Glavni urednik Marjan Horvat Odgovorni urednik Ciril Brajer Telefon: 313-942 Naročnina in prodaja: 321-255 časopis slovenskih delavcev Telefaks: 311-956 Naslov: ČZP Enotnost. Dalmatinova 4, Ljubljana S n >o o Ljubljana, 21. aprila 1994, št. 16, letnik 53, cena 170 SIT Sindikalni izobraževalni seminarji v organizaciji ZSSS so kljub izrednemu pomenu znanja za uspešno sindikalno delo naleteli na nekaj težav. Recimo, da je bilo zanimanje za to obliko usposabljanja na terenu večje od zavesti oziroma angažiranosti v posameznih centralah. No, pomembno je, da so se seminarji začeli polniti: »Tudi zaradi interesa drugih dveh partnerjev, s katerima sindikati sklepamo kolektivne pogodbe, je v njih možnost sindikalnega izobraževanja premalo izkoriščena. Končno se menedžerji uče mened-žerstva na račun družbenih sredstev in oblastniki se uče vladanja z denarjem davkoplačevalcev...« Tako piše Milan Utroša, ko na 5. strani DE predstavlja izobraževalne seminarje ZSSS. IRUE POHLEM Nt »PREVISOKE« DEUIISKE PUCE N N \ N X J X \ X vk s Je X ■m. /\ ir X X t \ N X v \ X \ L \ 1 1 X ^ v 2. stran PERVERZNA ZGODBA O zategovanju pasu blebečejo trebušniki ZGODBA O PLAČAH Janez Drnovšek kot društveni blagajnik in retorično vprašanje: Ali ima vlada interes manipulirati s plačami? Tristoodstotnega! 3. stran SVETOVNA TRGOVINSKA ORGANIZACIJA Nizke delavske plače so anahronizem, povsem v nasprotju s svetovnimi trgovinskimi tokovi. 3. stran BO PRAVICA POSLEJ MANJ SLEPA? ZAKON O DELOVNIH IN SOCIALNIH SODIŠČIH bo začel veljati 13. maja. Sindikati so ga težko pričakovali in Svobodni sindikati so zanj tudi močno zaslužni. Član predsedstva ZSSS Gregor Miklič bo ta za delavce izredno pomemben zakon v nekaj nadaljevanjih predstavil v Sindikalnem Zaupniku ČESTITAMO ZA DAN UPORA VOJSKA ZA NOTRANJEGA SOVRAŽNIKA ALI PROTI NJEMU JAVNI ODGOVOR ČASOPISU (NOVINARJEM) SLOVENSKIH DELAVCEV (0 "G S Cinkarna Celje ni vzorčen primer za morebitne nujne posege vlade za omejevanje plač. V Cinkarni Celje je zaposlenih 1585 delavcev. 45 jih ima individualno pogodbo. Struktura mase v prvih treh mesecih letošnjega leta za plače je 91 % za izplačilo po splošni kolektivni pogodbi in 9% mase za izplačilo po individualnih pogodbah. Naše poslovanje v teh kriznih letih je bilo težko, a vseeno pozitivno. Vsa leta smo likvidni in dober poslovni partner. Tehnoloških presežkov nismo odpuščali, pač pa smo krizo, z izkoriščanjem vseh možnih mehkih variant, preživeli skupaj. V nobenem pogledu nismo ekstremisti, tudi pri plačah ne. Z njimi smo v okvirih splošne kolektivne pogodbe in v okvirih priporočil GZ za plače po individualnih pogodbah. Niste si izbrali pravega podjetja. Zaradi nas predsedniku vlade ni potrebno nalagati »domačih nalog«. S tem odgovorom želimo demantirati vaše nepreverjene in na prvi strani DE objavljene posnetke, ki so za nas in naše notranje odnose zlonamerni in zavajajoči za javnost. Želimo, da odgovoru posvetite enako medijsko pozornost kot vašim nepreverjenim navedbam v JAVNEM VPRAŠANJU (DE 13. 4. 1994). Pozdrav! Cmok Branko, predsednik DS podjetja Marjan Prelec, dipl. inž., Generalni direktor Cinkarne Celje MOŽNOST ZADNJEGA KROGA KOLEKTIVNIH POGAJANJ JE PONEDELJEK Pen/erzna zgodba Večina naših politikov bi storila največ za delavski razred, če bi ta hip odstopila. Politiki dobe oblast od ljudstva in jo potem uporabljajo proti njemu. (aforizma Rudija Ringbauerja) Dopovedujejo nam, da povsem poštenega lastninjenja ni. Toda tisto, ki smo ga »po Markovičevo« Slovenci doživljali doslej, je bilo blago rečeno perverzno. Seveda vsa krivda ne more pasti na Anteja, lep del zaslug za pervertiranost gre na rovaš domačih hijen, ki so se spopadle za mrhovino. In na rovaš od ljudstva pooblaščenih lovskih čuvajev, ki naj bi hijene odganjali od plena, pa so raje gledali proč. Bolje v zrak, ko so lovili vržene jim grižljaje. Zdaj lastninjenje vendarle poteka malo bolj nadzorovano oziroma pošteno, če je pri procesu te vrste tak izraz sploh moč uporabiti. Perverznosti pa bo konec šele s koncem procesa samega. Seveda tudi potem ne bodo vsem rožice dehtele, a bolj ali manj se bo vedelo, kdo pije in kdo plača. Tudi med kolektivnimi pogajanji, ko se bodo zaposleni za svoje pravice pač udarili z znanimi lastniki. Za zdaj niti za ves cirkus okoli kolektivnih pogodb verjetno ni boljšega izraza kot prav perverznost. Sindikatom nasproti namreč ne stoje lastniki s svojim interesom, ampak jih skušajo žejne čez vodo prepeljati bleferji prve vrste. Vsi ti »partnerji« namreč nimajo nobene pravice delavcev in njihovih sindikatov poučevati, kako si dele preveč in s tem nič manj kot ogrožajo narodno gospodarstvo. Prvič zato ne, ker so si sami dodobra napolnili VAMPE! Argumentov za to trditev niti ne kaže ponavljati, bes na poslance in njihove privilegije je več kot zgovoren. Tudi dokazov za nesmotrno trošenje denarja davkoplačevalcev je vrh glave, in da postaja Slovenija kljub demagoškim obljubam najdražja država v Evropi, je žalostno dejstvo. Če bi šlo resnično za narodov blagor, ki naj bi ga spodkopavale prav beraške delavske mezde, bi človek od narodnih voditeljev poleg zavajajočega blebetanja pričakoval vsaj kanček svetlega zgleda. Ker ga ni, bi spet pričakoval, da že prepolna usta blebetači v sramu zapro, preden jim jih bo kdo drug. Toda ker država mora biti in ker so prepričani, da so država prav in zgolj oni sami... Da je vse skupaj do konca perverzno, tega odnosa s »partnerji« nočejo razčistiti niti sindikati. Namesto da bi lužo zbistrili skupaj, jo po vsem svojem skromnem znanju brozgajo v upanju, da bodo kar naprej lahko ribarili v kalnem. In ubogo članstvo nima pojma, kaj se sploh dogaja. Novinarji, ki naj bi pomagali bistriti njihov pogled, ali ne razumejo, za kaj komu gre, ali pa, kar ni nič manj verjetno, raje verjamejo prav največjim demagogom. Je čisto vseeno, v kateri tripartnerski klopi sedijo. časopis slovenskih delavcev Nanj se resda lahko naročite tudi pisno, toda zakaj bi se trudili: pokličite (061)321-255 r W 1 in poskrbeli bomo, da boste dobili časopis, brez katerega je vaše delo v (kateremkoli) sindikatu vsaj težje, če že ne nemogoče EE T časopis slovenskih j delavcev Stvar je jasna. To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov: Priimek in ime: _______________________________________________ Naziv podjetja ali ustanove: Naslov: __________________ Podpis naročnika: Politika Najprej nam mora biti jasno, kaj so sploh politične stranke. Po mojem mnenju so politične stranke lahko samo tiste stranke, ki imajo celovit program za vodenje celotne družbe. Če tega ni, so te stranke samo določenih organiziranih interesov. Bilo bi zelo krivično do mnogih organiziranih interesov, če bi si samo teh nekaj strank delilo politično oblast nad celoto. Da ne govorim, da smo s tem volivci postavljeni pred nerešljive probleme. Eno stranko bi volil zaradi varovanja narave, drugo zaradi nacionalnega ponosa, tretjo zaradi lastninjenja, četrto zaradi nižjih davkov, večjih pokojnin, manjše carine itd. in v takem stanju državljani nikdar ne vemo, kaj in zakaj smo volili eno stranko, ker postane dnevna politika vedno samo kompromis peščice voditeljev tistih strank, ki si delijo oblast. Teh kompromisov pa volivci katerekoli stranke iz naših pričakovanj nikoli ne moremo razumeti. Razumljivo je, da programi zajemajo samo načelnosti. Za uresničevanje teh ciljev pa morajo biti posamezni organizirani interesi kar najbolj samostojni in samemu sebi odgovorni, saj je samo v njih največ kreativnosti in sposobnosti za doseganje najboljših rezultatov. Za dosego teh ciljev pa morajo biti med drugim izdelane in pojasnjene tele teme: za medsebojne odnose, delitev družbenega proizvoda, razvoj in solidarnost. V tem pa se po demokratičnem postopku sporazumevajo posamezni organizirani interesi. Zato moramo imeti dvodomni politični sistem. V enem so izvoljeni predstavniki političnih strank in v drugem predstavniki različnih organiziranih interesov, ki so izvoljeni iz svojega okolja in zato neodvisni od politikov. Samo to omogoča enakopravno usklajevanje različnih interesov. V demokraciji bi morala biti osnovna naloga politike usklajevanje teh interesov, saj so to večinski interesi državljanov, ne pa da se večini vsiljujejo interesi, ki so danes največkrat interesi oblastiželjnih li-derjev posameznih političnih strank. Za take politične stranke je razumljivo, da morajo biti politiki predvsem visokokvalificirani v svojem poklicu, saj samo taki lahko oblikujejo in zagovarjajo zahtevne politične programe. Danes, ko v parlamentu prevladujejo povprečno izobraženi politiki, je razumljivo, da liderji svojih strank lahko izkoriščajo svoje politike, da povprečni kmet, delavec, izobraženec itd. zaradi svoje odvisnosti na zahtevo svojih politikov odločajo o stvareh, za katere ne morejo imeti svojega strokovnega znanja. V takem dvodomnem sistemu pa morajo biti odločitve usklajene z enakovrednim znanjem, zato ni pomembno, kdo od njih predlaga zakonske spremembe in dopolnila. Sprejme pa jih vedno zakonodajna politična skupščina (zbor), ki predloge lahko zavrne, če so v nasprotju z ustavo in zakoni in v nasprotju z volilnim programom večinske stranke ali če je dokazana materialna in družbena škodljivost predlaganih sprememb. Glavni razsodnik pa je ustavno sodišče. Da pri tem ne prevladujejo interesi enega okolja, so vsi predstavniki organiziranih interesov enakošte-vilno izvoljeni iz vseh regij. V teh interesih pa ločimo tiste, ki neposredno ustvarjajo družbeni proizvod, od tistih, ki so financirani iz proračunov, in s tem na predstavnike posameznih regij. Za prve je najbolj pomembna delitev družbenega proizvoda med podjetji in državo in odnosi med delodajalci in delajemalci. Za druge delitev dela družbenega proizvoda za državno upravo, vojsko, policijo, solidarnost in na del za druge uporabnike proračunov. Za tretje pa, kakšna naj bo v vsem tem samostojnost in upravljanje regij in ustanavljanje občin. Drug od drugega morajo biti odvisni. Večji ko bo družbeni proizvod, več bo tako za ene kot za druge in obratno. To načelo delitve družbenega proizvoda pa mora biti jasno in razumljivo, ker ta vzajemnost prisiljuje tako ene kot druge, da vsi storijo kar največ, da je družbenega proizvoda kar največ. Vse odločitve morajo biti podprte z jasnimi izračuni, zato moramo imeti gospodarske simulatorje, v katerih mora biti kar največ podatkov iz vsakdanjega življenja. Taki simulatorji jasno pokažejo vse spremembe, ki bodo nastale, ko se sprejmejo spremembe ali dopolnila. Za tako vodenje pa mora biti politika mnogo bolj strokovna, kot je danes. Vodenje na pamet ali po občutkih je za današnji čas nedopustno in zagotovo katastrofalno. In da je vse kar najbolj demokratično, morajo prevladati demokratična načela. Po moje je demokracija kompromis večine za različne interese, ki so zajeti v ustavi in zakonodaji in za kršitelje sankcionirani s kaznimi. To, kar danes doživljamo, je zelo daleč od demokracije. Demokratičen je samo tisti dan, ko volimo, takoj za tem pa se politične stranke fevdalizirajo in si s tem razdelijo oblast. ZA OBLAST PA VEMO, DA JE V PRVI VRSTI ORGANIZIRAN PRIVILEGIJ. Da nekateri zaradi teh posledic danes ne priznavajo izvoljene oblasti, ker za tako oblast niso glasovali, je v današnjih razmerah neresno. Rešitev je samo v tem, da se demokracija širi, ker se bo samo s tem manjšini ožilo izkoriščanje oblasti. Volivci moramo zahtevati, da nam politične stranke izdelajo svoje programe in povedo, kako bodo uveljavljale demokracijo. Potem bodo naše odločitve mnogo lažje in odgovornost političnih strank veliko večja. S tem bo zagotovo veliko manj političnih strank, upravni aparat veliko bolj zavezujoč, uspešen, manjši in cenejši. V interesu večine pričakujem, da se bo temu predlogu odzvala saj ena politična stranka. To bi tudi vse druge politične stranke, ki bi hotele pridobiti največ volivcev, prisililo k enakim dejanjem, saj bi obljuba »ZA EVROPSKO KAKOVOST ŽIVLJENJA« postala veliko premalo. SREČNO. Stane Urbančič Uredništvom javnih glasil Alenka Orel - podpredsednica sindikata Neodvisnost-KNSS SVET NEODVISNOSTI-KNSS je na svoji konstitutivni seji izmed članov predsedstva za podpredsednico NEODVISNOSTI-KNSS izvolil Alenko OREL. SVET NEODVISNOSTI-KNSS je sprejel tudi program dela za kratkoročno obdobje, v katerem je velik poudarek na sklenitvi nove splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo in socialnem paktu. Predsednik NEODVISNOSTI-KNSS France TOMŠIČ je člane SVETA seznanil z zadrževanjem in zavlačevanjem pogajanj s strani Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Postavljeno je bilo vprašanje, ali se Zveza svobodnih sindikatov zaveda, da s takim pristopom k pogajanju koristi delodajalcem in ogroža socialno materialni položaj delavcev. Svet je za kandidatko za varuha človekovih pravic predlagal pravno svetovalko NEODVISNOSTI-KNSS Ireno VIRANT, ki ima veliko zaslug pri neposredni zaščiti delavčevih pravic. Vlado Pegan, Informativna služba Neodvisnosti-KNSS Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS) tudi v Ajdovščini V začetku marca t. I. so upokojenci v Ajdovščini ustanovili Območno organizacijo Demokratične stranke upokojencev. Ima 7-članski odbor in 3-članski nadzorni odbor. Sedež stranke bo do nadaljnjega v stavbi političnih strank in drugih organizacij v Ajdovščini, Goriška cesta 17. Na območju sedanje občine Ajdovščina je okoli 4.500 upokojencev in invalidov. Pričakujemo, da se jih bo v stranko upokojencev vključilo precejšnje število, saj članstvo od njene ustanovitve dalje močno narašča. Le združeni bomo lahko branili uzakonjene pravice iz minulega dela. Program stranke je jasen. Ne hrepenimo po oblasti, zahtevamo samo enakopravno partnerstvo pri sklepanju socialnih paktov. Zavzemali se bomo za pravno varstvo vseh upokojencev in invalidov v skladu s sedaj veljavnim Izjava za javnost V Združeni listi socialnih demokratov izražamo ogorčenje, ker se položaj in vloga Združene liste v vladni koaliciji nesramno podcenjujeta. Na to kažejo zlasti zadnje izjave predsednika SKD gospoda Lojzeta Peterleta. Izjave o sedanji in bodoči vlogi Združene liste socialnih demokratov in poimenske špekulacije o novih ministrih kažejo, da si gospod Peterle lasti vlogo mandatarja sedanje in bodoče koalicijske vlade. Po našem mnenju pomeni tak način rušenja obstoječe vlade tudi zmanjšanje kredibilnosti Republike Slovenije v tujini, kar je toliko bolj presenetljivo, ker gre za zunanjega ministra. Zato Združena lista socialnih demokratov od dr. Drnovška v takšnih pogojih pričakuje, da bo zagotovil spoštovanje koalicijske pogodbe med LDS in ZLSD. Na njeni podlagi zahtevamo zastopanost ZLSD v sedanji politični koordinaciji vlade, ki med drugim ocenjuje in sprejema stališča do dokumentov, ki nakazujejo zasledovanje in prisluškovanje političnim osebnostim, protikorupcijske zakonodaje in drugih pomembnih političnih vprašanj. Združena lista socialnih demokratov je sicer pripravljena na nadaljnje koalicijske dogovore, meni pa, da je veliko pomembnejše usmeriti energijo v usklajevanje stališč do predlaganih sprememb pokojninske zakonodaje, sprememb socialnih pravic in odprtih vprašanj socialnega sporazuma. Te spremembe so neposredno povezane s predlogom proračuna za leto 1994 in uresničevanjem vladne politike, opredeljene v proračunskem memorandumu. Mag. Janez Kocijancic, predsednik Izjava politične direkcije ZLSD Združena lista socialnih demokratov je in bo nasprotovala vsem spremembam pokojninske zakonodaje, ki ne bodo usklajene s predstavniki upokojenskih organizacij- in združenj. Pokojninski kapitalski sklad sodi v Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, saj morajo na njegovo upravljanje imeti temeljni vpliv upokojenci. Presedniku vlade predlagamo, naj se skupaj z ministrico za delo, družino in socialne zadeve že v naslednjem tednu sestane s predstavniki upokojencev in z njimi uskladi sporna vprašanja. Janez Kocjančič, predsednik ZLSD sistemskim zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Stranka ni ideološko obarvana in ne jemlje nobenemu pravice do drugačnega prepričanja ali nazora. Sodelovali bomo s tistimi strankami in organizacijami, ki bodo v parlamentu in drugih inštitucijah oblasti zastopali interese upokojencev in invalidov in se zavzemali za njihovo pravno varstvo. Nastopali bomo na volitvah v občinske svete in na parlamentarnih volitvah in si s tem pridobili svoje zastopnike, ki se bodo potegovali za upokojensko in invalidsko populacijo. Dne 21. 3. 1994 smo skupno z Društvom upokojencev in Društvom invalidov poslali Državnemu zboru, Vladi, Državnemu svetu, poslanskim klubom, obema poslancema DZ iz Ajdovščine in drugim inštitucijam v Republiki protest proti nameri vlade, da po hitrem postopku vsili parlamentu obravnavo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki bi občutno prizadel upokojence in invalide, jim krepko zmanjšal pokojnine in njihovo pravno in socialno varnost. Pričakujemo, da nas bodo pri tem podprli tudi še sedaj aktivni delavci, kajti borimo se tudi za tiste, ki nam bodo čez čas sledili. Lepo pozdravljeni! Alojz Soban, predsednik Območnega odbora Sporočilo za javnost Bajaga in Peterle, drugič Osupli smo v sredinem časopisju zasledili novico, da je Ministrstvo za zunanje zadeve ponovno prepovedalo vstop Mom-čilu Bajagiču-Bajagi v Slovenijo in s tem preprečilo izvedbo njegovih petih napovedanih koncertov. Težko najdemo besede za opis svoje začudenosti nad ponovnim nekulturnim in nestrpnim dejanjem MZZ. Četudi bi 10.000 mladih skandiralo in ploskalo Bajagi v pisarni zunanjega ministra, minister Peterle očitno ne bi spremenil svojega stališča. Ne preostane nam drugega, kot da ministra Peterleta javno vprašamo, kdaj bo končno odstopil in prenehal s politiko posiljevati kulturno izmenjavo med narodi. Mladi forum Združene liste Slovenske investicije po novem Dvajsetega aprila bo minilo 50 let od prisege slovenskih domobrancev (s figo v žepu) velikemu Evropejcu in izpričanemu prijatelju slovenskega naroda ADOLFU HITLERJU. V počastitev tega svečanega dogodka so vrli logaški črnorokci štiri dni pred tem likvidirali sedem Logatčanov. In kaj imajo s tem opraviti nove investicije na Slovenskem?! Pred dvema letoma je lastnik hiše, v kateri je bila ustanovljena organizacija OF, odstranil spominsko ploščo - zaradi obnove fasade. Hiša je od policijske postaje in sedeža vrle občinske uprave oddaljena približno 200 metrov, in kako daleč je njen lastnik z »obnovitvenimi deli«, naj poslika vaš fotoreporter. Vse bo jasno! P. S. Pošiljam vam tudi pismo, le eno od mnogih, ki jih hrabri anonimneži pošiljajo na moj naslov: »Spoštovani gospod Kušlan, veliki demokrat! Vračam vam članek »Originalno razumevanje demokracije«, ki ste ga objavili v DE. Svetujem vam, da ga znova preberete in se ob njem krepko zamislite. Sram me je, da delim državljanstvo Slovenije s takimi ritolizniki in primitivci, kot ste vi. Lep pozdrav pod geslom - Proletarci vseh dežel, združite se!« Tugomer Kušlan časopis f Hf slovenskih | Jj J delavcev Delavska enotnost je bila ustanovljena 20. novembra 1942 • DE - glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije • Izdaja ČZP Enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4, poštni predal 479 • Direktor in glavni urednik: Marjan Horvat, telefon 313-942, 311-956 • Odgovorni urednik: Ciril Brajer, telefon 1316-163, 313-942 • Časopis urejajo: Sašo Bernardi (fotografija), Brane Bombač (oblikovalec), Marija Frančeškin (Življenjska razpotja), Ivo Kuljaj (Ravbarkomanda, Najpomembnejša stran)! Damjan Križnik (Kažipot), Franček Kavčič (sindikati), Boris Rugelj (Na tržnem prepihu), Andrej Ulaga (Na tržnem prepihu), Bora Zlobec (lektorica), Igor Žitnik (Razum in srce) in Jožica Anžel (tajnica), telefon 313-942,311-956 • Naročnina: 321-255 • Posamezna številka stane 170 tolarjev • Žiro račun: 50101-603-46834 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Kopitarjeva 6, Ljubljana • Časopisni svet: Mira Videčnik, Alojz Omejc, Ciril Urek, Edo Kavčič, Jernej Jeršan, Dušan Semolič TRIBUNA Zgodba o plačah Piše: Martin Ivanič Kadar slišimo predsednika vlade Drnovška govoriti o gospodarskih in drugih gibanjih v Sloveniji, se nam zdi, da se vse spreminja v uspeh, da je vse skupaj ena sama zgodba o uspehu. Pravzaprav ne! Ta saga ima majceno napako. Zgodba o plačah celo po Drnovškovih zatrjevanjih ni zgodba o uspehu. Ne pove nam sicer, kakšna zgodba je to, vendar smo do odgovora prišli sami po izrazito izkustveni poti: Zgodba o plačah je zgodba o demagogiji. Kaj se pravzaprav dogaja? Že lep čas, vsekakor pa vsaj od takrat, ko je Drnovšku kot novopečenemu premieru močno zdrsnila sklopka pri plačah v nekaterih delih negospodarstva in mu je milostni udarec zadalo samo ustavno sodišče, je prvi minister zastran plač postal neverjeten konzervati-vec. Plače so postale njegova mora in, kakor misli sam, ključ njegove zgodbe do popolnega uspeha. Zadnje dni nam je vnovič potrkal na državljansko vest s podatki o realno naraslih plačah v vseh sektorjih, že spet pa posebej v negospodarstvu. Ta trik je postal preprosto dolgočasen. Spominja na društvene občne zbore, ki so med drugim sprejemali tudi finančna poročila. Društveni blagajnik (v boljših primerih pa predsednik nadzornega odbora) je prišel z majcenim papirjem in prebral nekaj v naslednjem slogu: »V letu temin-tem smo imeli 175000 prihodkov, odhodkov pa je bilo 171000. Stanje blagajne je 4000. Ugotavljamo, da je bilo blagajniško poslovanje v skladu s pravili.