izpustiš čebulo in poper in pijačo samo okisaj z limonovim sokom ter jo osladi. Kakor znano, .so paradižniki jako bogati vitaminov. 1124 Posvetovalnica ite, đa Knharica-začetiiicn. Prt pečeno piškotno testo lomi m g zviti v lep zavitek, a niste po cepta, po katerem delate piškot Jaz ga napravim takole: 5 rn iüdkg sladkorja, malo limonovc "qstrganega, 10 dg Tnokie, iz . Toliko zadošča za emljete več Paziti t edali itek. iko ku peka ____."lorda je _ deki na 1 jajc pečemo mlado ^ samo toliko, da potem jo takoj n sme biti posušei lomi. Bolj gotove i,ko primešate t masla, preden g! piškotnim zavitk v ati z maslienini petih __ srednje moke kak ilnpka beljei-;lik primerno 5o nekolik mažemo in i in očer :ba t ,ijei idi, pečici imeni; no. Ne cer se ;či. rtn 2 žl vlijete 1 u, ki gi adevom. nela. — rulada p< :oi stopljenega la pekač. — S hočete nade-postopajte ta- kole: čistin kako voda nom a od str civo rete se m: Gl izdel-iz pr vretj P Ko je še na pekaču, ^J Pokrijtc 1 belim ipapirjem, prav tako velik ■ je zavitek. Potem ga zvijte -še vročega s papirjem vred, 1 olllajenega zopet previdno raz Ulite papir, namažite pi-skotnc :n ga zvijte. Gorkega zavitka m z maslenim nadevom mazati, k islo stopilo. .polijte, pe- r bi Angela V. Pravi oz. pristni riun ijejo na otokih Jamajka in Kuba eostankov surovega sladkorja potom a in destilacije. Mnogo ruma, ki se ,as prodaja kot Kulia- ali Jamajka V} ___idieluje doma. ženski S' priobčil že več receptov, kako pripra imo dober domač rnm. Preglejte prej ije letnike! Počitnice liogati: jitnice, k nov in splošna potrel so bili pač v ; uierodajni in Mestni človek življenj: treb so bile včasih le privilegij šolskih otrok, postajajo 1, Oziri na telesno zdravje ačetk so se ijbolj ižni. ipreži . . _aprtih p. ekaj tednov svc To čutimo dane še bolj pomemb 'je so počii^nice zi tudi vzrok, da dane jih privošč ojeg! č po ... .jd( Tod no zdri in to j njih hrep__________ življenje je danes d pred petdesetimi leti, nihče ni tako varno z večere in praknike prežim skoro slehernega preganj skrb. Tem skrbem pa nteč sebe vse, čo gre v drug k ne spominja na vsakdanji kjer si lahko reče, tolik imam mir. Tiste dni si p čitnice ga umirij ložaj trezneje p: počit še danes i večino s torih, je p lega zraka, sonci le kakor za teles dušcvnozdravje sleherni pi če 1 bilo iieobhodn gredo. Da lahko cel mu bi toi lahko g -se talco iiudo, kal. utrujenosti predst ni važno, kam gr > potrebno je le, da idaues imamo kraje ceneje živi kakor :j ne šel na počitnii če kdo misli, v k ______kakor j Nihče nima. mi L u sidran, da bi lahki sživljal v miru, ii dan za dncn le, če vrže ra: ij, kjer ga nii nev.šečnosti ii in toliko dn i oddahne. Po >j po la, di ^ ko potem . jli, včasih sp. ih hrupniii modernih zaba ^jö/zIvS :do, važno iii sploh nekam kjer člov;ek v mestu. Če-vsak, kdor iju, kjer ni si ne bom nič odpočil in dolgčas mi bo, misli napak. Ravno mir je zdravilen in podeželska primitivnost vpliva blagodejuo na človeita, ki je vajen, da je vse pri roki m vse na mah storjeno. Dandanes na žalost pretiravamo vrednost časa, zabav in mestnili dražljajev, in nekaj tednov primitivnega življenja nas prepriča, da je že življenje samo tudi velik užitek, a se v inestnejii hrupu tega navadno niti ne zavedamo. Kdor hoče sam sebi dobro, i.aj si Ir.jcj privošči počitnice na deželi! Kje lahko poceni preživimo počitnice? Logatec na Notranjskem. Ako hočete okrepiti Taše živce v krasnih jelkovih gozdovili in svežem gorskeiii zraku, pridite na letovišče v Logatec, ki leži 500 m nad morjem. Krasno občinsko kopališče. Pension 30 Din. Informacije daje Tujsko,prometno društvo Logatec. Gorenja vas — Trata v Poljanski dolini nad Skofjo Loko. Avtobus Škofja Loka—Ljubljana. 410 m nad morjem, zdrav gorenjski zrak, sprehodi in izleti po romantičnih dolinah in razglednih hribih, kopališče ob topli Sori. Celodnevna oskrba od Din 32 naprej. Pojasnila daje Tujsko - prometno društvo, v Gorenji vasi in Putnik Y Ljub- Dobrodeln (šentpeterska i sebno pa skrb oskrbo in za si nikih v nk, da zanesljive posle p( teljice prosimo, da Se tudi same obračaji rešiti. Pisarna posluji „Po božjem svetu", k 56 pisarna lista „Po božjem svetu v Ljubljani >jašnica) posreduje v vseh zadevah dobrodel za siromašno mladino: otroke - sirote oddaja )je, šole proste dečke in deklice pa namešča p ie vzposobijo za samostojno življenji ločnike, obrtnice, služkinje, delavci ib primernih prilikah priporočajo t ;n T,nnjo V vseh zadevah, katerih bi same i zplačno. Pri vpisnini je treba plačati ša I« Din za tečaj. .P« Pieskrb: itd. Naš dobrodel trgovcil J trg ačaja. ljude it. i Po- tudi pridn ije 1 obrt- o usta -ogle po očnino list