« Taka kozlovska poročila so zbori jemali za gotova dejstva in dvigu rok je sledila priložnostna zakuska. Brez cinizma, ampak večkrat sem pomislil, da je moral biti gospod Drnovšek svojčas kakšen društveni blagajnik in da pri vodenju vlade in vladne politike preveč prakticira izkušnje od tam. Preprosto nam sporoči, da so plače za toliko in toliko odstotkov realno zrasle, kar ogroža bla, bla, bla. In mi naj bi mu verjeli na njegovo premiersko besedo - dobro vedoč seveda, da državniki in politiki niti ne lažejo niti se ne poslužujejo slepilnih metod. Skratka, nas državljane premier jemlje za one malce bebave in malce naveličane udeležence občnega zbora, ki se nič ne vprašajo niti o strukturi prihodkov niti o smotrnosti posameznih odhodkov in verjamejo na besedo. A trik s plačami je iz drugega filma. Kako je z našimi prihodki, ki se imenujejo plače, presneto dobro pazimo in občutimo. No in jaz sem nekoliko egocentričen, pa bom začel pri sebi: Že od 1. 1. 1993 se mi plača ni popravila niti za tolar (ne da bi mi bilo znano, da gre morda za kakšno kazensko zadevo zavoljo zanič dela) - kvečjemu je kakšen mesec iz meni nejasnih razlogov za nekaj tolarjev manjša, pa spet enaka... A tako povprečen državljan ni »relevanten«. Pa sem ob zadnji podražitvi naših plač začel »anketirati« znance in komaj bežne znance, vendar - ako niso vsi lažnivci - se plača takorekoč nikomur ni prav nič izboljšala. Jasno: niti ta moj vzorec ni posebno zanesljiv pokazatelj, vendar pre-mierovo teorijo postavlja pod močan dvom, če že ne na laž. Ali ima vlada interes s plačami manipulirati? Tristoodstotno! Pravzaprav se mi izrečene trditve sploh ne zdi potrebno utemeljevati. Po naši še vedno politično obarvani gospodarski pameti plače veljajo samo za strošek. Po vul- garni ekonomistični pameti pa je to strošek, na katerega je možno s samovoljo precej vplivati. Ker hoče biti premier uspešen in ker se želi dokazati predvsem na gospodarskem polju, skuša po tej poti povečati gospodarsko učinkovitost. Ob tem nas straši s primerjavami npr. čeških plač, kjer izpademo silno nekonkurenčni na mednarodnih trgih, brez njih pa nam je umreti. (Temu se je po svoje pridružil celo TV komentator A. Štakul rekoč, da povečane plače povečujejo notranjo porabo in tako zmanjšujejo izvoz. Lepa, gladka teorija, ni kaj!) Ne dvomimo seveda, da plače so tudi vprašanje cene proizvodnje in s tem konkurenčnosti, ne verjamemo pa v gospodarsko doktrino, ki gradi samo na nizkih plačah. Hkrati pa premieru verjamemo (in s tem prehajam k drugemu vidiku plačne demagogije), da - čeprav se zastran gibanja plač ne smemo zanesti na njegovo besedo in na avtoriteto statističnega zavoda, za katerega vemo, da ni dovolj neodvisna ustanova - plače v globalu res curljajo čez rob. In ker vemo, kako strašno se je razbohotila državna birokracija in kako drago, a hkrati jalovo je delo številnih državnih teles, ki se ukvarjajo z izrednimi zasedanji, aferami in korupcijo namesto z načrtnim izvajanjem razvojne politike, mu radi verjamemo, da ga skupni znesek plač skrbi. Toda nikakor ne bomo mogli topoumno požirati njegove linearne procentne demagogije, temveč bomo morali skrajno trmasto vztrajati, naj vlada in njen šef ravnata po jasnih in analitičnih gospodarskih in finančnih načelih. To pa, kratko rečeno, pomeni, naj nam namesto demagoške statistične megle in svoje avtoritete ponudi konkretne podatke po sferah in panogah dejavnosti, če je treba, celo po podjetjih in delovnih organizacijah. Samo na ta način mu bomo lahko verjeli in ga prav zavoljo zaupanja in poštenosti podpirali, kolikor je to v naši državljanski in delojemalski moči. Upravičeno se lahko bojimo, da v tej državi še dolgo ne bomo znali živeti in se ravnati po demokratičnih pravilih. Pa ne tistih zamotanih, ki jim rečemo visoka --------------------- šola demokracije, v kateri je še vedno in zagotovo tudi bo cel svet, marveč tistih, ki nekako sodijo v prve razrede osnovne šole. V demokraciji, če ta hoče delovati, pač vladajo pravila, ki jih ni moč prilagajati od primera do primera. Poslanec Marijan Poljšak iz samostojne poslanske skupine si je glede nastopa predsednika države v parlamentu zelo prizadeval, da bi z njim lahko polemiziral, ker da predsednik pač zastopa neko politiko in se je o njej treba »udariti« in to je potem demokracija. Če pa predsednik države samo govori, poslanci pa le poslušajo, potem gospod Poljšak noče biti poslušalec, ker je to enostransko in torej ni demokratično. Poslušalec noče biti zato, ker da predsednik države zastopa enostransko politiko. | Gospod Poljšak je pri tem mimogrede pozabil, da sedi v parla- „ mentu takorekoč vsak dan. da je J nonstop udeiežen v oblikovanju . politike m da je za vse, kar se na > zakonodajnem področju dogaja 1§ ^ v tej državi tudi kot posledica takšne ali drugačne zakonodaje, lnj|j^Hj| odgovoren oz. soodgovoren predvsem sam. Predsednik dr- Abeceda žave sicer mora podpisati zakone, predno se objavijo, toda to je zgolj formalnost. Gorje predsedniku, če kakega zakona ne bi podpisal, saj bi ga po vsej verjetnosti čakal politični linč. Gospod Poljšak je tudi pozabil, da se predsednik države mora ravnati po postavah, ki jih določi parlament in ki so zapisana v ustavi. Pri politiki, ki jo zastopa predsednik države, torej ne gre za vprašanje, ali je enostranska, tostranska ali enostranska, marveč ali je skladna z ustavo in zakoni. Ustava in zakoni pa seveda nastajajo na osnovi različnih mnenj, enostranskih in tudi »enostranskih« včasih, toda, ko so zapisani, veljajo za vse enako, ker je pač taka volja večine. Gospod Poljšak lahko predsedniku države jemlje mero zgolj z zornega kota spoštovanja zakonov. Toda gospod Poljšak bi rad politiki predsednika države zoperstavil svojo politiko, kar pomeni, da bi rad polemiziral s tisto politiko, ki ga je že v parlamentu preglasovala, ker v njem pač velja pravilo večine. Pri tem je seveda gospod Poljšak mimogrede spregledal, da želi tudi sam nastopati s pozicije enostranske politike, to je svoje politike, torej točno s tem, kar očita predsedniku države. Gospod Poljšak je seveda tudi spregledal, da po ustavi predsednik države ne more v tako razpravo, četudi bi to želel. Tudi abecedo demokracije se je včasih težko naučiti. Seveda pa je učenje demokracije, tako kot vsako učenje, odvisno od učencev, kdaj so se je začeli učiti in s kakšno stopnjo odprte glave. Dr. Leo Šešerko je vsekakor eden tistih poslanskih mož, ki ve, da je demokracija spoštovanje dogovorjenih pravil igre. Seveda morajo biti tudi ta pravila demokratična in določena na demokratičen način. Zato je dobro, da je svojega poslanskega kolega Poljška takoj poučil, da je po naši ureditvi predsednik države pač predsednik vseh državljanov, da je pri nas voljen na neposrednih volitvah in da zato ne morejo biti Lekcija dobrodošle ideje, ki bi lahko vodile v konflikte med državnim zborom in predsednikom republike. Če Slovenci svojih temeljnih ustavnih institucij ne bomo spoštovali in cenili v funkciji, ki jo imajo, in tudi omogočali, da bodo svojo funkcijo opravljale v skladu z ustavo, se nam slabo piše ne glede na to, kdo je predsednik republike, se je glasil pouk dr. Šešerka. »Zeleni« oz. sedaj liberalni doktor ima seveda zelo prav. Za spoštovanje temeljnih ustavnih institucij gre. K temu spoštovanju, ki je seveda lahko in mora biti tudi kritično in ne pasje zvesto, pa sodi tudi dobro poznavanje ustavnih pravil (in iz njih izvirajočih zakonskih pravil), po katerih morajo delovati te institucije. Ta pravila je treba spoštovati in jih upoštevati, dokler so v veljavi, predvsem pri ocenjevanju posameznih ustavnih institucij. V nasprotnem primeru nastopa pač zakon ulice, ki si zakone kroji sproti in kakor ji ustreza. Če se taka manira pojavlja na takšnem mestu, kot je parlament, se moramo zavedati, da se bomo morali z abecedo demokracije še dolgo ukvarjati in ponavljati osnovnošolske razrede. Dr. Šešerko se očitno zaveda izjemnega pomena spoštovanja ustavnih institutov in posledic, ki lahko izvirajo iz nespoštovanja. Kadar poslušamo zgodbe o poskusih politične destabilizacije države, nam to največkrat diši po nekakšni neopredeljeni »čorbi«, za katero nikoli ne vemo, ali si bomo z njo pokvarili želodec ali ne. Šele na posameznih primerih nam ta nesrečna destabilizacija postane nekoliko jasnejša. Če se ustavna pravila skušajo spremeniti samo zato, ker pač to komu trenutno ustreza, je to seveda poskus destabilizacije, saj to pomeni, da danes za nekoga velja eno, jutri pa za drugega drugo. Kako pa nas take reči, ki se sicer dogajajo v vsakdanjem življenju, od družinske vzgoje do visoke politike, lahko prizadenejo, razžalostijo in razjezijo, pa tako sami najbolje vemo. Ker je splošen dogovor in pravilo, da vozimo po desni, morajo tako voziti tudi tisti, ki bi radi po levi. Tudi ta sveta preproščina spada v demokracijo. Boža Gloda Piše: Jože Smole Svetovna trgovinska organlzaciia Ob rojstvu Svetovne trgovinske organizacije (WTO) je nujno pospešiti pogajanja za polnopravno članstvo naše države v GATT-u, saj je to pogoj za udeležbo v novi pomembni svetovni organizaciji, ki bo uradno začela delovati 1. januarja 1995. V svetovnem tisku prevladujejo pozitivne ocene o nedavnem ministrskem sestanku sto petindvajsetih držav članic GATT-a v maroškem mestu Marakešu. S sprejeto deklaracijo, ki države obvezuje k odprtejšemu trgovanju, se je uspešno končalo osemletno usklajevanje mnenj (takoimenovani Urugvajski krog pogajanj) o novih določbah svetovne trgovine in o carinskih stopnjah. Še pred ustanovitvijo Organizacije združenih narodov (leta 1945) sta bili v Bretton Woodsu leta 1944 ustanovljeni pomembni mednarodni finančni instituciji: Mednarodni monetarni sklad in Svetovna banka za obnovo in razvoj. Kmalu po drugi svetovni vojni, leta 1947, pa je bil ustanovljen GATT, ki naj bi kot posebna mednarodna organizacija s pogajanji in soglasjem urejala pravila svetovne trgovine. Od ustanovnih triindvajsetih držav se je članstvo z leti povečalo za več kot sto držav. Kljub tako velikemu članstvu pa GATT še vedno ni povsem univerzalna svetovna organizacija. V njej ni mnogih držav, tudi tako pomembnih ne, kot so Kitajska, Rusija in Ukrajina. O vključitvi Kitajske v GATT in s tem v Svetovno trgovinsko organizacijo se veliko razpravlja. Po razpadu SFRJ si je tako imenovana Zvezna republika Jugoslavija lastila pravico nasledstva tudi v GATT-u. Vodilni predstavniki te organizacije niso dovolj resno obravnavali novega stanja na tleh nekdanje SFRJ. Slovenije niso bili pripravljeni sprejeti v članstvo GATT po načelu nasledstva, temveč so zahtevali posebna pogajanja za pridobitev članstva. Predstavniki naše države pa v teh pogajanjih dozdaj niso bili ravno uspešni. Podaljševanje sedanjega stanja nam lahko zelo škoduje. Nedavna izjava ministra Kračuna najavlja intenzivnejša pogajanja za pridobitev polnopravnega članstva Slovenije. Enakopravnost - največja človekova svoboščina V vsaki skupnosti se pojavljajo vprašanja medsebojnih odnosov, in to med ljudmi ali širšimi skupnostmi. Od tega, kakšni so ti odnosi, je odvisna kakovost človeškega življenja. Ce so v teh odnosih med ljudmi mir, pravičnost, razumevanje ali kot najvišja oblika ljubezen, je življenje smiselno in lepo. Če so pa ti odnosi skrhani, recimo, da v njih vladajo nemir, krivičnost, sebičnost in sovraštvo, je življenje oteženo in ni vredno, da bi ga človek živel. _____________ Res je, da medsebojne človeške odnose, ki vladajo med ljudmi ali širšimi skupnostmi, ureja zakonodaja. Vendar se zakoni lahko bolj ali manj menjavajo, pač v skladu s časom in razmerami. Njihovo bistvo naj bi bila pravičnost medsebojnih odnosov. Če se jih kdo ne drži, naredi prekršek ali greh proti določeni človeški skupnosti ali posamezniku. Vendar o »volji zakona« lahko govorimo le V prenesenem pomenu besede, po kateri zakonodajo štejemo za pravni red. Skupnost ali država pa neodvisno od človeka ne more hoteti, ne misliti, ne ukrepati, ne prepovedovati. Zakonodaje tudi ne pri- piše: Geza Pilo naša država kot taka, zakonov tudi ne uporablja in jih tudi ne izvaja, temveč to delajo posamezniki v njenem imenu. V očeh državljanov je seveda bistvenega pomena, kdo so ti ljudje, ki to delajo, da v imenu države govorijo in prinašajo odločitve. Kako je z njihovo pravičnostjo? Ravno zato naj demokracija ne ožigosa nikogar, ki je le drugačnega mišljenja, antidemokratičnosti, in naj na ta način ne pride v nasprotje z lastnimi osnovnimi idejami. Vsak človek naj bo torej svoboden državljan z vsemi pravicami in dolžnostmi. Brez enakopravnosti in svobode je demokracija le prazna utvara! Kaj je svoboda? Svoboda je moralna pripravljenost človeka, da lahko izbira med danostmi, ki so pred njim. Kot duhovno in moralno bitje je človek svoboden. Njegov notranji svet je brez prisil. Lahko ga usmerja tak ali drugačen življenjski in tudi verski nazor. Le če te splošne norme kot ljudje izpolnjujemo, lahko govorimo tudi o enakopravnosti. Veliko k takemu razumevanju lahko pripomore Cerkev, ki na osnovi učenja Biblije izpričuje enakopravnost in k njej kliče vse ljudi. Zato noben demokratično misleč človek ne more biti nehvaležen temu učenju, v katerem se na zemlji glasi enakost ljudi pred Bogom. Ravno ta krščanski nauk je dal osnovo za družbeno, gospodarsko, politično in versko enakopravnost človeka. V praksi seveda Čerkev nikoli ne more biti zadovoljna z enakostjo pred Bogom, temveč mora služiti ideji enakopravnosti v vsakdanjem življenju, naj se vsakemu človeku brez izjeme odpre možnost izpopolnitve in izpolnitve njegovega življenja. To je odgovornost do Boga in do človeka. Ljudje, ki tako mislijo, ne pozabljajo, da biti podoben človeku pomeni toliko kot biti podoben Bogu. Svetovna trgovina je izredno hitro naraščala. Njen obseg je leta 1947 znašal vsega dvajset milijard ameriških dolarjev, danes pa že presega 3.580 milijard dolarjev! V tako razvejani svetovni trgovini pa je toliko večja odgovornost držav. Ena osnovnih nalog Svetovne trgovinske organizacije bo prav nadzor nad doslednim spoštovanjem »pravil igre«. Odločno bo morala nastopati proti vsem oblikam protekcionizma, pojavom nelojalne konkurence in zapiranja notranjih trgov. Zelo pomembno pa je tudi to, da bo nova organizacija imela širši delokrog od GATT-a. Poleg trgovine z industrijskimi izdelki bo obravnavala tudi kmetijstvo, storitve, intelektualne dejavnosti in tuja vlaganja. Z nadaljnjim zmanjševanjem carinskih ovir naj bi se svetovna trgovina povečevala za približno 200 milijard dolarjev na leto. Na zasedanju v Marakešu so mnogi zahtevali, naj bi med določbe o svetovni trgovini sodili tudi dogovori o delavskih plačah in standardih socialne varnosti. Predstavniki razvitih držav so dokazovali, da nelojalno konkurenco na svetovnem trgu povzročajo tisti, ki izkoriščajo ceneno delovno silo. Prav tako so menili, da bi morali v vseh državah brez izjeme spoštovati pravico delavcev do sindikalnega organiziranja. In tudi obveze zdravstvenega in socialnega zavarovanja bi morale biti sestavni del mednarodnih standardov. Predstavniki nekaterih dežel v razvoju pa so dokazovali, da so takšne zahteve motivirane s sebičnimi interesi bogatih, da so tudi sicer nestvarne in da nikakor ne sodijo med določbe o svetovni trgovini. Kljub velikim razlikam postaja vse bolj očitno, da pri nadaljnjem spodbujanju svetovne trgovine ne bo šlo samo za zmanjševanje carinskih stopenj in odpravljanje drugih pregrad, ampak tudi za zagotavljanje osnovnih standardov o nagrajevanju dela, ki bi morali veljati za vse države, ne glede na njihovo gospodarsko razvitost. Praksa ohranjanja nizkih plač delavcev postaja anahronizem, ki je povsem v nasprotju s svetovnimi trgovinskimi tokovi. Očitno bo v delovanju Svetovne trgovinske organizacije močno izražena prav zahteva po stimulativnem nagrajevanju delavcev in njihovi socialni varnosti. 21. aprila 1994 SEDEM DNI V SINDIKATIH a m ZELENA LUČ ZA PODPIS KOLEKTIVNE POGODBE(?) Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je v petek, 15. aprila povabil predstavnike sindikatov, delodajalcev in zbornic na pogovor o možnosti sklenitve socialnega sporazuma in dogovora o plačah. Za začetek je povedal, da je gradivo, ki sta mu ga po usklajevalnem sestanku poslala Slobodan Radujko in Dagmar Šuster, skladno z vladno politiko. Ker pri tem usklajevanju Svobodni sindikati niso sodelovali, jim je Drnovšek poslal posebno pismo z odgovori na njihove pomisleke o plačni politiki in socialnem sporazumu. Po mnenju predsednika vlade so ministrstva delovala konstruktivno in pravočasno pripravila socialni sporazum in druge listine. Kljub posameznim opozorilom in zahtevam ekonomistov pa vlada v plačno politiko ni posegla z interventno zakonodajo. Po Drnovškovem mnenju so letošnja gospodarska gibanja ugodna kljub razmeroma hitri rasti plač. Za zanesljivejšo prihodnost pa bo treba najti pravo mero razuma, saj se plače ne morejo dve leti zapored povečevati po 10-odstotni stopnji, če proizvodnja raste le za 1 odstotek. Drnovšek je zavrnil tudi de-magoške trditve nekaterih politikov, češ da vlada nasprotuje visokim plačam. Po Drnovškovem uvodu se je razvila kratka razprava, iz katere povzemamo le najbistvenejše: Sindikati so medtem ugotovili, da bi dogovor o plačni politiki moral postati ena od sestavin socialnega sporazuma. S to rešitvijo, ki jo je možno podpisati tako, pa sindikati povezujejo takojšnjo ustanovitev ekonomsko-soci-alnega sveta. Slobodan Radujko, ki je poročal o teh enotnih sindikalnih mnenjih, je omenil še nekaj drugih vprašanj in zlasti potrebnost izboljšanja opredelitve o zniževanju plač in penalizaciji. Za njim je Dušan Semolič skušal razložiti, da so Svobodni sindikati sodelovali pri pripravljanju tarifne priloge in dogovora o plačni politiki. Z vsem, kar je v obeh listinah, pa se ne strinjajo. Ne morejo podpisati rešitve, ki bi prizadela zaposlene v industriji, npr. delavce iz Podravja in Elektrokovine. Drugi problem so panožne kolektivne pogodbe, ki morajo omogočiti upoštevanje dejanskih razlik. Svobodni sindikati imajo slabe izkušnje z možnostjo zniževanja plač in se zato bojijo, da bi 10-od-stotno zniževanje postalo avtomatizem. Svobodni sindikati zato predlagajo, da je znižanje dopustno le ob sindikalnem soglasju. Temu, kar je povedal Dušan Semolič, je ugovarjal le Dagmar Šuster. Za drugo polletje je napovedal možnost slabšanja poslovnih rezultatov. Tej nevarnosti se je možno izogniti le z zmanjševanjem plač in javne porabe. Semoličeve pripombe so na prvi pogled zelo nedolžne, lahko pa pomenijo začetek 4. kroga pogajanj. Šuster meni, da predlagani plačni model omogoča ohrani- tev plač na ravni januarskih izplačil. Po Šuštarjevem mnenju so lahko problem le plače podjetij, ki niso spoštovala veljavne tarifne priloge iz lanskega leta. Dagmar Šuster pa bi takoj podpisal nekatere listine, če bi vlada pristala na zniževanje javne porabe. Miran Goslar je k temu dodal, da razume Semoličeve dileme, vendar kljub temu misli, da mora neka listina postaviti okvire za višino plač v panožnih kolektivnih pogodbah. Goslar je predlagal tudi poenostavitev formule za izračun zaostajanja plač za rastjo življenjskih stroškov. Janez Drnovšek je po razpravi, v kateri so sodelovali tudi France Tomšič, Dušan Rebolj in Albert Vodovnik ugotovil, da so možnosti za uskladitev različnih mnenj kljub temu, da je Semolič ponovil nekatere izhodiščne pozicije Svobodnih sindikatov. Drnovšek je izrazil upanje, da bodo partnerji poenotili tudi različna mnenja o tarifni prilogi. Premier je pristal tudi na predlog Franceta Tomšiča za posebno sejo vlade o nezaposlenosti. Drugi usklajevalni sestanek pri predsedniku vlade je bil 20. aprila. Kot so poročali pogajalci, sta bila pred njim dva usklajevalna sestanka. Na prvem, ki ga je vodilo ministrstvo za delo, so se dogovorili za izboljšanje eskalacijske lestvice, ki po novem temelji na kumulativni rasti življenjskih stroškov. Posledica te lestvice je manjše zaostajanje plač v letošnjem letu. Če bodo življenjski stroški npr. porasli za 13 odstotkov, bodo plače zaostajale le za 5,3 odstotka. Na drugem usklajevalnem sestanku med delodajalci in delojemalci pa so se pogajalci sporazumeli tudi o nekaterih zahtevah Svobodnih sindikatov. Izplačevanje za 10 odstotkov znižanih plač je po novem možno na podlagi mnenja sindikatov in odločitve arbitraže. Črtana je določba, po kateri so podpisniki splošne kolektivne pogodbe morali vplivati na vsebino panožnih pogodb. Ostala pa je za Svobodne sindikate sporna 15-odstotna omejitev povečevanja plač v panožnih pogodbah. Pogajalci pravijo, da nova tarifna priloga in dogovor o plačni politiki omogočata izplačevanje plač, kot jih določajo veljavne panožne kolektivne pogodbe. Predsednik vlade je na predlog Dušana Semoliča ugotovil, da je prvi možni rok za podpis dogovora o plačni politiki in aneksa k tarifni prilogi splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo že v ponedeljek, 25. aprila. Do tega dne se bodo vodstva sindikatov s področja gospodar- stva, povezanih v Zvezo svobodnih sindikatov, še enkrat sestala in odločila o soglasju. Dušan Semolič je v njihovem imenu predlagal, naj vsi ti sindikati postanejo tudi sopodpisniki pogodbe. Dušan Semolič je omenil še zahtevo po posebnem dogovoru med vlado in sindikatom o višini plač v energetiki. Drugi poročevalci pogajalskih skupin pa so dodali nekaj redakcijskih vprašanj, ki jih bo treba razčistiti pred podpisom obeh listin. Tako prvi kot drugi sestanek sta bila po zaslugi predsednika vlade zelo spravljiva. Zdi se, da si vlada želi vsaj to področje urediti brez spora s socialnimi partnerji, ki so jo v preteklosti pogosto »naži-gali«. Podpis obeh listin v ponedeljek, 25. aprila pomeni • tudi zeleno luč za ustanovitev tripartitnega ekonomsko socialnega sveta, ki ga sindikati zahtevajo že tri leta. S temi podpisi pa problemi, ki pestijo delavce in sindikate, ne bodo odpravljeni. Sindikalni pogajalci so enotnega mnenja, da bo vlada morala zagotavljati izvajanje dogovora o plačni politiki. Zdi se, da se bo kmalu ponovila tudi zgodba iz podjetij, kjer delavci plač sploh ne dobivajo oziroma dobivajo le nekaj več kot 50 odstotkov. Franček Kavčič DRŽAVA NI KRIVA ZA PRIVATIZACIJSKE TEGOBE Predsedstvo sveta Svobodnih sindikatov je prejšnji teden organiziralo posvet o aktualnih vprašanjih lastninjenja. Ugotovitve in predloge sindikalnih funkcionarjev je komentiral državni sekretar mag. Tone Rop. Sekretar za privatizacijo je skušal zavrniti prav vse očitke na račun države, ki jih je izrekel Albert Vodovnik in tudi nekateri drugi sindikalisti. Razprava je potekala na podlagi posebnega gradiva, o katerem je uvodoma govoril Brane Mišič. Svobodni sindikati ugotavljajo, da bo lastninjenje v večini podjetij potekalo po metodi notranjega delavsko menedžerskega odkupa. Svobodni sindikati to smer podpirajo. Ena največjih ovir za uspešno lastninjenje pa so denacionalizacijski postopki, ki so boleči zlasti v trgovini in gostinstvu. Drugi problemi so zadolžnice za premalo izplačane plače. Delavci so se zavestno odpovedali delu zaslužka, da bi na tej podlagi lažje sodelovali v lastninskih procesih. Svobodni sindikati so prožili ustavni spor zoper vladino uredbo, ki priznava zadolžnice le do 80- in ne do 100-odstotnih plač. Svobodni sindikati opozarjajo tudi na nevarnost nezadovoljstva nekaterih skupin z lastninskimi programi, zaradi česar lahko nastanejo množični protesti, ki bodo prekinili lastninske procese. Posebej nevarno je mnenje, da lastninski certifikati skupaj z zadolžnicami zagotavljajo delovna mesta. Problemi so tudi v podjetjih, kjer poteka revizija zaradi domnevnega oškodovanja družbenega premoženja. Revizorji spremljajo in odpravljajo le napake iz preteklosti, ne pa sedanjih nepravilnosti. Z revizorskimi ugotovitvami in odločbami se povečuje družbeni kapital in uveljavljajo terjatve podjetij do delavcev, ki so npr. dobili nekaj dodatnih plač ali nekaj regresov. Revizije povečujejo obseg družbenega in državnega premoženja. Svobodni sindikati bi radi'tudi čimbolj konkreten odgovor o možnostih udeležbe delavcev pri lastninjenju Skladovih podjetij, kjer je zadnje le načelno rezerviran 20-odstotni delež. Svobodni sindikati predlagajo, naj se hčeram matičnih podjetij, na katere je prenesen družbeni kapital, prenese ustrezen del tega premoženja. Brane Mišič je tem pisnim ugotovitvam dodal predlog sindikatom podjetij, naj se pri lastninjenju zadovoljijo le z zadolžnicami do 80-odstotnih plač. Razliko do 100-odstotnih 'plač pa bi delavci lahko uporabili kasneje, npr. za dokapitalizacijo. Tone Rop je za začetek povedal, da so vse te ugotovitve realne in podprl tudi predlog Braneta Mi- šiča. »Tudi Združeni narodi so na podlagi izkušenj iz Vzhodne Evrope ugotovili, da cilj lastninjenja ne sme biti le večja učinkovitost, ampak tudi ohranjanje in povečevanje zaposlenosti. Vlada meni, da bi vsaka sprememba lastninskega zakona povzročila zmedo in negotovost. Vprašljivi bi postali tudi že izvedeni programi in odkupi. Vlada pripravlja zakon o uporabi kupnine za družbeno premoženje. Največ denarja bo namenjeno za sanacijo gospodarstva, za izvoz in podobno. Zakon favorizira notranje lastninjenje, kar je pravilno, ker so v podjetjih ljudje, ki obvladujejo upravljanje. Strokovnjaki pa opozarjajo tudi na negativne plati takšnih modelov. Manj bo investicij, težje bo odpuščanje in delovna sila bo manj mobilna. Notranji lastniki ne morejo zagotoviti novih menedžerjev in dotoka svežega kapitala. Notranje lastništvo v slabih podjetjih lahko postane ovira za nujne strukturne spremembe podjetij. Neodgovorni so tisti, ki podpirajo notranje lastninjenje v zelo slabih podjetjih. Zadolžnice so travmatična tema Dobro pa je, da notranje lastninjenje povečuje identifikacijo zaposlenih s podjetjem in nagnjenost k investiranju v človeški kapital. Notranje lastninjenje je uspešno v kapitalsko intenzivnih podjetjih, kot je na primer Lek. Lastniki Leka bodo delovali le prek kontrolnih paketov. Menedžerji so za lastninjenje najbolj odgovorni in tisti, ki gredo v notranji odkup za vsako ceno, so zelo neodgovorni. Rop se strinja s predlogom Svobodnih sindikatov, naj sindikat organizira in združi delavce - notranje lastnike in prepreči notranjo stihijo. Sindikati bi lahko preprečevali tudi razprodajo delnic. Vlada pripravlja zapleten zakon o lastninjenju državne lastnine. Ta zakon se bo uporabljal tudi za Skladova podjetja. Prav ta podjetja pa so težak problem zaradi zapletenih lastninskih povezav v holdingih in zaradi prepletenega investiranja družbenega kapitala. Zadolžnice za prenizke plače so travmatična tema in zato ste lahko hudi. Po hudem boju smo sindikatom popustili in zadolžnice so prišle v zakon, vendar le kot minimalna možnost. Sindikalisti ste bili soavtorji in ste bolj krivi za vsebino zakona kot Tone Rop in ljudje iz vlade. V uredbo smo zapisali 80 odstotkov in na tej podlagi znamo zadolžnice že izdajati. Za zadolžnice so potrebna komplicirana preračunavanja in prav te dni sem jih podpisal za Begrad in Julon. Podjetja lahko hitro ugotovijo, kaj pomenijo 80-odstotne plače. Če bi delavci uveljavili oz. iztožili 100-odstotne plače, bi lahko povzročili stečaj. Ne vem, zakaj bi tako ravnali. Ustavnega spora ne želim komentirati. Če bo ustavno sodišče razveljavilo 25. a člen, verjetno ne bo več nobenih zadolžnic. Obveznice slovenskega odškodninskega sklada so vrednostni papir in povečujejo javni dolg, ki ga bo nekdo moral plačati. Obveznosti odškodninskega sklada so velik problem in obstoječi viri ne zadoščajo. Pripravljamo spremembo zakona in obveznosti bomo skušali prenesti v kasnejše obdobje. Upravičencem bi za začetek plačali le obresti, ki pa bodo letno znašale več kot 100 milijonov DEM.« Toliko je Tone Rop povedal za začetek. Razpravo je začel Jovo Laba-nac, ki je omenil spor o 5. členu lastninskega zakona. Gre za to, da bi kmetijske in druge organizacije obdržale zemljišča, pridobljena z nakupi in odrekanji zaposlenih. Alojz Omejc se je zanimal za možnost podaljšanja nekaterih rokov. Erih Šerbec je zahteval pojasnilo o lastninjenju zavodov, na primer tistih, ki so bili zgrajeni s samoprispevki. Jože Gaube je opozoril, da bodo delavci morali za 82 milijonov plačne mase državi odvesti kar 86 milijonov prispevkov in davkov. Vsak delavec bo moral za dohodnino doplačati enomesečno plačo. Franja Krsnika je zanimala metoda, s katero bi gluhe direktorje prisilili k izdaji zadolžnic. Miro Podbevšek je omenil podjetje, povezano z Intersparom, katerega je sodišče oprostilo sporne naložbe v bay-pas podjetje v tujini. Na vsa ta vprašanja je Tone Rop bolj ali manj ponovil svoje uvodne opredelitve. Lastninjeni bodo le tisti zdravstveni zavodi, za katere bo to smiselno, ne pa Klinični center. Akontacija dohodnine se med letom lahko spreminja le zaradi izjemnih dogodkov. Podaljševanje rokov je možno le po uskladitvi cenitve družbenega premoženja. Spopad med Vodovnikom in Ropom Pravi spopad s Tonetom Ropom pa je imel Albert Vodovnik, ki je v svojem izvajanju med drugim povedal: »V podjetjih se krade in goljufa, država pa tega ne more preprečiti. Takšne kraje se dogajajo le vsakih sto let. Preden bomo dobili manjkajoči zakon, bo delavcem pokradeno prav vse. Panožno kolektivno pogodbo smo podpisali pri polni zavesti, zato mi ni vseeno, kakšen bo rezultat ustavnega spora. Nihče noče imeti delavcev za delničarje. Podjetja želijo nekateri spraviti na boben, da bodo potem uporabili denar, ki leži v bankah, za lastninjenje. Finančni minister zahteva za zadolžnice še plačilo dohodnine, kljub temu da mora vedeti, da ti papirji nimajo prave veljave. Če ustavnega spora ne bomo dobili, bomo tožili. Uveljavitev zadolžnic za premalo izplačane plače ustvarja možnosti za delavsko menedžerski odkup. Prav bi bilo, da vplivate na rešitev ustavnega spora. Nekateri bodo prišli do lastnine brez lastnega kapitala, zgolj z garancijami in popusti. Delavci te možnosti nimajo. Sklad je proda- Tone Rop je zavrnil vse očitke na račun države. jal Impol za eno marko in le z oglasom v tujem časopisu.« Tone Rop je Vodovnikove navedbe označil za laži, izzivanje in provokacije. O Impolu ni obveščen, če pa kdo kupi Skladovo podjetje, mora podpisati tudi vse obveznosti, ki praviloma znašajo več milijonov tolarjev. Nihče ne more vplivati na ustavno sodišče. Rop je zatem nadaljeval: »Vesel sem, da vi natančno predvidevate posledice naših dejanj, in upam, da vaša ne bodo imela negativnih posledic. Kolektivnih pogodb ni podpisala država, ampak sindikati in direktorji. Država ni blefirala nikogar, to so lahko počeli le tisti, ki so kolektivne pogodbe podpisali brez državnega jamstva. Parlament pa je res sprejel zakon, za katerega pravniki trdijo, da je nad kolektivnimi pogodbami. Pri lastninjenju državne lastnine prihaja do problemov in mi jih skušamo reševati. Vi pravite, da blefiramo, ko pripravljamo sistemske spremembe. Res pa je tudi, da se učimo, ker vsega ne znamo predvidevati. V zvezi z divjim lastninjenjem smo pripravili 20 strani dolgo poročilo, ki dokazuje, da nekaj delamo. Nismo pa toliko pametni, da bi sestavili predpis, ki bi vse onemogočal. Pripravljeni pa smo predpise dograjevati. Ne bi smeli trditi, da je zdaj tako hudo, da so potrebna nagla oz. revolucionarna sodišča.« oglasil še enkrat in pojasnil svoje prvotne navedbe. SKEI je protestiral proti podržavljenju Slovenskih železarn in opozarjal na probleme Skladovih podjetij. Pritožbe sindikatov in delavcev se praviloma rešujejo več let. Govoril je zato, da bi probleme reševali in ne zaradi novinarjev in vtisa v javnosti. Država res ni podpisala kolektivnih pogodb, pred objavo pa jih je registriralo Ministrstvo za delo. Vesel je, da so zadolžnice spravili v zakon. Rop pa mora upoštevati, da se SKEI mora tolči za stoodstotne plače, ker tako piše v KP. Tisto o ustavnem sodišču je rekel zato, ker pozna obnašanje predsednika ustavnega sodišča na nedavnem mitingu in tudi nekatere druge zadeve. čil z ugotovitvijo, da so se politiki v preteklosti pogosto sprenevedali na račun sindikatov. Sindikati in njihovi predlogi so bili pogosto ignoriram. Sindikat pa pri zadolžnicah ne more popustiti. Svobodni sindikati se strinjajo z organiziranjem razpršenih notranjih lastnikov kot svojo nalogo. Pričakujejo, da jim bo država omogočila sodelovanje pri pripravi zakona o lastninjenju državnih podjetij. Semolič misli, da bi morala SDK čimprej končati revizijo podjetij, ker dolgotrajni postopki otežujejo spremembo lastninskih programov. Franček Kavčič ZA USPEŠNO SINDIKALNO DELO OSEMINDVAJSET POZABLJENIH DELAVCEV POTREBUJEMO ZNANJE NEKDANJEGA CEVOVODA Mnogi mednarodnopravni akti, predvsem pa nekatere ’ konvencije Mednarodne organizacije dela (MOD), katere članica je tudi država Slovenija, nalagajo državam članicam, naj tudi sindikatom omogočijo oziroma pri njih pospešujejo izobraževanje, ki je v njihovem interesu in v širšem interesu družbe, zaradi vzpostavitve oziroma ohranitve ustreznega stanja in uravnoteženosti razmerij med socialnimi partnerji. Tudi v interni pravni ureditvi je za organizacijo izobraževanja sindikatov v zakonu o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja določena dolžnost delodajalca, da sodeluje pri ustvarjanju možnosti za usposabljanje in izpopolnjevanje delavcev, kar seveda ne izključuje sindikalnega izobraževanja. Verjetno bo držalo, da smo v kolektivnih pogodbah premalo izkoristili zakonske temelje za konkretnejšo ureditev razmerja med delodajalci in sindikati glede sindikalnega izobraževanja, vendar je to tudi odraz tega, da je drugima dvema socialnima partnerjema vse prevečkrat v interesu, da bi tretji socialni partner bil čim manj usposobljen. Vsekakor bodo razmere pokazale, da prehod iz ene skrajnosti v drugo, ko je kapital kot proizvodni faktor favoriziran do skrajnosti na račun podcenjevanja drugega faktorja - dela, ni prava pot. Vendar bo za to potreben še čas. Šele takrat bomo lahko doživeli, da bo država v okviru izobraževalnega sistema financirala nekatere tovrstne izobraževalne oblike, kot se to danes dogaja v državah razvite tržne ekonomije (npr. delovna akademija in socialna akademija v Nemčiji), ter da delodajalci ne bodo gledali na izobraževanje sindikalnih zaupnikov in članov svetov delavcev kot na nepotreben strošek (čeprav se oni na račun istih družbenih sredstev učijo »menedžerstva« in tudi tujih jezikov), temveč kot na prispevek k ustvarjanju kvalitetnih in stabilnih razmerij med njimi in sindikati v podjetjih. Vendar hitrega napredka na tem področju žal ni pričakovati tudi zaradi tega, ker delodajalska stran še ni jasno definirana in se bo še nekaj časa ukvarjala z iskanjem lastne identitete in ker v teh razmerjih še ni povsem jasno oblikovana vloga države in njenih organov. Zaradi vsega navedenega in nenazadnje tudi zaradi med-sindikalne konkurence posvečamo v Svobodnih sindikatih prav sindikalnemu izobraževanju in usposabljanju vse večji pomen. Osnovno vodilo pri snovanju izobraževalnih programov in oblik nam je njihovo sprotno prilagajanje dinamiki spreminjanja družbenih razmerij, cilj pa iti v korak z njimi ali, če je le mogoče, biti korak pred njimi. Zato nekatere izobraževalne programe izvajamo z lastnimi kadri, nekatere s pomočjo ustreznih institucij v Sloveniji, mnoge pa s pomočjo sindikalnih kolegov iz drugih držav (Nemčije, Avstrije, Italije, Velike Britanije). V tem prispevku bom predstavil le nekatere izobraževalne seminarje, ki smo jih pripravili v ZSSS in bodo potekali še v prvi polovici tega leta. 1. Izobraževanje članov svetov delavcev in delavskih zaupnikov Zavedajoč se, da bodo delavci svojo pravico do sodelovanja pri upravljanju lahko uveljavili le z usposobljenimi izvoljenimi predstavniki, smo se v ZSSS odločili za usposabljanje novoizvoljenih članov svetov delavcev in delavskih zaupnikov, ki delujejo v povsem novih razmerah. Osvojiti morajo kompleksen sistem znanj, ki so nujno potrebna za razumevanje informacij in sprejemanje ustreznih odločitev. Gre predvsem za pozna- vanje temeljnih ekonomskih in pravnih kategorij, organizacije in načina poslovanja družbe ter zahtev, ki jih prednje postavlja zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Seminar je dvodneven in obravnava naslednje teme: - abeceda delničarstva - kako brati finančna poročila - pridobivanje lastniške kulture - izvajanje zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju - sindikat in sodelovanje delavcev pri upravljanju Seminar se ponavlja, organizirajo pa ga sindikati dejavnosti, območne organizacije ZSSS, lahko pa se izvede za skupino dveh ali več gospodarskih družb. 2. Mednarodni seminar z naslovom »Gospodarsko preoblikovanje, varnost zaposlitve in soupravljanje« Izvajalec seminarja je Nemška sindikalna zveza - DGB v okviru programa Phare. Potekal bo od 9. do 11. maja v Radovljici. Teme seminarja: - privatizacija gospodarstva in njen vpliv na proizvodnjo in zaposlovanje - kolektivno dogovarjanje za zavarovanje delovnih mest - načrtovanje delovne sile, vplivi in pripomočki za svete delavcev - vloga delavcev pri zaščiti delovnih mest - izkušnje pri teh procesih v Vzhodni Nemčiji - simulacije nekaterih procesov 3. Mednarodni seminar z naslovom »Sistemi tarifnih pogodb, tarifne politike in kolektivna pogajanja« Izvajalec seminarja je DGB v okviru programa Phare. Potekal bo od 30. 5. do 1. 6. v Radovljici. Teme seminarja: - temeljna vprašanja plač in politika delitve - sistemi tarifnih pogodb v Nemčiji in Evropi - izkušnje pri izgradnji sistema kolektivnih pogodb v Vzhodni Nemčiji - prilagajanje tarifne politike podjetij na temelju znanih številk oziroma indikatorjev - praktičen potek pogajanj in delavskega boja - preigravanje tarifnega pogajanja (simulacije) in analiza s praktičnimi zaključki za slovenske sindikate. 4. Mednarodni seminar z naslovom: »Soupravljanje in kolektivna pogajanja« Izvajalec seminarja je Avstrijska sindikalna zveza - OGB, in sicer od 20. do 22. junija v Radovljici. Teme seminarja: - soupravljanje delavcev (razmerje med sindikatom, svetom delavcev in vodstvom podjetja) - vloga sveta delavcev pri izvajanju kolektivnih pogodb - povezanost ekonomske politike in kolektivnega pogajanja - vloga delavske zbornice pri kolektivnem pogajanju Razpise za vse seminarje so prejeli sindikati dejavnosti in območne organizacije ZSSS. Posamezni člani ZSSS se glede seminarjev lahko obrnete nanje ali pokličete na telefonsko številko 061/316-359. Milan Utrosa Ko je pred približno letom dni EEK holding iz Vidma odkupil od Sklada Republike Slovenije za razvoj 80-od-stotni delež takratnega Cevovoda iz Maribora, je novi večinski lastnik s pogodbo prevzel tudi obveznost, da bo zaposlil 150 od 314 delavcev Cevovoda, vsem drugim pa naj bi rešil status po programu razreševanja presežnih delavcev. Novi večinski lastnik je v Cevovodu, ki ga je medtem preimenoval v EEK Montaža, zares zaposlil 150 nekdanjih delavcev. Drugi so se morali znajti sami oziroma so kot presežni delavci morali na zavod za zaposlovanje. Zataknilo pa se je pri 28 delavcih, ki jih ščiti zakon in ne morejo biti opredeljeni za trajno presežne delavce. Sedaj med republiškim razvojnim skladom in EEK Montažo poteka »ping-pong« o tem, kdo je dolžan poskrbeti za socialno varnost teh 28 delavcev. V EEK Montaži trdijo, da so z zaposlitvijo 150 delavcev izpolnili svojo obljubo in obvezo, predstavniki republiškega razvojnega sklada pa ugotavljajo, da je večinski lastnik dolžan poskrbeti za rešitev statusa vseh presežnih delavcev. Medtem teh 28 delavcev ne ve niti tega, kako bodo preživeli, saj letos še niso prejeli ne plače in ne nadomestila. Do decembra lanskega leta so prejemali nadomestilo od ministrstva za delo. Zanje so se dozdaj zavzeli samo v podravskih svobodnih sindikatih. Sekretarka območnega odbora sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Podravja Branka Jurak je direktorju republiškega razvojnega sklada Urošu Koržetu poslala dopis o nerešenem statusu delavcev bivšega Cevovoda in neizplačanih nadomestilih. »Program razreševanja presežnih delavcev je bil sprejet v podjetju Cevovod d.o.o. na upravnem odboru 4. 3. 1993, torej v času, ko je bil Sklad za razvoj 100-odstotni lastnik. V tem programu je bilo posebej ugotovljeno, da obstaja posebna skupina presežnih delavcev, ki jim delovno razmerje ne more prenehati in je treba zanje iskati drugačne rešitve. V 8. členu pogodbe o nakupu deleža z EEK pa je predvidena zaposlitev 150 delavcev Cevovoda in pravica kupca, da določi seznam teh delavcev,« piše Jurakova. »Sklad za razvoj bi ob podpisu pogodbe moral vedeti, da z zaposlitvijo 150 delavcev, ob dejstvu, da je bilo 1. 1. 1993 zaposlenih 314 delavcev, status vseh takrat zaposlenih delavcev ne bo rešen. Na to smo sindikati opozarjali že aprila 1993.« In dalje: »Znana so nam zakonska določila delovnopravne zakonodaje in kdo je formalno delodajalec. Dejstvo pa je, da podjetje EEK Montaža ne opravlja postopkov v zvezi s presežnimi delavci skladno z zako- nodajo, ne za zaščitene kategorije in ne za druge določene presežne delavce, ker so po svojem mnenju izpolnili določila pogodbe z zaposlitvijo 150 delavcev. Za nas je nesporno, kje so delavci formalno zaposleni, EKK Montaža pa obveznosti do teh delavcev ne priznava. Glede na to tudi tem delavcem ne zagotavlja plače oziroma nadomestila. Trdimo, da to ne more biti samo njihov problem.« Podravski sindikalisti zato pričakujejo, da bo sklad sedaj storil vse, da se status 28 delavcev ustrezno reši, posebej še, ker je sklad tudi manjšinski družbenik v EKK Montaža. V času od podpisa pogodbe o prodaji večinskega deleža Cevovoda pa se je spremenila tudi zakonodaja. Sedaj presežnim delavcem, ki jih ščiti zakon, lahko preneha delovno razmerje samo, če podpišejo, da s prenehanjem delovnega razmerja soglašajo. V tem primeru pa izgubijo na zavodu za zaposlovanje pravico do denarnega nadomestila. Tako se je 28 delavcev, ki jih zakon ščiti, znašlo v zanki, iz katere ne vidijo izhoda: so v rednem delovnem razmerju, vendar že mesece ne dobivajo ne plače in ne nadomestila, poleg tega pa se ne morejo prijaviti niti na zavod za zaposlovanje, ker jih zakon ščiti! Naj razume, kdor more. Tomaž Kšela Letno poročilo Svobodnih sindikatov celjskega območja xr v NARAŠČANJE ČLANSTVA DOKAZUJE USPEŠNO DELO Ladislav Kaluža (sekretar celjskih sindikatov) je ta teden predstavil poročilo o delu v letu 1993 na redni tiskovni konferenci. Iz pisnega gradiva povzemamo zlasti najbolj konkreten del, ki zadeva stavke in nudenje pravne in strokovne pomoči. Svobodni sindikati celjskega območja so v lanskem letu porabili največ svojega časa za strokovno pomoč sindikatom podjetij, ko so se pogajali za lastne kolektivne pogodbe oz. za izvajanje pogodb na republiški ravni. Kaluža ugotavlja, da je bil trud marsikje zaman, ker sindikat razen stavk nima zakonski instrumentov, ki bi delodajalce prisilili k spoštovanju sprejetih obveznosti v kolektivnih pogodbah. Prav zato so se sindikati na Celjskem pogosto zatekli CENTRALIZEM ZOPER SLOVENIJO »Ali je lokalna samouprava urejanje vsega tistega, za kar država noče prevzeti odgovornosti, ker ne prinaša ne oblasti in ne dobička?« To je eno izmed vprašanj v knjigi dr. Cirila Ribičiča CENTRALIZEM ZOPER SLOVENIJO, ki je izšla pri ČZP Enotnost. k stavkam, s katerimi so se tolkli zoper slabe gmotne in socialne razmere. Največ stavk je bilo v kovinski in elektroindustriji. Prav vsi sindikati podjetij, v katerih je organizirano 7.000 delavcev, so sodelovali v enodnevni opozorilni stavki kovinarjev, ki je bila 30. junija. Sindikat Strojne Žalec je organiziral 8-dnevno stavko zaradi zaostalih plač. Kljub tej stavki je podjetje dva meseca kasneje šlo v stečaj. Stavka v Strojni Žalec je trajala tri tedne. Tudi ta firma je nekaj mesecev kasneje šla v stečaj. Nekoliko drugače je bilo v Kostroju iz Slovenskih Konjic in Klimi Celje, kjer so delavci s stavko izsilili plače. Stavkovno gibanje v Železarni Štore se je pričelo v drugem polletju z izvedbo splošne opozorilne stavke v vseh družbah. Nato pa so delavci posameznih družb stavkali skoraj vsak mesec zaradi zamude pri plačah. Gre za družbe: Vzdrževanje, Livarna in Ingstor. Stavkajoči delavci so večkrat organizirali protestne pohode pred zgradbo Skupščine občine Celje. Stavki v Livarni in Vzdrževanju sta trajali več kot 10 dni. Stavkali so tudi delavci kemične in nekovinske industrije. Najtežja stavka je bila v Keramični industriji Liboje, kjer je več dni stavkalo 370 delavcev. Zadnja stavka, ki se je začela 13. avgusta, je trajala tri teden in se končala z dru- gim stečajem tega podjetja. Stavke so bile tudi v tekstilni industriji. Zaradi zaostalih plač so stavkali delavci Topra iz Celja, Monta iz Kozjega in Impulsov. Stavke so bile le nekajurne in so privedle do izplačila zaostalih plač. V lesni industriji so dvakrat stavkali delavci Bora iz Laškega. Na žalost se je tudi ta stavka končala s stečajem. Strokovno in pravno pomoč območne organizacije je v lanskem letu iskalo več kot 5.000 članov Svobodnih sindikatov. Delavci so bili nezadovoljni s počasnim delom sodišča, kljub temu da ima celjsko sodišče združeneg dela manjši zaostanek kot sodišča na drugih območjih. Pravna služba je nudila pomoč 1.234 članom. Pomagala je tudi v skupinskih sporih, v katerih je iskalo pravice 2.600 delavcev. Gre zlasti za skupinske spore v Emu, Ingradu, Aurei, Sipu Šempeter, Konusu Slovenske Konjice, Kostorju Sl. Konjice, Lipu Poslovni inženiring Sl. Konjice, Steklarni Rogaška Slatina in še nekaterih manjših podjetjih. Pravna služba je sestavljala ugovore za organe podjetij in po potrebi vlagala tudi predlog na sodišče združenega dela. Največ zadev je bilo s področja programov presežnih delavcev in neizplačanih plač oz. drugih denarnih pravic. Največ primerov nudenja pravne pomoči je bilo v kovinski in elektroindustriji, tekstilni industriji, obrti in lesarstvu. Pravna služba je preštela tudi delavce po podjetjih in ugotovila, da je največ primerov iz Ema Celje, Železarne Štore in drugih podjetij, kjer so potekali tudi kolektivni spori. V stečajnem postopku je pravna služba zastopala 277 delavcev Metke in zanje uveljavila prav vse zahteve z izjemo regresa za letni dopust v letu 1993. Pravna služba je imela podoben uspeh tudi pri zastopanju delavcev Lipa Inženiringa iz Slovenskih Konjic, ki je bil prav tako v stečaju. Pravna služba je uspela tudi v stečaju Bora iz Laškega, Obrtnega podjetja Šentjur, kjer sta stečaja prav tako končana. Postopki pa še niso zaključeni v Strojni Žalec, Prevozništvu Celje, Keramiki Liboje in Livarni Štore. V vseh teh nedokončanih postopkih pred stečajnimi sodniki zastopa pravna služba Svobodnih sindikatov več kot 1.000 delavcev. Toliko povzemamo iz 15 strani dolgega poročila Ladislava Kaluže. Komentar k vsemu temu res ni potreben. Poročilo dokazuje konkretnost in uspešnost dela. Zato ni naključje, da se na celjskem območju povečuje pomen Svobodnih sindikatov in da se vanje vključujejo tudi delavci, ki dozdaj niso bili sindikalno organizirani. Pripravil: F. K. AGONIJA V CAPRICEU DOBIVA DRAMATIČNE RAZSEŽNOSTI Delavkam lenarške tovarne konfekcije Caprice, ki še niso dobile januarske, februarske in marčevske plače, je sredi prejšnjega tedna prekipelo. V sredo, nato pa še v četrtek so se v tovarni na zboru delavcev zbrale domala vse zaposlene delavke - tako tiste redke, ki so še delale, kakor vse druge, ki so doma na čakanju. Delavke so bile odločne: terjale so jasne odgovore, kako bo z njihovo socialno varnostjo v prihodnje in kakšna usoda bo doletela tovarno Caprice, ki so jo same pomagale zgraditi in ki je še vedno v družbeni lasti. Ker niso dobile jasnega odgovora na nobeno od zastavljenih vprašanj, so »vzele usodo tovarne« ponovno v svoje roke in sklenile predlagati sodišču uvedbo stečajnega postopka za Caprice. Na ta način so si želele zagotoviti vsaj skromno socialno varnost. Po drugi strani je po mnenju mnogih delavk to tudi najbolj pošteno do upnikov in do družbenega premoženja, nad katerim bo v primeru uvedbe stečajnega postopka bdelo sodišče. Predsednica delavskega sveta v Capriceu Marjana Vršič je 7. aprila prejela v roke že podpisano »Pogodbo o odstopu pogodb in poslovno tehničnem sodelovanju«, ki je bila sklenjena 22. marca med Capriceom in podjetjem FMN, ne da bi jo pred tem verificiral delavski svet Capricea. Z dnem podpisa pogodbe je bilo po podatkih Vršičeve v podjetje FMN za določen čas prerazporejeno brez svoje privolitve tudi nekaj več kot 100 delavk in delavcev Capricea, med njimi tudi njegovi vodilni. Tako je ta družbena tovarna praktično ostala brez vodstva. Po besedah predsednice Svobodnih sindikatov v Capriceu Milke Mohorič je med delavkami prevladalo prepričanje, da je bila pogodba s firmo FMN sklenjena v škodo celotnega Capricea in še zlasti zaposlenih delavk. To je Mohoričeva podkrepila z navajanjem posameznih členov iz pogodbe. Tako je Caprice podjetju FMN odstopil v izterjavo vse terjatve (le-teh naj bi bilo za okoli 25 milijonov tolarjev in več kot 100.000 mark), FMN pa se je obvezal prenesene terjatve po vnovči-tvi nakazati naročniku po »posebnem dogovoru« - kakš- 56 delavk se z zaprtjem tovarne ne strinja V torek se je v prostorih skupščine občine Lenart sestalo 56 od 103 delavk Capricea, ki jih je vodstvo te tovarne začasno premestilo na delo v družbo FMN. Na sestanku, na katerem so bili tudi predstavniki krajevnega in območnega sveta ZSSS in predsednik lenarške občinske vlade Avgust Zavernik, so delavke povedale, da bi rade še naprej delale. Prav tako so izrazile nestrinjanje z odločitvijo delavskega sveta Capricea, da se tovarna zapre in vse delavke pošljejo na čakanje. Po njihovem mnenju bi se morali vsi po svojih možnostih zavzemati za ohranitev čim večjega števila delovnih mest. Nekaj več kot polovica delavk, ki so začasno delale v družbi FMN (za to so za marec prejele 70 % akontacijo plače), so pripravile tudi sporočilo za javnost. V njem med drugim pišejo, da so se delavke Capricea razdelile v dva tabora - na tiste, ki so delale, in na tiste, ki so bile na čakanju - namesto da bi si s skupnimi močmi prizadevale rešiti tovarno. Na razgovoru so delavke prisluhnile še pisni informaciji podjetja FMN, ki je pripravljala program finančne reorganizacije. Caprice je bil na začetku leta vreden okoli 3,8 milijona mark, dolgovi in izgube skupaj pa so dosegli 13 odstotkov te vrednosti. V FMN so bili prepričani, da bi lahko s prisilno poravnavo in finančno reorganizacijo podjetje rešili in zagotovili okoli 150 delovnih mest. nem, iz pogodbe naj ne bi bilo razvidno. Prav tako delavkam niso bila jasna še nekatera določila pogodbe, še posebej pa jim ni bilo jasno, kakšna usoda čaka zaposlene. Vse skupaj je videti napisano tako, da bi lahko družba FMN svoji materi Interkontraktu poplačala terjatve, ki jih ima le-ta v Capriceu, in ob tem še kaj zaslužila, meni Milka Mohorič. V tem primeru bi se znašli v neugodnem položaju vsi drugi upniki Capricea. Med največjimi upniki so delavci, ki že dolgo niso prejemali plač po kolektivni pogodbi. Razumljivo je, da je zbor delavk, ki letos še niso prejele plače, potekal v čustveno naelektrenem ozračju. Ko so dobile vtis, da delovodja Milan Oberlajt in v. d. direktorja Roman Kurnik, ki delavkam že nekaj mesecev ne moreta zagotoviti plač, nasprotujeta predlogu za uvedbo stečajnega postopka, jih je to tako ujezilo, da so se zagnale proti njima. Po izjavah očividcev bi se ju delavke tudi fizično lotile, če ne bi mednje skočila predsednica območne organizacije ZSSS za Podravje Metka Roksandič in sekretar krajevnega sveta ZSSS v Lenartu Jože Murko, ki sta prav tako prisostvovala zboru. Medtem ko je Murko prestregel nekaj udarcev, namenjenih vodilnima delavcema Capricea, in zato dobil tudi nekaj podplutb, sta v. d. direktorja in obratovodja podjetja zbežala pred razjarjenimi delavkami skozi kuhinjo in stranska vrata. Takoj po zboru delavcev in potem, ko sta vodilna zbežala iz tovarne, so se sestali člani delavskega sveta Capricea in sprejeli več ukrepov za normalizacijo razmer. Delavski svet je sprejel sklep, da Caprice odstopa od »Pogodbe o odstopu pogodb in poslovno tehničnem sodelovanju«, sklenjene med Capriceom in podjetjem FMN. Hkrati so člani delavskega sveta imenovali komisijo, sestavljeno iz predstavnikov FMN in Capricea, ki bo popisala vse surovine, polizdelke, izdelke in opremo, preneseno na podjetje FMN. Komisija naj bi poročala tudi o vseh poslovnih transakcijah. Poleg tega je delavski svet Capricea odstopil od vseh sporazumov, s katerimi so bile delavke začasno razporejene v podjetja FMN, PIK, Modo, International iz Kamnice in še nekatera druga. Delavski svet je zoper v. d. Romana Kurnika sprožil disciplinski postopek zaradi hujših kršitev delovnih obveznosti. Članice delavskega sveta so mu med drugim očitale, da je prekoračil pooblastila, da je v nasprotju z zakonom prerazporejal delavce v druga podjetja. Romana Kurnika so razrešili tudi dolžnosti v. d. direktorja in za novega v. d. direktorja imenovali Jožeta Vidoviča. Na koncu je delavski svet Capricea predlagal sodišču uvedbo stečajnega postopka za Caprice, do nadaljnjega pa je s sklepom poslal domov na čakanje vse zaposlene. Zgodba o Capriceu s tem še ni končana. Svoje bodo verjetno povedali in ukrepali tudi v podjetju FMN in tudi sodišče ne bo uvedlo stečaja čez noč. Tomaž Kšela PRIROČNIKI ZA SINDIKALNE ZAUPNIKE, SIKOH SLUŽBE PODJETIJ IN POSAMEZNIKE • več avtorjev: MOJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU Delovno razmerje - Prenehanje potreb po delavcih - Posebno varstvo žensk, mater, delavcev z družinskimi obveznostmi, mladine, invalidov in starejših delavcev - varstvo pravic delavcev - Varstvo pri delu - Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, za primer brezposelnosti, zdravstveno, socialno varstvo - Seznam služb pravne pomoči. Cena 350,00 SIT • Mira Becele STANOVANJSKA RAZMERJA PO NOVEM Priročnik za lastnike stanovanj in za tiste, ki bi to radi postali... Stanovanjski zakon s komentarjem in primeri praktične uporabe njegovih določil. Cena 520,00 SIT • Bogdan Kavčič DELAVCI IN UPRAVLJANJE Participacija - vzroki, cilji, vsebina in moč, organizacijske oblike, prednost in kritike, evropski modeli participacije in kaj prinaša novi »Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju podjetij«. Cena 460,00 SIT • Stane Uhan PLAČNI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI Statistični podatki - Kritična raven - Evropske cene in balkanske plače - Izhodiščni osebni dohodki - Kaj ve in misli vlada - Načrtovanje najnižje osnovne plače - Konkretni predlogi - Podcenjeno znanje - Najvišje plače. Cena 400,00 SIT • Emil Rojc KARIERA KOT SPREMINJANJE Priročnik za podjetništvo in razvoj kadrov Cena 850,00 SIT • Več avtorjev SOCIALNA DRŽAVA Zbornik razprav za VARNOST, SVOBODO, SOLIDARNOST IN PRAVIČNOST Cena 600,00 SIT • Aleksej Cvetko ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE PO NOVEM Novi zakon o zdravstvenem zavarovanju - Razlage vseh sprememb in vseh oblik prostovoljnega zavarovanja občanov. Cena 580,00 SIT • ZAKON O LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU PODJETIJ IN SINDIKATI Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij - Uredba o pripravi programa preoblikovanja in o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij - Uredba o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja Razlage: mag. Tone Rop, Gregor Miklič, dipl. oec. Radovan Teslič in dr. Alenka Žnidaršič-Kranjc. Cena 1.800 SIT • KOLEKTIVNA POGODBA ZA NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI S KOMENTARJEM Kolektivna pogodba s stališči komisije za razlago KP s komentarjem - Priloge: Sklep Izvršnega sveta R Slovenije o določitvi koeficienta za določanje OD - Sklep o določitvi kalkulativnih osnov za določitev obsega sredstev za plače v zavodih, ki se financirajo iz proračuna - Tarifni del KP za zdravstvo in socialno skrbstvo - Zakon o plačah delavcev v javnih vzgojno izobraževalnih zavodih - Pripravila: Nevenka Zaviršek in Vinko Kastelic Cena 950 SIT + 5% p. davek BOMO SLI PO SPANSKI POTI? ---------------------------;Nr- NAR0ČILNICA ZA KNJIGE - PRIBOČNIKE Ko je na Iberskem polotoku splahnela živahna rast, so multinacionalke začele Španijo zapuščati ali pa vsaj zmanjševati svojo prisotnost. Zdi se, kot da je preteklo že veliko časa, odkar je takratni minister za gospodarstvo Carlos Solchaga dejal, da mu ni za to, da bi imel špansko industrijo, ampak ima raje evropsko, in še to, da je najboljša industrijska politika nikakršna politika. Vse to navdušenje pa je recesija spravila v hudo preizkušnjo. Velike družbe so pokazale, da so posebno navezane le na bližnje stvari in da se v trenutkih izbire odločajo za svoje stare prestolnice. Zakaj bi se nizozemski Philips prepiral z domačo vlado in sindikati, če mu je ugodneje zmanjšati dejavnost v katalonski podružnici? Zakaj naj bi Fiat še bolj skrčil osebje v Italiji, če ga lahko tudi v španskem Ivecu? In zakaj naj bi se Volkswagen spopadal z mogočnimi domačimi sindikati zaradi odpuščanja delavcev v Wolfsburgu, ko pa lahko zapre tudi tovarno Seat v Barceloni? Celo desetletje je bil Iberski polotok eden glavnih ciljev neposrednih tujih investicij: leta 1980 so pomenile 0,9 odstotka bruto domačega proizvoda, do leta 1990 pa so se dvignile na 3 odstotke, medtem ko je povprečje v državah OECD dosegalo 1,6 odstotka. Potem pa so investicije začele kopneti, investitorji pa odhajati. Pravo katastrofo je pomenil propad skupine Torras, iberskega holdinga Kuvvait Investment Office. V Linaresu v Andaluziji te dni demonstrirajo zaradi zapiranja Suzukijevega Sountana Motor. Zapiranje velikih podjetij pa je seveda prizadelo še vrsto manjših firm, ki so bile na te navezane. Manjše naklonjenosti multinacionalk pa ni povzročila le recesija. Sčasoma so se namreč prednosti, ki jih je nudila Španija v primerjavi z drugimi državami, zmanjšale. Družbe, ki so se naselile v Španiji, še preden je bila ta sprejeta v Evropsko skupnost (1986), in so se okoristile z domačim zaprtim trgom, so doživele, da se je država odprla in jo je prizadela konkurenca evropskega blaga. Tako je postalo ugodneje investirati kje drugje in Basf se je na primer raje odločil za Antwerpen kot za Tara- gono, Gillette pa seli proizvodnjo iz svoje tovarne v Sevilji v Vzhodno Evropo. Navdušenje pa je splahnelo tudi zaradi španske gospodarske politike. Visoke obresti, ki naj bi zavirale inflacijo in privabljale kapital, so dvignile ceno denarja in vzdrževale previsoko vrednost pezete. To pa je prizadelo izvoz in zaradi tega je bilo treba pezeto trikrat devalvirati. Pa tudi stroški dela so se močno približali evropskim, medtem ko je kakovost proizvodov precej zaostajala za evropsko. Za popravljanje je zdaj najbrž že prepozno in število tistih, ki se bodo poslovili od Španije, bo zelo verjetno še naraščalo. Najverjetneje pa še ni prepozno za nas. Vlada bi morala tehtno preanalizirati špansko izkušnjo in, dokler je še čas, zastaviti takšno gospodarsko in industrijsko politiko, ki bo Sloveniji omogočila boljšo gospodarsko prihodnost, kot je trenutna španska. Vse več indicev namreč kaže, da se recept, »da je najboljša industrijska politika nikakršna politika«, pri nas vse bolj prijemlje. Ni dobro, gospodje! Ni dobro! Drago Gajzer Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo ... izv. • Plačni sistem ... izv. • Kariera kot... ... izv. • Socialna država... ... izv. • Zdrav. zav... ..... izv. • Kol. pog. za negosp.. Od 1. 2. 1992 se za knjige zaračunava 5-odstotni prometni davek. izv. • Moje pravice na izv. • Stanov, razmerja izv. • Delavci in uprav, izv. • Zakon o last. Naročeno mi pošljite na naš naslov:. Ulica, poštna št. in kraj:........ Ime in priimek podpisnika:........ 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku. 2. Kot ind. kupec bom plačal po povzetju. Dne: žig Podpis naročnika Vse informacije o knjigah - priročnikih objavljamo v časopisu »DE«. Časopis DE in knjige lahko naročite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni (061) 321-255, 1310-033, 313-942, 311-956. Fax. (061) 311-956. 21. aprila 1994 KAŽIPOT POCENIMO ŽIVLJENJE IMAMO 32 BANK Z 10-000 USLUŽBENCI (nas je pa vsega skupaj za pošteno predmestje) Slovenska strokovna in širša javnost se že dalj časa ubada s problematiko bančnih obrestnih mer. Za številne razprave o tej temi je značilno, da so zelo spolitizirane. Mnogi prikazujejo slovenske banke zaradi visokih obrestnih mer kot »glavnega krivca« za negativno gospodarsko rast in visoko stopnjo nezaposlenosti. To pa nekateri volilci radi slišijo. Ker pa gre za resno ekonomsko vprašanje, ga seveda nikakor ne kaže obravnavati kar počez ali celo šarlatansko, ampak se ga je vredno lotiti čimbolj celostno in s posebnim poudarkom na strokovnih vidikih njegovega reševanja. Kljub poskusu bolj ali manj strokovnega ali nepristranskega obravnavanja omenjenega vprašanja se v celoti vendarle ni mogoče izogniti vsaj nekaterim njegovim političnim vidikom. V mislih imamo znano in posplošeno mnenje, češ da so obrestne mere vprašanje zase in da ga je mogoče razmeroma preprosto in hitro rešiti, le lotiti se gaje treba na pravem koncu. Žal predlagatelji nekakšnih hitrih in lahkih rešitev nikoli ne povedo, kaj natanko mislijo. Običajno začnejo in istočasno končajo z ugotovitvijo, da so obrestne mere odločno previsoke in da jih je treba takoj močno zmanjšati, ker so posledica »bančnega egoizma« in previsokih plač bančnih uradnikov. Že bežna razčlenitev bančnega poslovanja, bančne aktive in pasive ter širšega okolja, v katerem poslujejo slovenske banke, pa v celoti zavrača omenjeni recept bančnega »zdravljenja«. Najprej kaže upoštevati dejstvo, da so obrestne mere sestavni del ekonomike bančnega poslovanja. To z drugimi besedami pomeni, da si ne moremo privoščiti znižanja obrestnih mer tudi za ceno uničenja slovenskih bank. Posamezni razlogi za občutno nižjo povprečno produktivnost in donosnost slovenskih bank v primerjavi z nekaterimi tujimi bankami v primerljivih državah so namreč povsem objektivne narave in banke ne morejo vplivati nanje. Slovensko tržišče je na primer zelo majhno, a na njem posluje 32 bank, v katerih je zaposlenih okoli 10.000 uslužbencev. Po podatkih Banke Slovenije je bilančna vsota vseh slovenskih bank okoli 12 milijard mark, to pa je bilančna vsota, ki jo v tujini dosega manjša poslovna banka. Primerjave kažejo, da dosega banka v tujini praviloma bilančno vsoto na delavca okoli 10 milijonov mark, v Sloveniji pa je ta znesek devetkrat manjši. Pomembnih vzrokov za to je seveda več, mednje pa spada med drugim nizek narodni dohodek na prebivalca. Skromna ekonomičnost naših bank je torej v precejšnji meri posledica zaostajanja gospodarske razvitosti Slovenije za razvitimi državami. £ L. NE. nove" CENE ALKOHO- Jk« Jkr- J*?' 4 S10 ^30 BOJ ZA ZAPUŠČINO RAJNKE FEDERACIJE Tudi zadnje zasedanje v Ženevi, kjer so pogajalci petih nekdanjih jugoslovanskih republik razpravljali o zapuščini razpadle federacije, ni obrodilo sadov. Edini trdnejši dogovor dvodnevnega zasedanja je soglasje o sklicu posebnega srečanja, na katerem naj bi se zbrali funkcionarji mednarodnih finančnih institucij od Svetovne banke do Evropske banke za obnovo in razvoj ter predstavniki »sedmerice bogatih«, ki bi glede na program infrastrukturnih in drugih projektov zbrali denar za obnovo porušenih delov Bosne in Hercegovine ter Hrvaške. Razprava o izhodiščnem problemu, kaj naj si naslednice rajnke federacije razdelijo, je potrdila, da nekateri zlepa ne nameravajo popustiti. V štirih državah zagovarjajo tezo (Sloveniji, Hrvaški, Makedoniji ter Bosni in Hercegovini), da je treba zapuščino deliti glede na določila ustave iz leta 1974, ki je dotedanjo državno lastnino spremenila v družbeno in jo s tem tudi razporedila po tedanjih republikah. Sroi pa vztrajajo, da je treba seči dlje v skupno zgodovino. Po mnenju slovenske delegacije, ki jo je tudi tokrat vodil dr. Miran Mejak, bi ZRJ pokazala dobro voljo, če bi privolila v razdelitev premoženja federacije na tujem, vendar so srbsko-črnogorski predstavniki predlog zavrnili. O jalovosti razprav glede dedovanja skupne lastnine razpadle federacije pričajo mnoge stvari. Srbi nasprotujejo vsem pobudam, ki niso rojene v Beogradu. Hočejo tudi, da bi pri pogajanjih upoštevali število prebivalcev takoimenovane ZRJ, medtem ko predstavnikom Bosne in Hercegovine očitajo, da se sploh ne morejo pogajati v imenu Hrvatov in Muslimanov. Zmeda v Ženevi je popolna, zato so možnosti, da bi kmalu prišlo do pametnega in kolikortoliko poštenega kompromisa, več kot skromne. Srbi so nadvse trmasti in nepopustljivi. Vztrajajo v vlogi sile, ki jo je treba le poslušati in vselej - ubogati. Ni kaj, kljub izkušnjam ne morejo iz svoje (nesrečne) kože. A. U. KOLEKTIVNA POGODBA ZA 5 NEGOSPODARSKE S DEJAVNOSTI V REPUBLIKI S SLOVENIJI s komentarjem in stališči £ komisije za razlago kolektivne pogodbe £ Poleg kolektivne pogodbe s komentarjem in stališči brošura^ vsebuje še: ^ - Tarifni del KP za zdravstvo in socialno skrbstvo - Sklep IS* Republike Slovenije o določitvi koeficienta za določanje OD^ - Zakon o plačah delavcev v javnih vzgojno-izobraževalnih zavo-^ dih - Sklep o določitvi kalkulativnih osnov za določitev obsega* sredstev za plače v zavodih, ki se financirajo iz proračuna. ^ Cena 950,00 SIT. Brošuro lahko naročite na naslov: ČZP ENOT-^ NOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni 321-255, 110-033, faksN 311-956. < Bona sindikalnega turizma BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 16 ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na 061/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/ 326-982 ali 317-298, žiro račun 50101-601-92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15. ure. SINDIKALNE ORGANIZACIJE, PODJETJA, TURISTIČNE AGENCIJE IN POSAMEZNIKE VABIMO, DA BORZI POSREDUJEJO V PRODAJO PROSTE TERMINE V SVOJIH POČITNIŠKIH OBJEKTIH. SPREJEMAMO PONUDBE ZA POLETNO SEZONO. * A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO Hribi 1. Apartmaji Kaninska vas - za 4 osebe, v celoti opremljeni. Cena 41 DEM v tolarski protivrednosti, za 6 oseb 47 DEM v tolarski protivrednosti. Termini v maju. 2. Rogla - apartmaji z opremljeno kuhinjo, bivalni prostor, kopalnica, skupno za 4 osebe. Cena 52 DEM v tolarski protivrednosti in 5-odstotni davek. Termini v drugi polovici maja. 3. Pokljuka - apartmaji za 4 osebe 54 DEM, za 2 osebi 35 DEM, prijavna taksa 1,5 DEM, turistična taksa 1,10 DEM v tolarski protivrednosti. Najkrajši termin tri dni. Prosti termini po 2 maju. 4. POČITNIŠKI DOM V BOHINJSKI BISTRICI - 9 dvoposteljnih sob z možnostjo dodatnega ležišča. Cene: penzion 31 DEM, polpenzion 25 DEM. Prosti termini v maju. 5. Počitniške hišice v Bohinju - UKANC v idiličnem okolju pod Komarčo, tri spalnice, kmečka dnevna soba, kuhinja z jedilnim kotom, kopalnica, WC. Možnost bivanja za 7 oseb. Cena: po 2. maju 70 DEM v tolarski protivrednosti. TERMINI 2. do 12. maj, 16. do 21. maj in 16. do 20. maj. V mesecu juniju 12. junij do 16. junij in 7. do 10. junij. 6. KOPE - garsonjera za 4 osebe, cena 42 DEM v tolarski protivrednosti. Termini v aprilu in mesecu maju. Možne rezervacije za čas dopustov. POČITNIŠKA STANOVANJA V KRANJSKI GORI - za štiri osebe v naselju Čičare. Termini po dogovoru. Cena 41 DEM v tolarski protivrednosti. Zdravilišča 1. POČITNIŠKE HIŠICE V ČATEŽU - hišice za štiri ali šest oseb, cena 59 oz. 79 DEM v tolarski protivrednosti. Termini do 13. maja. 2. Atomska vas - garsonjera za štiri osebe, prosti posamezni termini. Cena 49 DEM v tolarski protivrednosti, turistična taksa ni vključena. Morje 1. Enosobno stanovanje v Barbarigi pri Puli - opremljeno za 4 osebe: dnevni prostor s kuhinjsko nišo, spalnica, kopalnica. Cena 1500 tolarjev velja do 2. maja. 2. Trisobno stanovanje v Novigradu - opremljeno za 6 oseb: dve spalnici, otroška soba, kuhinja, kopalnica. Cena 2.400 tolarjev na dan velja do 2. maja. 4. Apartma v Barbarigi - za 6 oseb prost do 20. junija. Cena 2.000 tolarjev dnevno. Takse niso vključene. 5. Apartma na Pagu GAJAC - za 4 osebe, prosto do 20. junija. Cena 1.400 tolarjev. Takse niso vključene. INFORMATIVNA PONUDBA MOŽNOSTI ZA LETNI DOPUST Borza sprejema informativne prijave. Ob potrjeni rezervaciji vplačate 40 odstotkov, znesek pa mora biti v celoti poravnan 10 dni pred odhodom na dopust. Možnost plačila v dveh obrokih ali s turističnim kreditom. Zakupi posameznih enot za vso poletno sezono od 25. 6. do 30. 8. so možni po posebnem dogovoru. 1. MALI PENZIONI V FIESI - sobe za 3 do 4 osebe s kopalnico, predprostorom in teraso, penzion ali polpenzion od 26. junija do 26. avgusta. Cena penziona za odrasle 49 DEM, za otroke do 12 let 37 DEM v tolarski protivrednosti. Cena polpenziona za 4 DEM nižja. MOŽNA OBROČNA VPLAČILA. Termini po sedem dni: zamenjave vsako soboto. 2. POČITNICE NA POKLJUKI V DVO- ali ŠTIRIPOSTELJNIH APARTMAJIH od 2. julija do 1. oktobra. Cena: veliki ap. 56 DEM, mali ap. 37 DEM v tolarski protivrednosti. Termini vsako soboto. Turistična taksa ni vključena. 3. POČITNIŠKI DOM PIRAN - sobe s kopalnico za 4 osebe, polpenzion, desetdnevni paketi od 3. maja do 6. junija po 35 DEM za odrasle in 30% popusta za otroke do 14. leta starosti. Prosti so tudi še termini po sedem dni od 18. 6. do 25. 6. in od 25. 6. do 2. 7. Cene: odrasli 39 DEM, otroci do 14. leta 33, do 7. pa 29 DEM. Turistična taksa ni vključena. 4. POČITNIŠKI DOM V BOHINJU - šest apartmajev za štiri in dva apartmaja za osem oseb, cena 60 oz. 120 DEM za večjo enoto. Termini 7 ali 10 dni po dogovoru. 5. MALI LOŠINJ, počitniško naselje Nerezine: SAMOSTOJNA HIŠA 4 OSEBE 5 OSEB 6 OSEB termin do 15. 7. 62 DEM 76 DEM 87 DEM do 26. 8. 74 DEM 91 DEM 105 DEM SAMOSTOJNA GARSONJERA 2 osebi 3 osebe 4 osebe do 15. 7. 34 DEM 48 DEM 55 DEM do 26. 8. 39 DEM 60 DEM 73 DEM APARTMA V BLOKU 2 osebi 3 osebe 4 osebe do 15. 7. SODEM 44 DEM 53 DEM do 26. 8. 39 DEM 53 DEM 67 DEM PLAČILO V TOLARJIH, SEDEMDNEVNI TERMINI BODO OBJAVLJENI. 6. APARTMAJI V LANTERNI, NASELJU PICAL, APARTMAJI LUNA: OD 9. 7. DO 19. 8 za 3 osebe za 4 osebe za 6 oseb LANTERNA 60 DEM 75 DEM 98 DEM PICAL 72 DEM 79 DEM LUNA 72 DEM 79 DEM POLPENZION Hotel Kristal 2. 7. do 15. 7. 42 DEM v 1/2 sobah 16. 7. do 18. 8. 48 DEM v 1/2 sobah Hotel Diamant 2. 7. do 15. 7. 44 DEM v 1/2 sobah 16. 7. do 18. 8. 49 DEM v 1/2 sobah Hotel Neptun 2. 7. do 15. 7. 36 DEM v 1/2 sobah 18. 7. do 18. 8. 39 DEM v 1/2 sobah Hotelsko naselje SPLENDID 2. 7. do 15. 7. 25 DEM 18. 7. do 18. 8. 29 DEM 7. POČITNIŠKA STANOVANJA V MAREDI - dvosobna stanovanja, opremljena kuhinja, predsoba, kopalnica in dva balkona. TERMINI po 10 ali 7 dni. Cena dnevnega najema 53 DEM. Turistična in bivalna taksa ni vključena. 8. HIŠICE NA ROGLI - za štiri osebe, termini 7 ali 10 dni, cena dnevnega najema 58 DEM. Prosto še v avgustu. 9. POČITNIŠKE HIŠICE V DAJLI pri Novigradu - prijazne vikend hišice s spalnico, dnevno sobo, kuhinjo, kopalnico in prostrano verando. Primerne za dvomesečni zakup po 45 DEM dnevno. Možni tudi termini po 10 dni, cena 50 DEM. 10. Počitniške sobe v SAVUDRIJI - po štiri sobe v objektu s skupnimi sanitarijami. Desetdnevni termini 1., 11., 21., 31. julij in 1., 11., 21., 31. avgust. CENE: penzion za odrasle 33 DEM, otroci do 3. leta 5 DEM, do 7. leta 23 DEM. Prijave bomo sprejemali po 10. maju. Mlada bona, mlada bona POTOVANJE V BUDIMPEŠTO OBISKI ROCK KONCERTOV 21. MAJA BLACK SABBATH 25. MAJA AEROSMITH AVGUST PINK FLOVD B. SEJEMSKA PONUDBA 1. DELOVANJE ZAŠČITE IN GASILSKIH ENOT V PRIMERU NARAVNIH NESREČ ALI POŽAROV, HANNOVER, 3. do 8. junij. Tridnevni program, potovanje avtobus-avion ali avion-avtobus. Odhodi 2. ali 4. junija. CENA 565 DEM. Industrijske gasilske enote še posebej vabljene. Cena programa, v katero je vključen prevoz z avtobusom v obe smeri, je 380 DEM. 2. INTERBIMALL, mednarodni sejem lesnoobdelovalnih strojev in polizdelkov za izdelavo pohištva, Milano, 18. do 23. maj. Tridnevni program stane 385 DEM. 3. WORLD DIDAC BASEL, mednarodni sejem učil, knjig, šolskih potrebščin, avdiovizualnih pripomočkov, didaktičnih pripomočkov, igrač za vrtce. Sejem je od 31. maja do 5. junija. Možni so še posamezni programi v času od 2. do 4. junija od 350 DEM dalje. Za skupine nad 40 oseb oblikujemo program obiska po vaših željah. 4. METAV 94, sejem vsaka tri leta v Dusseldorfu, stroji za izdelavo orodij, obdelovalni stroji, termična obdelava, merilna tehnika, industrijski roboti, transportna avtomatizacija in strokovna literatura. Sejem bo od 3. do 7. maja. Avionski prevoz 4. maja, povratek 7. maja. Cena 1390 DEM. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI JIH POTREBUJEMO 1. Počitniške hišice v ČATEŽU, ATOMSKIH TOPLICAH ali MORAVSKIH TOPLICAH PRODAJA NEPREMIČNIN 1. Počitniški kontejner v campu Atomske Toplice prodamo. Mobilaro blok je vseljiv takoj. Prodajna cena 450.000,00 tolarjev, možen pa je tudi dogovor za enoletni najem. 2. Prodamo trisobno stanovanje v predmestju Ljubljane. Stanovanje je v bloku, v drugem nadstropju, velikost 72m2, cena 105.000 DEM. KUPIMO NEPREMIČNINO 1. V Vrsarju kupimo manjšo počitniško garsonjero v velikosti do 35 m2. PONUDBE POSREDUJTE NA ATRIS. 2. V Barbarigi kupimo dvosobni apartma z atrijem. Pričakujemo ugodno ponudbo. Informacija gostom Atrisa PLAČILNI POGOJI: Ob potrditvi rezervacije zahtevamo plačilo 40% celotnega zneska. Pri odpovedi nad 15 dni pred odhodom za že rezervirani termin zaračunamo stroške poslovanja in nastale stroške; pri krajši odpovedi zaračunamo stroške in 30% celotnega zneska. Cene veljajo le za že v celoti plačane aranžmaje, če se te ne spremenijo za več kot 7%. Po vplačilu gostje prejmejo našo napotnico. Prosimo za pravočasno odpoved: najmanj 20 dni pred začetkom potovanja. Reklamacije v skladu s turističnimi uzancami rešujemo sporazumno. ATRIS je povsod, kjerkoli ste Metod Za/ar, direktor borze 21. aprila 1994 Sindikalna lista sindikalni Prvi (M 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 inr odsotnosti) - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom delovnega časa in konča dve uri po njem) Kilometrina (od 1.4.1994 dalje) 3. Ločeno življenje 4. Prenočišče se izplačuje po predloženem računu, skladno z navodilom na potnem nalogu. Če na nalogu ni drugače določeno in delavec ne predloži računa, ima pravico do povračila v višini 5. Regres za prehrano april 1994 SIT 2.500 1.200 900 21,60 24.607 900 5.200 11....sr4 SODNI MUNI SE BODO SČASOMA ZAVRTEU HITREJE Drugi dal V prvem delu sindikalne liste smo objavili zneske materialnih stroškov. V drugem pa objavljamo povprečni osebni dohodek za obdobje od novembra ’93 kot osnovo za uveljavljanje pravic iz neposredne skupne porabe. Povprečni osebni dohodek v gospodarstvu Slovenije od novembra ’93 do januarja '94 znaša 52.009,00 tolarjev. 1. Jubilejne nagrade -za 10 let 26.005,00 - za 20 let 39.007,00 - za 30 let 52.009,00 2. Nagrada ob upokojitvi 156.027,00 3. Solidarnostne pomoči 52.009,00 Vir: podatki Zavoda RS za statistiko Opomba: V zadnjem času prejemamo proteste, da sindikalna lista objavlja prenizke zneske glede na določilo uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov (Ur. list RS, št. 72/93). Opozoriti moramo, da sindikalna lista temelji na določilih splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo RS (Uradni list RS, št. 39/93). Zneski se lahko spremenijo le s spremembo splošne kolektivne pogodbe. Omenjena uredba pa določa najvišje možne zneske, ki se ne vštevajo v davčno osnovo. S Si s: •Iv ••v •:•:• ::::: i i •Iv v«! Ivi i S: TRGOVCI IMAJO PANOŽNO POGODBO ŽE UREJENO »Trgovci imamo panožno kolektivno pogodbo pripravljeno in usklajeno že od oktobra 'Tako tudi okoli 80 odstotkov lanskega leta in s podpisom čakamo samo še na sprejem tarifnega dela k splošni kolektivni zaposlenih v slovenskih tr-pogodbi,« pravi predsednik Sindikata delavcev trgovine Slovenije Franc Wemer Petek. Predstavniki Združenja za trgovino pri gospodarski zbornici Slovenije in predstavniki sindikatov lahko kolektivno pogodbo podpišejo že v tednu dni po sprejemu tarifnega dela k splošni kolektivni pogodbi. govskih podjetjih prejema 100-odstotne plače po kolektivni pogodbi. »V trgovskih podjetjih smo bolj va- KAJ DELAJO ....... ii milini _______r_________ pl ________ H Sindikal kemične, nekovinske in gumaiske industrije Stara panožna kolektivna pogodba za trgovino je podobno kakor splošna kolektivna pogodba prenehala veljati decembra predlani zaradi enostranske odločitve Združenje za trgovino pri Gospodarski zbornici Slovenije. »Sprva smo v sindikatu delavcev trgovine Slovenije razmišlif o tožbi, vendar smo po tem, ko smo ugotovili, da pri nas kolektivne tožbe v takšnih primerih niso mogoče, ocenili, da bi bilo nesmiselno, če bi individualne tožbe vložilo 36000 članov našega sindikata,« pojasnjuje Petek. Zato so se trgovci že februarja lani začeli raje pogajati o novi kolektivni pogodbi in do oktobra prišli do usklajenega predloga, ki se ne razlikuje veliko od stare kolektivne pogodbe. Sicer pa v sindikatu delavcev trgovine Slovenije pričakujejo, da bo splošna kolektivna pogodba v kratkem vendarle podpisana. Predlagajo, da se sedaj sprejme splošna kolektivna pogodba samo s tistimi določili, ki niso sporna, in tarifni del h kolektivni pogodbi, kar bo omogočilo sprejem panožnih kolektivnih pogodb. »Pogajanja o spornih vprašanjih pa bi veljalo nadaljevati v pripravah na sprejem socialnega sporazuma, kamor sporne zadeve dejansko tudi sodijo,« meni Franc Wemer Petek. Trgovci imajo za takšno opredelitev kar nekaj argumentov: »Nikjer na svetu se sindikati ne pogajajo o maksimiranju plač, pač pa se borijo samo za dostojno raven minimalnih plač, nikjer na svetu pa si delavci in delodajalci tudi sami ne določajo višine davkov na plače. Vse to je stvar države, in če kam, potem sodi to v socialni sporazum, katerega podpisniki so vlada, delavci in delodajalci.« V središču pozornosti latninjenje podjetja V sindikatu TKI Hrastnik, ki sodi med najbolj organizirane sindikalne organizacije v podjetjih Zasavja, so pripravili vsebinsko bogato in dobro obiskano letno sejo. Predsednik sindikata Jože Kačič je orisal plodno in raznovrstno delo sindikata v preteklem obdobju. V razpravi so sindikalni zaupniki potrdili delo izvršilnega odbora in opredelili nosilne naloge sindikata za leto 1994. V ospredju bo lastninjenje podjetja, uresničevanje kolektivne pogodbe, priprave za kongres ZSSS in postopki za izvolitev sveta delavcev. Ciril Urek, iz Območne organizacije ZSSS Zasavje je predstavil težke socialne in materialne razmere nezaposlenih in njihovih družin in se zavzel za dosledno vzajemnost in solidarnost v okviru sindikata za blažitev socialnih stisk. Franjo Krsnik, sekretar ROS KNG Slovenije pa je obširno spregovoril o poteku in težavah pri pogajanjih za kolektivne pogodbe. Direktor podjetja Roman Lebar je predstavil postopke lastninjenja podjetja in pozval sindikat, naj se skladno s svojo vlogo vključi v postopke lastninjenja. C. U. •M* :•!•: •v. •>:• s: »I •Iv :•!•! -Iv !•!•! 1% •Iv *.v :>I: 1 >!> •Iv Sl vl- ivi š: :S 8: •Iv >:•! ::::i •v. I »: i S: :» S: S* Državni zbor je konec letošnjega marca končno sprejel zakon 0 delovnih in socialnih sodiščih. Ta zakon smo v ZSSS zelo težko pričakovali. Pripravljati smo ga začeli v letu 1991 in , sPomIadi leta 1992 je začel trnovo pot sprejemanja še v takratni Skupščini Republike Slovenije. Sprva je bilo $ Predvideno, da bi začel veljati 1.1.1993, nato 1.1.1994. Vsi gS naši protesti in zahteve za čimprejšnje sprejetje zakona i| 0 delovnih in socialnih sodiščih niso bile uspešne. Že v pripravi osnutka, nato pa v vseh fazah sprejemanja •vi tega zakona smo uveljavljali celo vrsto pripomb in predlo-gov. Naj naštejem samo najpomembnejše: •ii;: • ohraniti vlogo in položaj sindikalnih služb pravne po- IJi: moči v delovnih in socialnih sporih; •ii; • zagotoviti variabilno, vendar teritorialno ustrezno or-■8: ganiziranost in razprostranjenost delovnih in socialnih Soft dišč; •:•:; 9 preprečiti, da bi sodne takse onemogočale dostopnost •j:; teh sodišč; •iji; 9 sprejeti ustrezen postopek za delo teh sodišč; ■iji; 9 zagotoviti učinkovitost in hitrost odločanja o delovnih •ii; in socialnih sporih; ji; 9 opredeliti in uvesti v našo prakso kolektivne spore. 8 Z vsemi predlogi sicer nismo uspeli, vendar pa so nekatere v oomocnm organizacijah i KAJ DELAJO Podravje Konec marca je državni zbor sprejel težko pričakovani zakon o delovnih in socialnih sodiščih, ki bo začel veljati 13. maja 1994. Že pri pripravi osnutka, nato pa v vseh fazah sprejemanja je pri njegovem oblikovanju sodeloval Gregor Miklič (na sliki), ki bo v nekaj zaporednih sestavkih novi zakon raztolmačil tudi našim bralcem. jem delati in poslovati S po ^ vsemi premogi sicer nismo uspeu, venmu godbami, zato imajo tudi po- .;g na^e najp0memi)nejše zahteve vgrajene v zakon. godbe med delavci m delo- ^ 2 zakonom o delovnih in socialnih sodiščih smo dokončno ji:; odpravili sodišča združenega dela, ki jih je v zadnjih nekaj jj; letih povozil čas - subjektivno in objektivno. Od novega »Nikjer na svetu se sindikati ne pogovarjajo o maksimiranju plač, pač pa se borijo samo za dostojno raven minimalnih plač; nikjer na svetu si delavci in delodajalci sami ne določajo tudi višine davkov na plače,« pravi Franc Werner Petek. »Vse to je stvar države, in če kam, potem sodi to v socialni sporazum, katerega podpisniki so vlada, delavci in delodajalci.« Sindikal poklicnih gasilcev Slovenije Zdrav duh v zdravem telesu Organizacijski odbor 12. delovno-športnih tekmovanj poklicnih gasilcev Slovenije v Novi Gorici je pričel intenzivne priprave. Tekmovanje bo v soboto, 11. junija v športnem parku v Novi Gorici. Razpisali bodo le tri discipline, in sicer mali nogomet, kegljanje in gasilsko štafeto, v kateri bodo zajeta nekatera pomembna gasilska opravila pri hitrem reševanju življenj in premoženja. Na seji v prejšnjem tednu smo že imenovali člane odborov in komisij z že utečeno sestavo in potrdili kriterije in razpisne pogoje. Tako bo razpis te dni razposlan. Vodje ekip bodo predvidoma sklicani 18. maja. Znak gasilske enote v Novi Gorici bo uporabljen v grafični rešitvi plakata, biltena, diplom in drugega gradiva, ki se že izdeluje. Pokroviteljstvo je prevzela Republiška uprava za zaščito in reševanje, za sponzorje pa so zaprosili organizacije, podjetja in ustanove, s katerimi novogoriški gasilci sodelujejo oz. jim zagotavljajo svoje storitve. Za udeležbo na delovno-športnih tekmovanjih se poleg tradicionalnih udeležencev (poklicne teritorialne enote) zanimajo tudi nekatere manjše enote (poklicna jedra v GD), npr.: Trbovlje, Domžale, Velenje. Pri tem moramo opozoriti, da so postavljeni nekateri pogoji, in sicer: zagotovitev normalne dežurne službe, povezanost v gasilski sindikat in obveznost biti organizator enega DŠT. Miloš Mikolič, sekretar Sindikat delavcev v trgovini pa ima tudi sicer resne pripombe na način obdavčevanja povečevanja plač, kakor ga predlaga vlada. »Po tem sistemu, ki ni logičen, bi morali dejansko davek na povečevanje plač plačati tudi v tistih podjetjih, kjer bi imeli delavci manjše plače, kot jih določa kolektivna pogodba. Vzemimo samo primer podjetja, v katerem so imeli 80-odstotne plače. Ob povečanju plač za 15,5 odstotka delavci še vedno ne bodo imeli plač po kolektivni pogodbi, podjetje pa bi moralo plačati poseben davek zaradi čezmernega povečanja mase za plače...« Zakaj pravzaprav gospodarska zbornica pristaja na takšno obdavčevanje plač? Franc Wemer Petek meni, da ni nobenega logičnega argumenta, zaradi katerega bi direktorji podjetij sami svojim podjetjem nalagali večja bremena in se omejevali pri možnostih za izplačilo plač, pač pa je v zakulisju čutiti pritisk vlade, da bi se o restriktivni politiki plač med seboj dogovorili delodajalci in delavci sami. Tako vlada, ki se je za takšno politiko dejansko že opredelila v proračunskem memorandumu, ne bi bila »nič kriva« za realno zmanjševanje plač. Sicer pa bi takšna davčna politika podjetja dejansko silila v izigravanje dogovorjenega z izplačevanjem plač v bonih, v obliki regresov in na podobne načine, ki so jih marsikje že tako in tako vajeni iz preteklosti, ko so bile plače zakonsko zamrznjene. Trgovci si želijo, da bi bila panožna kolektivna pogodba čimprej podpisana, saj jim prinaša ugodnosti, ki jih v splošni kolektivni pogodbi ni. Tako denimo uvaja pri ugotavljanju trajno presežnih delavcev poleg delovne uspešnosti še druge, zlasti socialne kriterije. Prav tako daje delavcem v trgovini dodatna dva dneva dopusta in druge ugodnosti. Medtem ko čakajo na podpis nove panožne kolektivne pogodbe, pa v mnogih trgovskih podjetjih še vedno spoštujejo določila stare kolektivne pogodbe iz leta 1992. godbe dajalci v trgovini večjo veljavo« pravi Franc Werner Petek. Sicer pa številna trgovska podjetja v Sloveniji ta trenutek najbolj pestijo problemi, povezani z denacionalizacijo. Zakon sicer pravi, da lokalov bivšim lastnikom ni treba vračati v last in posest v naravi, če je s tem bistveno okrnjeno poslovanje trgov-jo skega podjetja, vendar pa \S sama tehnika vračanja nekoč nacionaliziranega preja moženja ni takšna, da bi to lahko povsod upoštevali. Odločbe o vračilu izdajajo namreč občinske komisije za denacionalizacijo, medtem ko imajo trgovske hiše svoje lokale v velikem številu občin. Tako se dogaja, da posamezne trgovine izgubijo tudi več kot tretjino prodajnih iijs yn - . površin, kar je že mogoče j|; šteti za bistveno krnitev po- zakona ne moremo takoj v začetku pričakovati, da bodo postopki hitreje potekali, da se bodo odpravili veliki zaostanki, ki jih imajo sodišča združenega dela. Vendar lahko upamo, da se bodo zadeve kar najhitreje normalizirale in zagotovile temeljno pričakovanje vsakega delavca, ki je v sporu s svojim podjetjem oz. delodajalcem, da bo odločitev sodišča sprejeta hitro in da bo pravična. Sama delovna in socialna sodišča, še zlasti Državni zbor čaka še zelo zahtevna naloga - to je ta sodišča kadrovsko usposobiti in jim zagotoviti tudi ustrezne prostore in opremo. Sodišča združenega dela so bila glede tega pastorek med sodišči in zapostavljena. V ZSSS smo že pred sprejemom zakona (jeseni 1993) zahtevali, naj se pripravi program kadrovske, materialne in prostorske usposobitve sodišč, ki bodo odločala o delovnih in socialnih sporih. Gregor Miklič i 1 8 I a I * I $ I 1 8 POZOR, ODPRTI TELEFON! 313-942 Sem lastnik dvosobnega Potrebujete kakšen nasvet, ki ni le delovnopravne narave, ampak se tiče tudi temeljnih lastninskih razmerij in civilnega prava nasploh? Pomislili smo tudi na vas! Odslej boste lahko vsak četrtek od 16. do 18. ure na našo telefonsko številko 313-942 priklicali odvetnika Janeza Keka iz Ljubljane in mu povedali, kaj vas teži! Odgovore bomo objavljali tudi v DE. Ne pozabite torej na številko 313-942 vsak četrtek med 16. in 18. uro! čati, in sicer je zavezanec za plačilo tisti, ki pridobiva do- slovanja. Veliko nejasnosti I vrthZa nihče / oddaia^em. zem- in nesnorazumov je tudi 8 ^ casa ne Prebwa n^ce: 4130. stanovanjskih m po- Vprašanje: Rad bi na kratko izvedel kaj več o oporoki. Odgovor: Oporoka je izjava volje zapustnika, s katero oporoči-telj lahko v oporoki določi enega ali več dedičev. Dedič na podlagi oporoke je tisti, ki ga je oporočitelj določil, da podeduje vse njegovo premoženje ali glede na celoto določen del njegovega premoženja. Oporočitelj lahko oporoko vselej prekliče, ali v celoti ali deloma, z izjavo, dano v katerikoli obliki, v kateri se po zakonu lahko napravi oporoka, pisno oporoko pa lahko prekliče tudi tako, da jo uniči. in nesporazumov v zvezi z novimi najemni- & Zato 9a nameravam oddati, slovnih prostorov, garaž in =&£ 1 SsSsHsS - - vlada uredila z enim ali dvema izvedbenima predpisoma, če bi obstajala volja, poudarja Franc Wemer Petek. Število članov v Sindikatu delavcev trgovine Slovenije se bo kmalu povečalo, saj se bodo z uveljavitvijo nove zakonodaje nekateri obrtniki prelevili v trgovce. S tem bo ta sindikat prevzel tudi zah- novi zakon o inšpektorjih dela, pa tudi sindikalisti ne bodo držali križem rok,« pravi predsednik Sindikata delavcev trgovine Slovenije-Tomaž Kšela :S Si si ••V iS & •»: •m*: :s :•:•: ::::: & •Iv! \v. v.*. fii: S: S V.*. ••v. ••v. Si •Iv. v.*. S: Ivi; •Iv! v.*. KS !•!•!• •v.; | SSSSSSSSSSSSSSSSSSSSisMM^ •Iv! •!•!• !•!•!• •:•:•: *>: Ivi •••v •;•;•; :•:•:• Si :•:•:• ::i*i‘ s; !•>:• ::!:i: .v.* •!•:•: Ivi; Ivi !•!•!• .••v iio •m*: :•!•:• •v.* ivi ivi Ivi .vv •m*; Ivi; Ivi •Iv !•>! ::::i ::iv .*.v •Ivi vi ■Ivi :•!•:• •Ivi •Ivi :•» •»: :•:•:• ••v! iji; je s plačilom davka. iji; Odgovor: i;:; Lastnik najemnega stano-i-i; Vanja odda stanovanje oz. stanovanjsko hišo v najem •i§ s sklenitvijo najemne poti godbe za nedoločen čas, ra-t| zen pri najemu, če gre za t| službena stanovanja, če gre tj:; za stanovanja, ki ga oddaja tjš: fizična oseba, ki ne oddaja tevne naloge v zvezi z zaščito | kot tri stanovanja, če je pravic zaposlenih v zasebnih : : stanovanje predvideno za podjetjih kjer delodajalci :tjj nje, prenovo ah je pred- - ] spoštujejo3 de- i^spr^emba n,- na- “nopSne' ‘T.kSS. 8 “““• “ « »C«« delavce zaposlujejo brez po- jti: novanje ne na aja vsa godb in podobno. »Nekaj to- tj ^an3skl hf - Najemno po-Ltnih Ulemov bo reši. g S tj:; se po določilih stanovanj-tji: skega zakona šteje, da je I I Nasvidenje v naslednji vojni Leta 1982 so ta slovenski film, ki ga je režiral srbski režiser Živojin Pavlovič, predvajali na festivalu v Cannesu. Tri dobro obiskane projekcije, vrsta pogovorov s poznavalci filma in z občinstvom ter odlične kritike v francoskih časopisih so potrdile, da gre za kakovostno filmsko delo, če- DE KANAL - DE prav so ga dve leti prej domači ocenjevalci, razen dr. Dimitrija Rupla, sprejeli s pomisleki in ugovori. Po tistem, ko so film predvajali v Puli, v Ljubljani in v Celju, so se s protesti oglasile borčevske organizacije in film so v kinematografih nehali vrteti. Film Nasvidenje v naslednji vojni zelo vestno sledi romanu Vitomila Zupana z naslovom Menuet za kitaro. Glavni junak, Berk, je človek, ki se ne podreja kolektivnemu duhu; je »obstranec«, ki poskuša živeti predvsem svoj lastni jaz, zato je osamljenec in dvomljivec. Ko odide v partizane kot meščanski fant, nekdanji levi sokol, mu novo okolje vzbudi vrsto vprašanj, na katere želi do- biti odgovore ali vsaj pojasnila. Za to pa nihče nima časa; stvari so samoumevne, ljudje razumejo njegovo obnašanje kot provokacijo in mu v tem duhu tudi odgovarjajo. Zanje je od začetka do konca sumljiv. Zupanovo in tudi Pavlov-čevo videnje in doživljanje partizanskih časov se odmika kalupljenim zgodovinskim, osebnim in literarnim poročilom. To je bil tudi namen obeh avtorjev. Na zavihku Zupanove knjige preberemo njegovo misel, da ni hotel ostati na ravni spominskega teksta, ampak je hotel preveriti odnos do različnih časov, da bi tako izoblikoval neko časovno pogojeno podobo, v kateri je nastal fizični in psihični lik svojevrstne osebnosti prostovoljca-partizana, kakor je v NOB tudi bil, čeprav nemara ne tipičen«. Zupan je zastavil svoje pisa- nje v vzporednici dveh časov: pogled na vojno skozi spominjanje ostarelega Berka se dogaja sredi turistične Španije, povzroči pa ga srečanje z nekdanjim nemškim vojakom, s katerim se mu je križala pot med vojno na slovenskih tleh. Bivanje v Španiji je izbral Zupan za okvir in za metaforo. Vendar silovitost vojnih dogodkov tudi po tolikih letih miru ne pojenja, zato je španska sedanjost le bledi pol zgodbe iz vojne. Mnogo bolj impresivne so podobe parti-zanščine, osvobodilnega boja z vsemi njegovimi »potmi in stranpotmi«, kot jih vidi, doživlja in v njih tudi sodeluje mladi Berk... Film Nasvidenje v naslednji vojni, ki ga bo TVS 1 predvajala na praznični 27. april ob 20.35 na 1. programu, bo danes v nas najbrž odzvanjal precej drugače, kot je ob prvih gledanjih pred 14 leti... jiji; hična. Omenjeni zakon tudi predpisuje obvezne sesta-Vine najemne pogodbe. Po-8 leg tega določa, da mora lastnik v tridesetih dneh po S sklenitvi najemno pogodbo iji; predložiti občinskemu :•::: Upravnemu organu, pristoj-:•:•: Remu za stanovanjske za-ivi deve. :;:i; Glede na navedeno boste :%•: najemno pogodbo z najem-i:| nikom lahko sklepali za do-:■::: ločen ali nedoločen čas, pri ■j:;: tem pa boste morali upošte-:•::: Vati določila stanovanjskega ■•j:: zakona. :•::: Ker pa je davek od dohod- •ij: kov iz premoženja treba pla- prevoznih sredstev in drugega premoženja v, najem, boste vašo najemnino morali upoštevati pri napovedi davka v letu, v katerem ste te prejemke imeli. Vprašanje: Z bratom sva solastnika njive, dveh travnikov in gozda, in sicer imam v sola-sti dve tretjini, brat pa tretjino navedenih nepremičnin, ki sva jih podedovala. Med nama prihaja do vse večjih prerekanj, kaj komu pripada, zato bi stvari poskušala razdeliti. Vendar je očitno, da brez sodišča ne bo šlo. Kakšen postopek obstaja? Odgovor: Za delitev stvari v solastnini morate pripraviti predlog z opisom stvari, ki naj se deli, podatke o solastnikih in velikosti deležev solastnikov ter navesti vse zemljiškoknjižne podatke (zemljiškoknjižni izpisek). Sodišče si mora v postopku prizadevati, da se praviloma opravi fizična delitev stvari in da solastniki dobijo tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. V primeru, da stvari ni mogoče razdeliti fizično tako, da prejme vsak solastnik stvari v vrednosti svojega solastninskega deleža, odloči sodišče, da mora tisti solastnik, ki je prejel večjo vrednost, izplačati solastniku, ki je prejel manjšo vrednost, razliko v vrednosti, v roku, ki ne sme biti daljši od tridesetih dni, razen če se udeleženci drugače ne dogovorijo. Če pa fizična delitev ni mogoča, določi sodišče, da se delitev opravi s prodajo stvari in z razdelitvijo izkupička. Obvestilo bralcem! Ker je našemu odvetniku Janezu Keku ostalo še nekaj dni lanskega dopusta, bo malo podaljšal prvomajske praznike. Zato bomo naš »odprti telefon« v četrtek, 28. t.,m. »zaprli«; »odprli« ga bomo 5. maja, ko vam bo gospod Kek spet na voljo. Hvala za razume- Van*e! Uredništvo DE Oporoko lahko napravi vsak, ki je sposoben razsajati in je dopolnil petnajst let starosti. Izguba sposobnosti za razsojanje, ki nastopi potem, ko je oporoka napravljena, ne vpliva na njeno veljavnost. Oporoka je neveljavna, če jo je bil oporočitelj z grožnjo ali s silo prisiljen napraviti, če se jo je odločil napraviti zaradi zvijače ali zaradi tega, ker je bil v zmoti, navedeno pa lahko uveljavlja samo tisti, ki ima pravni interes, in sicer v roku enega leta od dneva, ko je zvedel za vzrok neveljavnosti, vendar najdalj v desetih letih od razglasitve oporoke. Oporoka je veljavna, če jo je oporočitelj lastnoročno podpisal in napisal, tudi če ni naveden datum, kdaj je bila napravljena. Oporočitelj, ki zna brati in pisati, lahko napravi oporoko tako, da v navzočnosti dveh prič lastnoročno podpiše listino, ki mu jo je sestavil kdo drug. Oporoko pa lahko sestavi po njegovi izjavi tudi sodnik. To bi bilo na kratko vse o oporoki. Če želite vedeti kaj več, vprašajte bolj konkretno. Nasvidenje v Brestemici Kakor vsako leto bo tudi letos območni svet ZSSS za Podravje organiziral za delavce in občane Maribora prvomajsko srečanje na čolnarni Galeb v Brestemici ob Mariborskem jezeru na Dravi. Kakor je povedal Stane Šajn, ki je eden od vodij te javne prireditve, sicer pa že 16 let »alfa in omega« prvomajskega srečanja Mariborčanov Si: v Brestemici, se bo letos srečanje začelo s prvomajsko proslavo ob 11. uri, na kateri bo govoril predsednik republiškega odbora SKEI Albert •i;:; Vodovnik. Temu bo sledil kulturni program, v katerem bodo sodelovali j:;: številni profesionalni in amaterski kulturni ustvarjalci iz Maribora. K;: Po proslavi bo zabavni del prireditve, na kateri se bodo obiskovalci lahko zavrteli po taktih ansambla Jožeta Krežeta. Prireditev bo pope-stril tudi bogat srečolov. Njegov izkupiček podravski sindikati vsako i;:-: leto namenijo v solidarnostni sklad pri območni organizaciji, ki z zbra->:$ nimi sredstvi pomaga delavcem v socialni stiski. Lani so s srečelovom, za katerega brezplačno prispevajo svoje izdelke številna mariborska ■••i;: podjetja, zbrali za solidarnostni sklad več kot 500 tisoč tolarjev. Na prireditvi, na kateri ob ugodnem vremenu pričakujejo okoli deset j:;: tisoč obiskovalcev, bo poskrbljeno tudi za jedačo in pijačo po zmernih cenah. Za to bodo skrbeli Aktiv kmečkih žena iz Lovrenca, Štajerska pivovarna, Interfood, Gostišče Novi Galeb, Milan Škerjanec, Zdenko Hlede in še nekateri gostinci. i:-:: Dan pred prireditvijo bodo podravski sindikalisti na prireditvenem j:;:; proštom postavili tudi mlaj. Tomas Kšela Zasavje Priprave na praznovanje delavskega praznika Območna organizacija ZSSS Zasavje Trbovlje bo tudi letos pripravila tradicionalna srečanja delavcev in občanov ob mednarodnem prazniku dela 1. maju. Skupaj z društvi in organizacijami bomo pripravili kresovanje: 9 v HRASTNIKU na prireditvenem proštom PRAPRETNO v soboto, 30. aprila ob 19. uri; 9 v TRBOVLJAH na prireditvenem proštom strelišče KIPE v soboto, 30. aprila ob 19. uri, 9 v ZAGORJU OB SAVI na prireditvenem proštom PLEŠE v nedeljo, 1. maja ob 11. uri. V kulturnem programu bodo sodelovale delavske godbe in pevci. V vseh občinskih središčih bodo 1. maja zjutraj delavske godbe igrale budnico. Prizadevni organizatorji bodo poskrbeli tudi za družabno plat prvomajskih srečanj, saj bodo na njih sodelovali priznani ansambli zabavne glasbe. Območni svet zasavskih svobodnih sindikatov, ki zajema občine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi. IZREKA ČESTITKO vsem svojim članom, delavcem in občanom ob mednarodnem prazniku dela in jih vabi na majska srečanja. Ciril Urek, sekretar I :¥: S* i i >x s: *> Vljudno vas prosim za pravni nasvet o tej zadevi: Leta 1962 sem redno končala 2-letno šolanje z diplomo na Administrativni šoli v Mariboru. Šolanja nisem nadaljevala. Vsa leta sem zaposlena na delovnem mestu tajnice. Službo sem menjala samo enkrat, in sicer sem bila prej tajnica direktorja, sedaj pa sem tajnica ravnateljice. Opravljam vsa tajniška in tudi personalna dela (prijave, odjave delavcev, vpis v delovne knjižice in drugo, kar zadeva personalo). Pri svojem delu uporabljam električni pisalni stroj, faks, fotokopirni stroj in računalnik. Delovne dobe imam 31 let in pol. Problem je, da mi za izobrazbo odštevajo 10% OD. Zanima me, ali je to prav glede na delovno dobo in opravljanje dela. Prisrčna hvala za odgovor. Odgovor: Izplačilo 90 % osnovne plače je utemeljeno na podlagi določbe 2. odstavka 14. člena Zakona o plačah delavcev v vzgojnoizobraževalnih zavodih (Ur. 1. RS, št. 16/92, 42/ 93), ki opredeljuje, da pripada delavcu, ki nima strokovne izobrazbe (določene z zakonom, vzgojnoizobraževalnim programom ali splošnim aktom) 90 % plače za to delovno mesto. 5. člen navedenega zakona, ki določa koeficiente za določitev osnovne plače za tipična delovna mesta v zavodih, opredeljuje za takšno delovno mesto V. stopnjo strokovne izobrazbe, torej 4-letno srednjo šolo. Pripominjam, da je bila ureditev glede zahtevane strokovne izobrazbe določena že s Kalkulativnimi osnovami za plače delavcev v zavodih, ki se financirajo iz proračuna (Ur. 1. RS, št. 20/91). Ana Križanič, dipl. iur. Domžale i :& m :¥i m :❖> .».V 58 •.V. ** :•:•:• .%V 555 ** ••v. :•» yV. IIv •I*M ** :•:*:• ■v.* 555 SS 55: i i !•!•!• ■Ivi *:• •Ivi •Iv! :i:i:: :•:•:• £; M J:* •.V. :!:i:: vi; •Iv! •Iv •!•!•! :::i:: >* ;.v. vi; S: vi •Iv! $ Ivi .•Iv !•!•: 555 •Iv. 17. PRVOMAJSKO DRUŽABNO SREČANJE Domžalska sindikalna organizacija tudi letos skupaj z društvom BUDN1CAR organizira prvomajsko srečanje na VIRU. ;§p» Prvomajsko praznovanje se bo pričelo 30APRILA ob 20. uri, s kresom , ki bo obogaten z največjim ognjemetom v Domžalah. Prvega maja bo budnica in nadaljevanje srečanja s prvomajskim golažem. Družabno srečanje s kulturno zabavnim programom bo do poznih popoldanskih ur. Za vašo zabavo bodo poskrbeli kulturniki in glasbeniki iz domžalske in kamniške občine. J. Arnuš -vš.d.t Piše: Franci Križanič Kaj zavira tast Slovenska industrijska produkcija v prvih letošnjih mesecih niha. V povprečju sicer še raste, vendar počasneje kot v zadnjem lanskem četrtletju. Tudi če v naslednjih mesecih ne bo prišlo do njenega takojšnjega neprekinjenega in pospešenega zmanjševanja se vzroki za zaustavitev gospodarske rasti slej ko prej kopičijo. Najpomembnejši med njimi je zaostajanje tečaja deviz za tolarsko inflacijo od lanskega novembra dalje (s tem ni več pričakovane rasti donosnosti prodaje na tuje). Na poslabšanje gospodarskih tendenc vpliva tudi nadaljevanje indeksacije obresti (njihovo nihanje s sezonskimi podražitvami in pocenitvami elektrike, sočivja, oblek in obutve). To vodi v povečano tveganje in spodbuja podjetja, da ob rasti povpraševanja namesto obsega dejavnosti raje povečujejo cene. Negotovost in s tem gospodarsko stagnacijo krepijo tudi neurejeni odnosi pri obračunavanju plač (še vedno pričakovane državne »intervencije«) pa stalno spreminjajoči se davki in ne na koncu še sedanja nadinflacijska podražitev elektrike. Rešitev teh problemov je v aktivni zunanjetrgovinski politiki (državnih nakupih deviz ali pa pospeševanju povpraševanja prebivalstva, gospodarstva in bank po devizah), deindeksaciji (izvedeni na primer s socialnim paktom), znižanju davkov, omogočenim z zmanjšanjem prelivanja državnega denarja k zgubašem (s »sanacijami«, »garancijami« ipd.), nadaljevanju dosledne protimonopolne politike ter v ustrezni razvojni politiki (spodbujanju uvajanja novih podjetij in novih tehnologij ter proizvodnje novih izdelkov v obstoječih gospodarskih organizacijah). Zastoj rasti tečaja na slovenskem deviznem trgu kaže, da se pri našem izvoznem povpraševanju in njegovem vplivu na gospodarsko dejavnost plete tipična pajčevina (cob weh), ki je sicer značilna za kmetijstvo. Ponudba deviz se z zamudo prilagaja njihovim cenam tako, da spreminjanje tečaja vpliva na izvoz in produkcijo čez približno tri četrtletja. Sedaj smo očitno zopet v obdobju destimulacije izvoza poslabševanja obetov za prodajo na tuje (ta pa zajema dobri dve tretjini našega družbenega proizvoda in s tem močno vpliva na skupno gospodarsko dejavnost). Za razliko od prejšnjih pa je tokratna krepitev tolarja manjša (verjetno zaradi ustrezne dejavnosti Ljubljanske banke, ki služi z zniževanjem tečaja tolarja in sledečimi tečajnimi razlikami), s tem pa je tudi manjši njen vpliv na morebitno poslabšanje gospodarskih tendenc. Takšnega upada kot v prvi polovici lanskega leta ni pričakovati. Sorazmerno visoka raven tolarja glede na njegovo devizno vrednost ob uvedbi oktobra 1991 ima tudi drug negativen učinek (poleg nižjega izvoznega povpraševanja in manjše produkcije). Ta je v usmerjanju investicij in zaposlovanja v t.i. nemenjalni sektor - produkcijo dobrin, ki jih, zaradi visokih transportnih stroškov in! ali administrativnih ovir na državni meji tuji proizvajalci ne morejo ponujati na našem trgu. Zaradi manjše konkurence na eni ter manjšega obsega in možnosti za specializacijo in povečanje produktivnosti na drugi strani se podjetja nemenjalnega sektorja na povečano povpraševanje (na primer zaradi rasti plač) odzivajo predvsem s podražitvami in manj s povečano dejavnostjo oziroma ponudbo. Takšno prestrukturiranje gospodarstva vodi v njegovo trajno stagnacijo. Že letos jo utegnemo opaziti ob pešanju rasti in pospeševanju inflacije, družbe. t.j. v tipični obliki stagflacijske krize predindustrijske Trajne in stabilne gospodarske rasti na Slovenskem ni pričakovati, dokler ne bomo odpravili sedanje interne inflacije (rasti cen, ki jo povzroča indeksacija pogodbenih zneskov). Tudi če ne bi bilo za gospodarsko rast neugodnega prestrukturiranja iz menjalnega v nemenjalni sektor, bi inertna inflacija povzročila, da se bo okrepljeno domače povpraševanje (zaradi rasti plač) sorazmerno hitro prelilo v cene in nov inflacijski val. Tako bo ostalo izboljšanje gospodarske dejavnosti zgolj začasno. Pri tem je treba upoštevati, da je med rastjo, ki je zaenkrat sicer le začasna, deindeksacija s socialnim paktom ali drugo obliko javne podpore temu ekonomsko političnemu podvigu precej lažje izvedljiva kot md stagnacijo ali celo upadanjem gospodarske dejavnosti. Nihaj dohodkov zaposlenih zaradi deindeksacije je namreč moč ublažiti s povečanjem teh dohodkov zaradi rasti dejavnosti. Pri obrestih pa bo njihov nihaj navzgor med rastjo produkcije manjši zaradi nižjega tveganja ob pričakovani rasti prodaje in dobičkov pri dolžnikih. Časa, ko bodo še trajale za deindeksacija najbolj ugodne razmere, ni na pretek. NOVI IZDELKI ZA BOLJŠO PRODAJO Čeprav si v Gorenju Gospodinjskih aparatov prizadevajo uspeti na novih trgih in tudi na ta način povečati prodajo izdelkov bele tehnike, bodo letos zanje najpomembnejši prav trgi, kjer že zdaj prodajo največ kuhalnih, pralno-sušil-nih in hladilno-zamrzovalnih aparatov. Žal pa je na teh, podobno kot tudi na vseh drugih trgih, ponudba izdelkov bele tehnike znatno večja od povpraševanja, tudi zaradi novih zmogljivosti za proizvodnjo velikih gospodinjskih aparatov v vzhodnoevropskih državah. Ne gre pozabiti na nihanje valut v državah, znanih proizvajalkah izdelkov bele tehnike. Vse večje je približevanje cenovnih ravni blagovnih znamk znanih uveljavljenih proizvajalcev, so pa blagovne znamke, kar zadeva proizvajalce, vse manj razpoznavne. Rezultati, ki jih v omenjenih pogojih gospodarjenja (vseh, razumljivo, nismo našteli, posebej ne domačih) dosega Gorenje Gospodinjski aparati, so zagotovo spodbudni. Lani so prodali skoraj 1,400.000 velikih gospodinjskih aparatov, z njihovo prodajo pa iztržili 423 milijonov mark. V primer- DELAVSKA HRANILNICA d.0.0. Ljubljana, Dalmatinova 4 Vabi k sodelovanju: organizatorja-programerja Pogoji: • poznavanje bančnega poslovanja • 5 let bančne prakse • poznavanje računalniških sistemov, programskih jezikov in programskih orodij • šesta oz. sedma stopnja strokovne izobrazbe ustrezne smeri • aktivno znanje angleškega jezika • kandidat mora biti usposobljen za opravljanje različnih del v hranilnici, ker je razpisano delovno mesto sestavljeno tretjino s področja informatike in dve tretjini s področja bančnih poslov. Kandidate, ki želijo s svojimi izkušnjami in odgovornim delom dograjevati uspešno pot Delavske hranilnice, vabimo, naj svojo prijavo z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v osmih dneh po objavi na naslov: Delavska hranilnica d. o. o. Ljubljana, Dalmatinova 4 Knjiga, ki razkriva ozadje ob sprejemanju lokalne samouprave Ciril Ribičič Naročite jo pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, po telefonu (061) 321-255 ali telefaksu (061) 311-956 javi z letom 1992 so lani prodajo povečali za 3 odstotke, kar 95 odstotkov vseh velikih gospodinjskih aparatov pa so prodali na tuje trge. Podatki kažejo, da so v tem na j več jem podjetju sistema Gorenje »pokrili« količinski izpad prodaje na trge nekdanje Jugoslavije, dohodkovno pa, žal, še zmeraj ne povsem. Prodaja na trge nekdanje Jugoslavije je zdaj bolj simbolična; na domačem, to je slovenskem trgu prodajo okrog 5 odstotkov vse proizvodnje, nekaj desettisoč Gorenjevih velikih gospodinjskih aparatov pa gre tudi na Hrvaško in v Makedonijo. Po zadnjih podatkih dosega Gorenje pri prodaji izdelkov bele tehnike v Sloveniji 80, na Hrvaškem 70-, v Makedoniji pa 90-odstotni tržni delež. V Gorenju Gospodinjskih aparatih so lansko poslovno leto zaključili brez rdečih številk, čeprav vseh zastavljenih ciljev, posebej še pri prodaji in dobičku, niso dosegli. Na to so pomembno vplivali še zmeraj premalo spodbudni domači pogoji gospodarjenja za izvoznike, zlasti za tiste, ki večino proizvodnje prodajo na tuje, previsoka pa je tudi cena dela. Kljub vsemu navedenemu pa so lanskoletni dosežki dobra osnova za letošnje delo in poslovanje. V tem največjem podjetju sistema Gorenje želijo z njihovo prodajo zaslužiti 480.000 milijonov mark. Spodbudni so tudi naložbeni načrti; okrog 30 milijonov mark amortizacije bodo namenili za naložbe (nekaj za odplačilo posojil). Pa tudi plače zaposlenih naj bi bile ob koncu leta takšne, kot jih predvideva panožna kolektivna pogodba. Na letošnje rezultate gospodarjenja naj bi vplivalo uresničevanje projekta optimiranja stroškov režije, nadaljevali pa bodo tudi racionalizacijo materialnih stroškov. Za letošnjo prodajo in proizvodnjo velikih gospodinjskih aparatov, ki jo želijo izdelati okrog 1,560.000 veli- v primerjavi z letom 1993 pokih gosodinjskih aparatov in večati za 12 odstotkov, bodo Piše: Vlado Babič Pismo iz Beograda Nafta Razvite zahodne države so si zagotovile velike zaloge nafte in derivatov, morda za več mesečne ali celo celoletne potrebe. Imajo pač izkušnje iz minulih naftnih kriz, ki so jih povzročile proizvajalke nafte. Nafta je prav gotovo najvažnejša strateška surovina in od nje je odvisna modema civilizacija. Brez nafte se vse ustavi. Ne vem, katera država ima največje zaloge, prepričan pa sem, da je Zvezna republika Jugoslavija prva na svetu po hišnih zalogah vseh vrst tekočih goriv. Vendar o tem več kasneje. Od uvedbe sankcij proti ZRJ je vse, kar ima zvezo z nafto, brez konkurence najboljši posel. Težave z uvozom, tihotapljenje čez mejo, transportnimi stroški, prevozom po Donavi, izdatnim podkupovanjem obmejnih organov in kontrolorjev, prodajo na črpalkah ali dostavo na dom bogato odtehta zagotovljena prodaja ne glede na ceno. Državni, družbeni in zasebni sektor uspejo pokriti samo del potreb žejnega trga. Sankcije jih seveda močno ovirajo, vendar je dobiček nadvse zadovoljujoče nadomestilo. V časih najhujšega nadzora na mejah se je maloprodajna cena super bencina povzpela tudi na 4 do 5 mark za liter. Za tolikšen denarna se očitno izplača tvegati. Že z manjšo cisterno se da zaslužiti malo bogastvo in hkrati z velikodušnim prispevkom močno razveseliti tudi uradne organe na obeh straneh meje in mednarodne opazovalce. Sicer pa se to ponavadi dogaja ponoči, ko gospodje iz EU ali OZN lepo počivajo. Kaže pa, da so v zadnjem času poostrili nadzor nad drobnimi tihotapci, ali pa so postali obfnejni organi preveč pohlepni. Prevoz preko meje so namreč prevzeli skoraj izključno državljani sosednjih držav. Le-te manj nadzirajo in za lep dohodek je že dovolj, da z vozilom nekajkrat prestopijo mejo in kje za prvim vogalom pretočijo gorivo državljanom ZRJ. Profesionalci pa so vgradili v vozila dodatne rezervoarje in tako ustvarjajo nekajkrat večji promet. Tihi dogovor je, da je valuta nemška marka, način plačila pa izključno z gotovino, na roke. Ko se sprehajate po mestu, lahko vidite, da se takorekoč iz vsakega tretjega avtomobila - ali vanj - pretaka gorivo. Najbolj pogosta tehnologija pretakanja je tista, ko vtaknete v rezervoar plastično cev in krepko potegnete v usta. No, niti najbolj spretni profesionalci ne morejo tega narediti, ne da bi se po malem napili bencina. Bojda je najbolj zdrav bencin brez svinca. Trdijo pa, da je ta metoda tudi najbolj zanesljiva pri ugotavljanju, koliko vode so vam v bencinsko ročko nalili bratje Bolgari ali Romuni. Previdnejši najprej vzamejo vzorec goriva, pa z njim v zmrzoval-nik. Voda zmrzne pri vrhu posode. Če nimate svojega stalnega tihotapca, pogledate med male oglase v kak časnik. Ne morete verjeti, kako raznolika je ponudba. Na stotine mladih poslovnih ljudi je ustvarilo ponudbo, kakršne ni v nobeni drugi državi. Cene se trenutno gibljejo od najcenejšega romunskega, ki je po 2 marki za liter, preko ukrajinskega, albanskega, bolgarskega, make- pomembne novosti, ki jih bodo iz Gorenja Gospodinjskih aparatov poslali na domači trg in na tuje. Doslej so bile novosti predstavljene na sejmih v Parizu, Ljubljani, Brnu in Poznanju, v naslednjih tednih pa bodo še na več drugih sejmih. Slovenci smo si lahko zadnje novosti iz Gorenja Gospodinjskih aparatov ogledali na nedavnem 33. mednarodnem sejmu Alpe-Adria »Svoboda bivanja ’94« v Ljubljani. Iz programa Ku-halni aparati velja omeniti novo generacijo vgradnih aparatov, razširjeno paleto steklokeramičnih kuhališč in nov super emajl, s katerim bo v prihodnje zaščitena notranjost pečic, z njim pa so zaščitene tudi posode za pečenje. Program Pralno pomivalna tehnika bo poslal avgusta na trg novo generacijo pralnih strojev z visokim številom obratov intervalne centrifuge. Novost tega programa je tudi mini kuhinja Pantry, ki so jo začeli izdelovati konec marca. Izdelke programa Hladilno zamrzovalni aparati odlikujeta nov dizajn in vse večja prijaznost do okolja. Zdaj imajo že vse tri obrate omenjenega programa usposobljene za proizvodnjo hladilno zamrzovalnih aparatov »CFG free« oziroma »FCKW frei«. Marjan Lipovšek Svobodni Sindikati Url Slovenije donskega in več vrst madžarskega do grškega super bencina, katerega liter stane od 2,7 do 3 marke. V ceno je vključena dostava na dom in pretakanje goriva. Profesionalnega tihotapca takoj prepoznate po novih kovinskih 20-litrskih »kanistrih«. Vikend pa tihotapci in začetniki začenjajo s plastičnimi posodami. Ko ste našli zanesljivega tihotapca, se lotite ustvarjanja lastnih hišnih zalog. V Beogradu pa tudi v drugih delih ZRJ je položaj dobesedno vnetljiv. Dobesedno. Po kleteh, avlah, hodnikih, na terasah, v garažah, drvarnicah, v raznih steklenicah, posodah, sodčkih za kislo zelje, žganje in vino je na tone super bencina, normalnega bencina, neosvinčenega, dizel goriva in kurilnega olja. Gasilci se čudijo, kako da spričo jezera bencina v Beogradu ni več požarov. Dvigujejo se jim lasje, ko pomislijo, kaj vse bi se lahko zgodilo. Zdravniki niso nikdar doslej zdravili toliko opeklin zaradi vžiga bencinskih hlapov. Kako zelo so se ljudje navadili živeti z bencinom okoli sebe, kaže primer nekega nesrečnika, ki je v zaprtem prostoru pretakal gorivo in si pri tem svetil s svečo. Po zunanjem vtisu sodeč ne gre slabo niti Naftni industriji Srbije. Sredi sankcij so si za svoj sedež postavili velikansko stavbo. Ne pritožujejo se niti njihovi prodajalci na črpalkah, saj se vozijo v najboljših avtomobilih in nimajo velikih materialnih težav. V Beograjski Čukarici so nedavno odprli moderno skladišče tekočih goriv, z zmogljivostjo 1,5 milijona ton, v katero je Jugopetrol vložil okoli 8,5 milijona mark. Po zaslugi kmetov, ki ne vprašajo, po čem je dizel, ko pride čas za oranje, setev ali žetev, in prebivalcev mest, ki si odtrgujejo od ust za gorivo za »ne daj Bože!«, se naftni lobi lepo redi. In pošilja Bu-trosu Galiju grozilna pisma, da si ne bi morda domislil odpraviti sankcije. Majhno je lepo: uspešno družinsko podjetje »JAKŠA« TUDI Ml IMAMO EDISONE Na Slovenskem je bilo konec lanskega leta poslovno dejavnih 28 tisoč podjetij. Skoraj 94 odstotkov le-teh je sodilo med majhna podjetja, ki so imela 18 odstotkov vseh v Sloveniji zaposlenih ljudi, ustvarila pa so skoraj 23 odstotkov skupnega prihodka gospodarstva in imela 16,2 odstotka vrednosti poslovnih sredstev. Čeprav so bila v povprečju uspešnejša kakor srednja in velika podjetja, bi po mnenju strokovnjakov med njimi še težko našli kakega, ki bi mu lahko pripisali vlogo »gazele«. Tako namreč v tujini poimenujejo podjetja, ki so sposobna (predvsem zaradi podjetnosti in širine menedžerjev ali lastnikov) hitrega razvoja in s tem prevzemajo vlogo gospodarskih lokomotiv. Je pa med njimi brez dvoma precej odličnih majhnih podjetij, ki bi se jih ne sramovali nikjer v svetu. Eno izmed njih je firma »Jakša d.o.o.« iz Črnuč pri Ljubljani. V njej izdelujejo magnetne ventile za posebne namene za tiste, ki jim firma nič ne pomeni, naj dodamo, da je lastnik Stane Jakša dobil vrsto najvišjih priznanj (zlatih, srebrnih in bronastih odličij) na znanem bruseljskem sejmu izumov in inovacij »Eureka«. Letos je Jakša dobil tudi priznanje Gospodarske zbornice Slovenije za »poslovne dosežke trajnejše vrednosti«, pri čemer je imelo posebno težo to, da se je s svojimi izdelki uveljavil po vsem svetu. Kot obrtnik ste začeli pred tridesetimi leti, leta 1977 pa ste začeli izvažati. Kakšen je bil ta vaš korak v svet? Je bilo težko navezati stike? »Ne spominjam se, ali smo začeli izvažati prav leta 1977 ali kako leto prej. Je pa z izvozom tako: stikov ni težko navezati, saj tujci neprestano iščejo dobre izdelke, ki bi bili cenejši, kot jih kupujejo. Tako se je tak trgovec 'spotaknil’ ob nas na nekem sejmu. Dal sem mu dva ventila kot vzorca in čez slabo leto dni me je obiskala 'kogiisija' samega velikega Siemensa, si ogledala vsako dlako v mojem obratu in obratnih kooperantov in rekla - prav, poskusimo. Do tod, kot vidite, ni težav. Te se začnejo potem, ko se dogovorite za posel. Kajti prav vsak ventil mora delovati brez napak. Koliko truda in volje je bilo treba, da smo uspeli, ne ve nihče. No, uspeli smo celo tako dobro, da ni bilo nobenih reklamacij, in kar je najbolj zanimivo, Nemci so nam plačevali za ventile celo več, kot smo zanje dobivali v Gorenju, kjer so stalno tožili, da smo predragi...« Gorenje je bil vaš prvi in dolga leta največji kupec? »Za Gorenje smo delali do leta 1990, ko smo se razšli. Smo pa sorazmerno kmalu sprevideli, da bo treba izbor izdelkov razširiti. Pred kakimi petnajstimi leti smo začeli izdelovati kovinske ventile, ki so pa plod izključno našega, podjetniškega znanja. Vse do zadnjega detajla, od funkcije ventila pa do zadnjih toleranc smo razvili in izdelali doma.« Vi ste majhno podjetje, imate majhen razvojni potencial. .. »Takrat sem bil še sam, zdaj mi pri razvoju pomaga sin, v podjetju sodelujejo tudi hči, nečak, zet... Takrat sem na primer kar v domači kurilnici uspešno preizkušal ventile. Pa mlad sem bil, zagnan. Tako sem na primer navsezgodaj zjutraj vsak drugi dan vozil s katrco ventile v Velenje, ker jih nisem naredil dovolj, da bi jih bilo za cel kamion. Kmalu po sedmi uri sem bil že doma, v delavnici.« Zakaj ste toliko garali? Zaradi entuziazma? Želje po uspehu? Zaradi denarja ali ste morda s tem izjemno dobro zaslužili? »Obrt sem odprl prav gotovo zaradi denarja, ker sem sprevidel, da dolgov, ki sem si jih nabral med gradnjo družinske hiše, ne bom mogel poravnati s plačo. Takrat sem še delal v Iskrinem Zavodu za avtomatizacijo. Seveda pa ni vse v denarju. Sem take narave, da naredim, kar rečem in obljubim, in ne prenesem, če nekdo trdi, da izdelek ni dober. Takrat hočem svoje delo takoj izboljšati. Ko smo se postavili malo na noge, me je gnalo naprej zadovoljstvo, da smo nekaj uspeli napraviti. Danes sva oba z ženo upokojenca, pa vendar še vedno delava kot črnca. Kajpak ne zavoljo zaslužka. To je to: vese- lje do dela. In mislim, da tega precej manjka Slovencem, te zagnanosti...« Podjetja še niste dali iz rok? Ste še vedno glava podjetja? »Dati iz rok, ne dati iz rok... Ta je tudi ena taka... Poglejte, mi smo taka družina, da držimo skupaj, delamo skupaj: midva z ženo, sin s snaho, hči z zetom, nečak. Snaha vodi korespondenco s tujino, zet je elektromehanik in dela v proizvodnji, hči vodi komercialo. Sin dela v razvoju in mi pomaga ter vodi proizvodnjo. Vsi delamo, kolikor moremo. Jaz? Jaz pač uživam v delu in bom delal, dokler bom mogel in kolikor bom mogel, čeprav postaja že naporno. Vendar bom do konca užival v delu. V tem, kar sem naštel, vidim prednosti družinskega podjetja. Mi smo družinska firma v pravem pomenu te besede: vsi smo zaposleni tu in odvisni od uspeha te firme. Zato se maksimalno trudimo za njen uspeh.« Po izobrazbi ste... »Po formalni izobrazbi sem elektrotehnik. Vendar s tistim znanjem ne moreš veliko narediti. Življenje je tisto, ki te nauči ogromno, če le hočeš delati in če te to zanima. Jaz sam sem se med delom ogromno izpopolnil tako v elektrotehniki kot v strojništvu. Vse izdelke sem do nedavnega razvijal sam, tako da sem jih skiciral, potem pa izdelal prototip, da bi videl, ali bo stvar delovala. Tako sem se naučil obdelovati kovine, delati s stroji in preciznimi elektronskimi merilnimi napravami. Poleg pa mora biti kajpak tudi želja po uspehu in v takem primeru formalna izobrazba ne igra velike vloge. Tako sem se naprimer postopoma, malo v tečaju in več ob poslovnih stikih navadil nemščine. Bil sem tudi v Angliji na enotedenskem tečaju angleščine, pa doma sem imel nekaj časa učiteljico angleščine. Človek mora torej imeti v sebi nekaj, kar ga žene naprej. Žal danes ljudje še vedno pričakujejo, da jim bo nekdo vse prinesel na pladnju. Treba pa je delati, sam mora človek kaj storiti.« Malo spominjate na izumitelje individualce v začetku tega stoletja. V vas je manj formalne izobrazbe kot. talenta in volje do dela... »Jaz verjamem v delo. Če delaš, ni nikoli dovolj idej. Tako je zato, ker hočeš biti racionalen in takrat začneš razmišljati in se to razvije. Vam povem, da prihajajo take stvari, take zamisli na plan, da..., no, to je čista fantazija, enostavno užitek. Tamle v bloku imam zamisli, da jih ne morem sproti obdelati, same koristne, ki bi nam prav prišle...« Ali država kaj skrbi za izumitelje, inovatorje. Mnogi namreč trdijo, da dosti premalo. Kaj vi menite? »Dajte no, kakšna pomoč države. Jaz sem proti temu. Izum je treba vnovčiti in nobena državna pomoč in noben sklad tu ne pomaga. Jaz sem dobil veliko priznanj za izume, vendar mi država nikoli ni pomagala pri izmišljanju novih stvari. Če imaš idejo, jo je treba dati nekomu, ki jo potrebuje, in če jo potrebuje, jo bo tudi plačal. Ne pa, da zato, ker bi nekaj izumljal, iščeš državne jasli. Bode me, da je pri nas kar nekaj poklicnih izumiteljev. Ne vem, kako si lahko poklicni izumitelj, obenem pa želiš imeti državno pomoč. Ne more biti dobivanje državne podpore za delo način življenja.« V Bruslju ste na razstavi izumov in inovacij Eureka vedno dobili kakšno priznanje. Tako uspešnih izumiteljev je malo... »Meni se čudno zdi, da je za kaj takega ljudi težko motivirati, saj jaz v predanem delu ne vidim ničesar izjemnega. Nič hudega ni v tem, da ti delo postane hobi, mar ne?« Toda Slovenci smo daleč naokoli znani kot izjemni garači, nekateri menijo, da smo sposobni opraviti po tri »šihte« na dan... »Gospodarski rezultati ne kažejo v prid takim trditvam. Ali pa se tisti učinek kam izgublja, nekam v zemljo... Naša firma je zelo vpeta v gospodarstvo. Imamo tristo kupcev, ki jim dobavljamo, in vidim, kakšen je položaj. Malo je tistega pravega delovnega vzdušja. Treba je delati, zlasti zdaj, ko smo na prehodu iz enega v drug gospodarski sistem. Priznam, da sem že 30 let podjetnik in mi je podjetniška logika bolj blizu kot mnogim drugim. Ljudje so bili pač drugače vzgajani. Vendar mnogi še pričakujejo več, kot je realno. Pogrešam pa tudi več razlaganja ljudem, kaj je realno. To pa je: če ne bomo naredili več izdelkov in jih izvozili, ne bomo mogli obstati. Čimveč ljudem bi bilo to jasno in bi se lotili dela, bolje bi bilo. Kje imate več kupcev, v Sloveniji ali na tujem? »Doma. Vendar prodajamo tudi po vsem svetu. V katalogu imamo več kakor 600 izdelkov, začeli pa smo samo z ventili za pralne stroje. No, razvijali smo se, kot pravijo strokovnjaki, .organsko1, v rasti podjetja nikoli nismo pretiravali, nismo se pa tudi bali potegniti kakega reza. Kot je bila prekinitev sodelovanja z Gorenjem po 25 letih. Ta poteza ni bila lahka, toda bližajoče se rdeče številke so nas spodbudile k pisanju pisma Gorenju. Take izkušnje so hude, vendar tudi dragocene. Pretakajo se na mlajše rodove, to pa se v družinskem podjetju najlaže dogaja.« Niste nikoli imeli krize v podjetju? »O, nekajkrat smo tolkli črn kruh. Vendar mora takrat, ko nista dovolj volja in veselje, trma riniti stvari naprej. Tako smo se navadili delati, razvijati izdelke, izkoriščati nabrane izkušnje...« Ali ste kdaj v življenju kupili licenco? »Kje pa...! Mnoga podjetja so kupovala licence, pa kljub temu niso uspela. Bistvo, finese niso zapisane na papirju, na pogodbi. Te so v glavah. Zato je recimo družinsko podjetje zaradi prenosa tega, kar je v glavah, tako zanesljivo glede napredka. Ker se to znanje prenaša iz roda v rod.« Vaša firma je ob podelitvi nagrade Gospodarske zbornice po svoje presenečenje, saj je zelo majhna, majhna tudi, če jo merimo z merili za mala podjetja... »V prometu, ki ga firma naredi, ni vse. Važna je vsebina in danes je žal tako, da so največje prav trgovske, ne proizvodne firme. Poglejte: peta firma na seznamu podjetij z največjim prometom ni imela nobenega zaposlenega, torej ni nič proizvajala. Mi pa delamo izdelek, ki ima vsebino, kar je nekaj povsem drugega.« p »Ja, v našem izdelku je ogromno našega znanja. Na primer: če bi še delali za Gorenje, bi zdaj verjetno imeli dvakrat več prometa z njimi kot ob prekinitvi. Toda to so sorazmerno enostavni izdelki, po nizki ceni, z malo vloženega znanja. Zdaj imamo izdelke s fantastično strukturo cene: glavnino cene predstavlja naše vloženo znanje. Izdelujemo več kakor 600 različnih ventilov in le kakih 50 med njimi je serijskih. Takih recimo Italijani naredijo na kupe. Toda v ta razred mi ne silimo, raje izdelujemo kaj bolj specialnega, kjer je v ceno možno vračunati tudi vloženo znanje, stroške razvoja izdelka. Na tem področju je manj konkurence in višje cene.« Kako takšno tržno nišo odkrijete? Hodite na sejme, ali... »Veliko se je treba kazati, širiti informacije o sebi, o tem, da obstajate. Ne bom rekel, da se je treba hvaliti, ampak recimo, povedati je treba, kaj delate.« Kako to naredite? »Pravila ni. Pred leti smo natisnili katalog izdelkov v slovensko-srbohrvaški inačici ter v angleško-nemški. Teh katalogov zdaj leži naokoli po svetu, tudi v Južni Ameriki in Avstraliji, kakih deset tisoč. Hodimo na sejme, redno na obrtni sejem v Miinchnu, na druge tudi precej redno, v Zagreb, Maribor, Ljubljano, Celovec, Frankfurt... V Celovcu smo na primer že prvo leto, ko smo razstavljali, dobili pomembnega kupca v Avstriji. V tujini tudi oglašamo v časnikih, izkoriščamo naše ambasade, skratka, vsako možnost, da v svet sporočimo, da smo in da delamo to in to. Pred leti smo na primer izvedeli, da se naše gospodarstvo predstavlja prek TV oddaj Avstraliji. Pozanimali smo se pri organizatorju oddaj za pravi naslov v Avstraliji in ta zveza danes obeta prerasti v pogodbo o desetletnem poslovnem sodelovanju. Na podoben način smo navezali stike z ZDA, kjer smo celo naredili majhno analizo trga, katere del stroškov so plačali Američani. Izkoristili smo zbornične službe. Tako imamo iz tujine na stotine naslovov.« Vendar je do sklenitve posla od navezave stikov še dolga pot. »Do posla se kajpak težko pride in zelo malo vzpostavljenih stikov je na koncu v resnici plodnih. Tujci praviloma ne sklenejo poslov, dokler se na lastne oči ne prepričajo, s kom bodo imeli opravka. Kajpak se lahko tudi samo iz vzpostavljenih stikov kaj naučiš, tako da ni važna samo dobavnica in denar.« Kakšne so plače vaših zaposlenih? »Plače so nekje v povprečju slovenske industrije in nikoli še nismo štrleli iz tega povprečja. To pa zato, ker moramo skrbeti tudi za jutrišnji dan. Zelo važno se mi zdi, da še nobenemu našemu delavcu, zdaj imamo ob družinskih članih štiri zaposlene, ni bilo tzreba nikoli pomisliti na to, kaj bo z njegovo zaposlitvijo jutri.« NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o) knjigo Gojka Staniča MOJE DELNICE. Naročeno mi (nam) pošljite na naslov: Ulica, poštna št., kraj: Ime in priimek podpisnika:.................. Račun bom(o) plačal(i) v zakonitem roku. Ind. kupcem pošiljamo po povzetju. Žig Podpis naročnika Boris Rugelj Svobodni Sindikati W Slovenije Stane Jakša: Za tale izdelek sem dobil prvo zlato medaljo na Eureki. Je povsem moj izdelek, do zadnje podrobnosti načrtovan in razvit pri nas. Jakša d.o.o.: Majhno družinsko podjetje je idealna gospodarska enota, saj so vsi člani družine odvisni od nje in se zato maksimalno potrudijo. Pokojninski zakon se spreminja Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je vzbujal pozornost in razburjenje že lep čas pred 14. aprilom letos, ko ga je vlada končno sklenila poslati v prvo branje državnemu zboru. Med upokojenskimi društvi in organizacijami so krožile kopije številnih inačic predloga zakona, ki so se iz tedna v teden spreminjale. Upokojenci so sklenili lobirati za svoje interese, še preden bi vlada poslala predlog v prvo branje državnemu zboru. Nekatere med inačicami so celo doživele predpre-mierske predstavitve v časnikih, ki se trudijo bralcem dokazati, da jim ne ostane skrita še tako varovana skrivnost. Svoje je prispeval tudi predlog »interventnega« zakona po hitrem postopku, ki naj bi že od maja letos ukrotil uskladitve pokojnin. Vlada pri pripravi predloga tokratnih sprememb zakona ni niti enkrat povprašala za mnenje sindikatov in delodajalskih združenj. V času Demosa, ko vlada še ni prisegala na svoj interes za sklenitev socialnega sporazuma, pa je pripravljala sedaj veljavni za- kon, je bilo ravno nasprotno. Razumi, kdor zmoreš! Čeprav je vlada že ob pripravi proračunskega memoranduma za leto 1994 napovedala, da najkorenitejše spremembe pokojninskega sistema pridejo na vrsto šele v letu 1995, bodo že te, ki naj bi jih državni zbor sprejel že letos v rednem postopku, še kako občutili stotisoči prebivalci te države. Večina bo godrnjala. Toda priznati je treba, da bodo nekatere od sprememb prinesle tudi več pravičnosti do zaposlenih v družbenem sektorju, ki morajo sedaj solidarno pokrivati visoke pravice zasebnemu sektorju, ki niti približno ne prispeva enakega sorazmernega deleža v pokojninski sklad. In kakšne so tokrat predlagane spremembe in dopolnitve zakona? Zakon naj bi zasebnike in podjetnike prisilil k plačevanju vsaj približno takih prispevkov, kot jih plačujejo delavci in delodajalci v družbenem sektorju. Verjeli ali ne, podatki kažejo, da so v zasebnem sektorju hudo slabo plačani. Skoraj vsi namreč plačujejo prispevke do zneska najnižje zajamčene plače. Gre za obrtnike, za- sebne prevoznike, gostince in zasebnike iz drugih gospodarskih dejavnosti, samostojne umetnike in kulturnike, odvetnike in zasebnike iz drugih samostojnih negospodarskih dejavnosti, duhovnike in zaposlene v drugih verskih službah ter lastnike zasebnih podjetij in zavodov, ki jih tudi sami vodijo. Večina med njimi ima za sabo vsaj 10 let zavarovalne dobe v družbenem sektorju. In nanjo računajo, ko razmišljajo, od česa jim bo odmerjena pokojnina. Po novem bodo morali dokazati, da se ne morejo zavarovati vsaj od izhodiščne plače, ki bi jo za svoje delo prejemali po kolektivni pogodbi. Toda tudi v tem primeru bodo po novem zavarovani vsaj od zavarovalne osnove, ki bo enaka bruto najnižji pokojninski osnovi. Kar moti pri vladinem predlogu, je, da namerava še naprej dopuščati, da zasebni kmetje ohranjajo izredno privilegiran položaj v z delavci skupnem zavarovanju. Prej opisana sprememba naj bi se izrazila tudi na določbah, ki opredeljujejo usklajevanje pokojnin. Po novem naj bi usklajevanje teklo po dveh kri- terijih. Med letom bo vsako četrtletje sklepe o uskladitvah pokojnin z rastjo cen življenjskih potrebščin po ostri eska-lacijski lestvici sprejemala vlada. Na začetku leta pa bodo organi upravljanja Zavoda pokojnine še dodatno uskladili z rastjo povprečne plače in povprečne zavarovalne osnove zasebnikov tako, da bo nujno razmerje do povprečne polne starostne pokojnine točno 85 odstotno. Brez poračunov za nazaj. V upokojenskih denarnicah bo manj. Tudi valorizacijski količ- niki, pomembni pri odmeri prve pokojnine, se bodo izračunavali upoštevajoč tudi zavarovalne osnove zasebnikov in ne le plač v družbenem sektorju kot doslej. Izvedene bodo še izredne uskladitve pokojnin nekaterih kategorij upokojencev, v glavnem navzdol. Za nekaj časa namreč ne bodo rasle pokojnine tistih, ki so se špekulativno upokojevali prav v času, ko je to prineslo nezasluženo višjo pokojnino. Takih je bilo na tisoče upokojenih v nekaterih tednih leta 1991, 1992 in 1994. Varstveni dodatek k pokojninam bo izgubilo lepo število tistih, ki imajo lepe prejemke, ki doslej pri priznavanju te pravice niso bili upoštevani. Vse pogosteje je pomembno, kdo je državljan te države in kdo ima vsaj stalno prebivališče v Sloveniji. Čez mejo se ne bodo pošiljali nikakršni zneski, ki imajo naravo socialne pomoči! Desettisoči pa bodo po novem vsako leto 31. marca dokazovali, da imajo še vedno pravico do varstvenega dodatka k pokojnini! Pretrgana bo zadnja popkovina našega zakona z bivšim zveznim jugoslovanskim zakonom. Zavod bo tujcem, ki bodo zaprosili za pokojnino, izplačeval le tisti del pokojnine, ki so jo prislužili z delovnim razmerjem v Sloveniji, in ne več kjerkoli v bivši SFRJ. Pogosto se je dogajalo, da so se ljudje v Sloveniji zaposlili le za dan in potem zahtevali celo slovensko pokojnino. Marsikoga bo zanimalo tudi to, da Zavod ne bo smel organizirati dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, čeprav ima za to že skoraj vse pripravljeno. Spremembe so predlagane tudi v statusu Kapitalskega in Stanovanjskega sklada. Predlog zakona bo v obdelavi še lep čas. Najverjetneje bo doživel vsaj še toliko dodelav v državnem zboru, kot jih je že v vladi. Pa bo kdo slišal tudi, kaj o predlogu mislijo v sindikatih? Najmanj, kar lahko obljubimo, je da bo Delavska enotnost pozorno spremljala njegovo pot. »TISOČ NOVIH PRIJATELJEV KNJIGE DE« Spoštovani prijatelji, lani smo v ČZP Enotnost za Vas založili zbirko romanov in avtobiografskih pričevanj znanih slovenskih in tujih piscev. Njihova umetniška dela in pričevanja Vam želimo še bolj približati z nagradno akcijo »TISOČ NOVIH PRIJATELJEV KNJIGE DE«. Vabimo Vas, da se dosedanjim prijateljem pridružite tudi Vi z vključitvijo v klub prijateljev knjige DE. Vanj se vključite tako, da do 30. aprila letos naročite vse knjige ali samo posamezno iz zbirke, ki Vam jih podrobneje predstavljamo. V maju 1994 bomo izmed »prijateljev knjige DE« izžrebali 27 nagrajencev. Nagrade: 1. 200.000 SIT; 2. dve nagradi po 100.000 SIT; 3. štiri nagrade po 50.000 SIT; 4. deset letnih naročnin na knjige založbe DE v letu 1994 v vrednosti 18.000 SIT; 6. deset letnih naročnin DE v vrednosti 8.320 SIT Seznam izžrebanih nagrajencev bomo objavili v tedniku DE 20. maja 1994. PAKET DOBRIH KNJIG, odličen tudi za darilo! Paket sestavljajo knjige: Peter Božič Rudi Čačinovič ZDAJ, KO JE NOVA MED DVEMA OBLAST CERKVAMA On, Radenko Radenkovič, ga je povabil na hrano. Na pijačo in na hrano te Slovenci ne povabijo nikoli. On to zelo dobro ve, ker ga še noben Slovenec razen na pijačo ni nikoli kam povabil. Da bi ga pa kdaj kak Slovenec povabil na pičko, ne, tega pa pri Slovencih ne boš doživel nikoli. In zato ga Radenko tudi ne vabi na Cico Orienta!. Radenko Radenkovič je bil toliko in toliko časa pri vojaških arestantih in tam seveda sploh ni pičk in zato Radenko nujno potrebuje Cico Oriental samo zase, za danes. Drugič mogoče, je pribil Radenko. In pri tem je ostalo in Niko je moral sam nazaj v kasarno. In ko je prišel tja, je bila ura ravno šest zjutraj in »smotra« in trubač je pravkar zaigral »mirno«, ker se je na »krugu« prikazal general, komandant brigade, in šel naprej proti svoji pisarni. In ko je vsa brigada stala na »krugu« mirno kot pribita, je komandant brigade opazil Nika, ki se je prestopal z noge na nogo in lovil ravnotežje, pijan in izmučen od celonočne hoje. Moja generacija je živela ob žerjavici in plamenih dveh svetovnih morij. Srce in možgane so nam pretresale revolucije: oktobrska iz I. 1917, različne »povojne« po 1945., zmagovite »od spodaj« ali »od zgoraj«. Dvajseto stoletje se bliža koncu. Bilo je polno svetlih upanj človeštva, bilo pa je tudi v znamenju krvavih diktatur. Bilo je stoletje Hitlerja in Stalina. Po tolikih izkušnjah bi se stoletje moralo končati brez lažnih iluzij in utopij, dokončno zavrniti vse lažne preroke, ki obljubljajo splošno srečo in zveličanje, pri tem pa hočejo osrečevati človeštvo s svojimi ideološkimi prisilnimi jopiči. Komunizem je razpadel, ker se je izrodil v nehumano, strogo disciplinirano organizacijo izoliranih vojščakov, ki niso zaupali ljudem in so jih hoteli prisilno osrečevati po svoji meri. Kljub težkim izkušnjam iz svoje preteklosti, kljub neposrednim zgovornim zmotam komunizma, skuša »stara cerkev« stopati po poti, ki ga je zrušila. Hotel je iz enega centra gospodariti nad celotno komunistično resnico. Poskusi reform so bili prepočasni in prepozni. Knjige lahko dobile pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefon 321-255, 1310-033 faks 311-956 Miroslav Jančič GLASNIK PEKLA Lin n. /. Umreti s Sarajevom II. Umreti brez Sarajeva Kadar se z njim srečam - Bog oziroma Alah vesta, kolikokrat počnem tisto, kar mi je bilo že od nekdaj mrzko - preštevam, koliko je okrog mene Muslimanov, koliko Hrvatov, koliko Srbov in koliko 'drugih, med katere spadam tudi jaz. Razmerje je približno takšno kot na republiški ravni, nekateri bi celo rekli, da je inscenirano - 40:15:30:15. Ko so Srbi iz tistega dela mesta, ki je v njihovih rokah, začeli izganjati Muslimane, in to brez prtljage, sem prestregel, kako neka muslimanska soseda drugi pravi: »Nič drugega ne ostane, kot da tudi mi izženemo njihove!« Matej Bor JERNOV ROKOPIS ALI MARTINOVA SENCA Avtor sporoča v čas in prostor ujeto in z njima tudi opredeljeno zgodbo prek (...) Jernovega rokopisa, v katerem pripovedovalec skuša razjasniti eno samo uganko: kdo je v ključnem trenutku povzročil smrt njegovemu prijatelju Martinu. Jern namreč nosi breme krivde skozi povojno življenje, in da bi se očistil ali vsaj problem razjasnil, napiše zgodbo od otroškega z&vedanja do razpleta, ki se konča z Martinovo smrtjo. Bistveno pa je, da je blodni Martin umrl, vrača pa se v Jernov rokopis, kot bi se njegova duša selila vanj. Vladimir Kavčič STEBRI DRUŽBE Psihosocialni portreti sodobnikov Res smo dobili svojo državo, a zdaj ne ljudstvo ne politiki ne vedo, kaj bi počeli z njo. To je posledica predhodnega neznanja, kajti te države niso izsilili amaterji, temveč diletanti, tisti, ki mislijo, da vedo in znajo, a se v resnici ne zavedajo niti meja svoje nevednosti. Vodijo jih oholost, prestiž, bolestne osebne ambicije. Več kot polovica sedanjih političnih akterjev samo nadaljuje kariero, ki jo je začela pod prejšnjim režimom, za njih je torej osebna promocija na pravem mestu. Druga polovica so razni frustrirani tipi, ki spominjajo na jecljavca, ki je hotel postati televizijski napovedovalec, zdaj pa zatrjujejo, da ni uspel, ker ni bil v partiji. Ugodnosti, ki Vam jih pri vključitvi v klub nudimo, so: izredni popust, plačilo v treh obrokih (nakup nad 3.000 SIT) in možnost sodelovanja v naši nagradni akciji »TISOČ NOVIH PRIJATELJEV KNJIGE DE«. Pa še to: ČLANI KLUBA BODO IMELI 30% popusta pri vseh novitetah založbe - po lastni izbiri - neobvezno. Vrednost vseh šestih knjig je 10.740 SIT, vendar vam jih nudimo za 6.950 SIT. Če naročite pet knjig, jih prejmete za 6.200 SIT, če naročite štiri knjige, jih prejmete za 5.000 SIT, tri knjige pa za 4.000 SIT. Pri naročilu dveh knjig prejmete knjigo Jožeta Smoleta: PRED USODNIMI ODLOČITVAMI brezplačno! Fii—.»i.m—■■n.riin i rHi..—h.i.ii i mi NAROČILNICA - Pri ČZP Enotnost nepreklicno naročamo X izvod(ov) knjige ZDAJ, KO JE NOVA OBLAST izvod(ov) knjige MED DVEMA CERKVAMA izvod(ov) knjige GLASNIK PEKLA I. izvod(ov) knjige GLASNIK PEKLA II. izvod(ov) knjige JERNOV ROKOPIS ALI MARTINOVA SENCA izvod(ov) knjige STEBRI DRUŽBE Naročeno pošljite na naslov: .... Ulica, poštna št., kraj: Ime in priimek podpisnika:........................................................... 1. Račun bom(o) plačal(i) v enkratnem znesku v zakonitem roku (velja za DO) 2. Račun bom(o) plačal(i) v treh obrokih 3. Knjige mi pošljite po povzetju 4. EMSO za ind. naročnike in telefon, če ga imate Stroški dobave in 5-odstotni davek so vključeni v ceno. Vse naročilnice, ki nam jih boste poslali do tega dne, bodo vključene v žrebanje in uvrščene v klub »TISOČ NOVIH PRIJATELJEV KNJIGE DE«. 21. aprila 1994 m TE V- ŽIVLJENJSKA RAZPOTJA SESTRE ZA SVOJE PRAVICE Področje zdravstva ima odslej še sindikat več, in sicer sindikat zdravstvene nege Slovenije. Te dni so ga na svoji skupščini ustanovile medicinske sestre, zdravstveni tehniki in bolničarji za vso Slovenijo. S pristopnimi izjavami se je doslej vanj vključilo okrog 4100 članov. Za predsednico sindikata so izvolili medicinsko sestro Jelko Černivec iz splošne bolnice Maribor, za podpredsednico pa medicinsko sestro Miro Kocjančič-Peroša iz Kopra. Generalni sekretar sindikata je Peter Požun, višji medicinski tehnik iz Ljubljane. Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije ima svoj sedež v Ljubljani, na Zaloški 7. »Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije ustanavljamo na željo zdravstvenih tehnikov in medicinskih sester, pa tudi drugega negovalnega osebja,« nam je pred skupščino povedala Ljubica Jugovič, predsednica iniciativnega odbora. »Pobuda je tlela že kakšnega pol leta med osebjem bolnišnične in osnovne zdravstvene dejavnosti. Ocenile smo, da moramo stopiti iz anonimnosti, se boriti za svoje pravice, saj je položaj sester s srednjo, višjo in visoko izobrazbo neustrezen tako z družbenega kot z ekonomskega vidika in ga je treba oimprej izboljšati.« Sestre odhajajo iz osnovnega poklica, iščejo si lažja dela, ne zato, ker ne bi želele v tem poklicu delati, ampak zato, ker se čutijo odrinjene, neupoštevane, materialno osiromašene. V Sloveniji jih je Prek 12.000, a ko se govori 0 problematiki zdravstvenih delavcev, se govori običajno le 0 zdravnikih in o tistih, ki so najslabše plačani, zanemarjajo pa se vmesni zdravstveni Poklici, predvsem pa medicinske sestre in tehniki. Sestre so danes preobremenjene, preutrujene, zaradi česar pogostokrat ne morejo kakovostno opravljati svojega dela, za nameček pa so še slabo plačane. ■^oven^ Same ocenjujejo, da gre za krizo nekega poklica, ki ima danes svetovne razsežnosti, in zato zasluži posebno pozornost. »Treba je reševati stroko, ki ni dovolj ovrednotena in nima pravega ugleda, pa tudi njen ekonomski položaj,« ocenjuje Ljubica Jugovič. Z ustanovitvijo zbornice zdravstveni tehniki in delavci s končanim dveletnim programom šolanja iz zdravstvene nege. Včlanijo se lahko tudi upokojeni delavci in nezaposleni s področja zdravstvene nege. V statut so med drugim zapisali, da bodo varovali pravice članov sindikata in hkrati pravice vseh zaposlenih na področju zdravstvene nege v zdravstvenih, vzgojnovar-stvenih in socialnih zavodih ter pri zasebnih delodajalcih. Nadejajo se, da jim bodo stali ob strani tudi drugi sindikati, še posebej tisti s področja zdravstva. »Sindikat delavcev zdravstvene nege bo nadstrankarska organizacija, to je predvsem stanovska organizacija, delali pa bomo z roko v roki z Zbornico zdravstvene nege Slovenije,« je rekla Ljubica Jugovič. Računajo, da bodo postali reprezentativni sindikat na področju zdravstva. Za to je potrebnih 15 odstotkov članstva, to je 1800 prijavnic, kar pa že imajo, in seveda pristanek pristojnega ministrstva. Zdaj na področju zdravstva deluje več sindikatov, reprezentativni pa so trije: Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije, Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije pri Svobodnih sindikatih in Fides, sindikat zdravnikov in zobozdravnikov. Marija Frančeškin ZMEDA S POKOJNINAMI Marčevske pokojnine se bodo povečale za 3,6 odstotka, zraven brih 10 odstotkov, kar je pov-pa o o upokojenci dobili se regres. Več kot 450.000 slovenskih sem normalna evropska kate-upokojencev si bo tako ob prvomajskih praznikih vsaj za kratek goriia. cas oddahnilo. Za naprej pa jih čaka predvidena interventna T J zdravstvene nege so bili nare- čas oddahnilo. Za naprej pa jih čaka predvidena interventna jem prvi koraki na področju zakonodaja, proti kateri zdaj ostro nastopajo po vsei Sloveniii. stroke, z ustanovitvijo sindi- Bojijo se namreč, da se bo realna vrednost pokojnin z novo kata pa bodo uveljavljali inte- zakonodajo zmanjšala. Bojazen ni odveč, saj je to nazadnje tudi namen interventne zakonodaje in sploh sprememb sistemskega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je tudi pred vrati. Upokojence najbolj boli, da rovancev, lani že polovico, le so usklajevanje pokojnin vta- ^--------■. ■ . . _ ’ _ rese, ki izhajajo iz delovnega razmerja. Cilj pa je čimbolj kakovostna zdravstvena nega zavarovancev od rojstva do smrti. Sindikat delavcev v zdravstveni negi je prostovoljna interesna organizacija delavcev na področju zdravstvene nege. Delavci, ki se združujejo v ta sindikat, so medicinske sestre, OBRATNA AMBULANTA Piše: prim. doc. dr. Anton Prijatelj Vino kot zdravilo Na javnih predavanjih pa tudi v radijskih oddajah so me že nekajkrat vprašali, če sem kot zdravnik kdaj komu priporočil pitje vina. Vsi so pričakovali, da bom to energično zanikal. Pa so se zmotili. Zgodilo se je, da sem v nekaterih primerih res priporočil pitje vina, seveda v zmernih količinah, kot predpisujemo zdravila. Res ne po kapljicah, pač pa po kozarčkih. Pri tem sem se vedno spominjal izjav našiti Kraševcev, ki so zatrjevali in še danes zatrjujejo, da so nekoč teran imeli v lekarnah in so ga predpisovali kot zdravilo. Tudi v starih knjigah sem bral, da smejo bolniki v nekaterih primerih uživati alkoholne pijače in še posebej vino. Še celo časopis PIŠČALKA (za abstinente, pivce in pijance) - mesečnik, posvečen protialkoholnemu gibanju na Slovenskem, ki je izhajal leta 1905 in 1906, je v svojih člankih dovolil, da smejo zdravniki v primeru potrebe bolnikom predpisovati vino. Dr. Anton Brecelj je v svoji knjigi: ZDRAV KOLIKOR HOČEŠ - Zdravnikovi spomini (Gorica 1938) opisoval, kako je sam predpisal bolnikom hrano s kozarcem vina. V zadnjem času pa lahko beremo tudi kakšno dobro o vinu. Članek, Vino in zdravje, izšel v novomeški reviji, Rast, št. 7-8, 1993 je prikazal mnogo novih podatkov o vinu. Napisal ga je zdravnik dr. Peter Kapš. V članku ni opisoval samo slabih strani delovanja vina oziroma alkohola na človeško telo, ni opisoval samo odvisnežev od alkohola, niti posledic odvisnosti, pač pa tudi zdravilne učinke. Zanimiv je odstavek, ki govori o energetski vrednosti vina: »Vino vsebuje, čeprav res v zelo majhnih količinah, vseh 20 aminokislin, to je sestavin beljakovin, seveda vključno z vsemi osmimi življenjsko pomembnimi (esencialnimi) aminokislinami. Poseben pomen vina je v njegovi bogati energijski vrednosti. Alkohol, etanol, ob popolnem razpadu v organizmu sprosti 29 kj/g alkohola. Po raziskavah švicarskih avtorjev lahko trdimo, da hranilna vrednost etanola ni povsem enaka hranilni vrednosti ogljikovih hidratov. Če del sladkorjev v obrokih hrane, ki v energijsko enakovredni prehrani vzdržuje našo normalno telesno maso, zamenjamo z alkoholno pijačo, se telesna teža zmanjša. Zmerno ali tudi večje pitje vina med dnevnimi obroki hrane, ki predstavljajo energijsko uravnoteženo prehrano, pa bistveno ne vpliva na povečano telesno maso. Poskus švicarskih strokovnjakov je pokazal, da so zaužite alkoholične pijače energijsko manj vredne v primerjavi z enako količino zaužite energije v obliki ogljikovih hidratov.« V članku Ali je preventiva esencialne arterijske hipertenzije sploh možna v Medicinskih razgledih leta 1991 so zapisali: »Alkohol (etanol) v majhnih količinah (10-30g/dan) deluje kardioprotektivno. V večjih količinah pa kaže izrazit direktni presorni učinek in je zato hiperten-zija, kije pogojena z uživanjem alkohola, ena najpogostejših ozdravljivih hipertenzij. Krvni tlak je pri abstinentih višji kot pri zmernih pivcih in odvisnost višine krvnega tlaka od količine dnevno zaužitega alkohola sledi krivulji črke J. Optimalna količina dnevno zaužitega alkohola je okrog 20 g/dan. Praktično to pomeni dve mali pivi ali 3 del namiznega vina ali 0,081 žganja dnevno.« Zakaj zdravniki tega ne napišemo? V zadnjem času sem zasledil več člankov v časopisih, ki opisujejo rezultate teh raziskav. Vendar velja pravilo, da so majhne količine zdravilo, velike količine pa strup. Tega se moramo zavedati prav vsi. Meja med kulturnim pitjem in odvisnostjo je zelo nejasna. knili v predvideni interventni zakon skupaj s socialnimi dajatvami. Pokojnina pa ni socialno nadomestilo, ampak pravica iz minulega dela. Očitek je umesten, zato bi od vlade pričakovali več tankočutnosti na tako občutljivem področju, kot so pokojnine, ki se po novem ne bi usklajevale več s povprečnimi plačami, ampak glede na rast življenjskih stroškov. Tako Jožica Puhar kot Janez Drnovšek sta v zadnjem tednu hitela zatrjevati, da je revolt upokojencev pretiran. Postregla sta s podatki, da je položaj upokojencev v primerjavi z aktivnim prebivalstvom od leta 1989 ugoden in da se v glavnem ni slabšal, naraščali pa so izdatki za pokojnine. Tako so leta 1989 prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje znašali 28,5 odstotka čiste plače zava- tos pa naj bi (brez predvidenih sprememb) že presegli 50 odstotkov. S proračunskim memorandumom za letos je državni zbor sklenil zmanjšati javno porabo in se odločil za nekatere spremembe v pokojninskem zakonu, ki jih zdaj upokojenci doživljajo kot šok. V bistvu se zavedajo, da pokojnine sedaj niso slabe in da so torej lahko samo slabše. Številke o pokojninah so takšne ali drugačne. Upokojenci vladi očitajo, da zelo rada primerja naš pokojninski sistem s tistimi v zahodnih državah, pri tem pa pozablja, da skoraj 27 odstotkov našega pokojninskega sistema predstavljajo socialni prejemki oziroma varstveni dodatki h pokojnini, ki niso pokojnina. To pa pomeni, da delež pokojnin v družbenem proizvodu ne dosega 14, ampak do- Jedro problema je, kako najti pravo razmerje med tremi generacijami, kako uravnotežiti obveznosti in pravice med sedanjo, upokojensko in bodočo aktivno generacijo. To razmerje je sedaj porušeno iz treh razlogov: demografskih (izrazitega staranja prebivalstva), ekonomskih (zmanjšanje aktivnega prebivalstva in povečanje števila upokojencev) pa tudi zaradi pravil, ki veljajo v sedanjem pokojninskem sistemu. Ta pravila zdaj ne ustrezajo več, ker ni več takšne inflacije, kot je bila pred leti. Da je tako, je pokazala tudi zadnja seja upravnega odbora ZPIZ. Zapletenost usklajevanja pokojnin je zaradi dosedanjih interventnih posegov presegla vse meje in so jo nekateri udeleženci imenovali celo matematični konstrukt, velika zmeda s pokojninami in podobno. Zmedo povzročajo različne osnove za usklajevanje pokojnin in degresija. Če bi tako nadaljevali, bi se zrušil celoten pokojninski sistem. To pa kaže tudi na to, da vladni posegi na to področje doslej niso bili dovolj domišljeni. Marija Frančeškin c F nSs /MM PREJELI Najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo znaša od 1. februarja 29.645 tolarjev, najnižja pokojnina za 15 let delovne dobe 12.206 tolarjev, kmečka starostna pokojnina 14.823, najvišja pokojnina glede na datum upokojitve pa od 136.130 do 150.329 tolarjev. Sicer pa se ta hip na področju pokojninskega zavarovanja najbolj lomijo kopja, kdo bo imel roko nad kapitalskim skladom, ali vlada ali pokojninski zavod, saj gre za velik denar - deset odstotkov od zbranega denarja pri privatizaciji. Rešitve iščejo v kompromisu: roko nad upravljanjem sklada bi imela država, zavod pa bi bil le izvajalec. DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE Območni odbor Žalec Spoštovani! Dne 29. marca 1994 smo v Žalcu zbrani predstavniki upokojencev, borcev NOB in invalidov iz žalske občine ob sodelovanju predstavnikov iz občin Velenje in Mozirje obravnavali splošni položaj upokojencev in ugotovili naslednje: 1. V razvitem svetu je tretje življenjsko obdobje najlepši del življenja. Starejša populacija ima po mnogih letih dela stabilen ekonomski položaj. V naši državi pa vlada in posamezna ministrstva kar naprej vznemirjajo upokojence, borce NOB in invalide z novimi in novimi predlogi, ki so vsi usmerjeni v poslabšanje njihovega materialnega položaja. 2. V razvitem svetu se upoko- Če bo seglo v srce, bo seglo tudi v žep. jenska zakonodaja pripravlja daljše obdobje in ob tem se posvetujejo z upokojenci. Pri nas pa se hoče tovrstna zakonodaja sprejemati po hitrem postopku brez sodelovanja upokojencev. 3. Upokojenci kar naprej poslušamo razloge, koliko nas je, koliko se troši narodnega dohodka za pokojnine, kot da ni tako številčna populacija upokojencev nastala zaradi politike vlade. Sporočamo vam, da ne pristajamo na noben hiter postopek, na zmanjšanje naših pravic in na status državnih podpirancev. Vlada naj svoj predlog o poslabšanju materialnega položaja upokojencev umakne. V celoti podpiramo stališča koordinacijskega odbora organizacij in strank upokojencev Slovenije z dne 16. 3. 1994, naslovljen na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Zahtevamo, naj se v sodelovanju s predstavniki upokojencev, borcev in invalidov predstavi dolgoročna zasnova upokojenske zakonodaje, ki naj se da v široko obravnavo, in posebno precizno določi prehodno obdobje za dosedanje upokojence, ki nismo imeli niti nimamo možnosti kakšnega drugačnega sistema zavarovanja. Žalostno je, da država gradi svojo prihodnost na zmanjšanju pravic upokojencev, borcev in invalidov, namesto da bi razvila gospodarstvo, povečala število delovnih mest in pobrala dohodke iz sive ekonomije. Na kraju obljubljamo, da bomo budno spremljali delovanje oblasti (vlade, skupščine, političnih strank) in vas primemo »nagradili« na naslednjih volitvah. Zbrani predstavniki upokojencev, borcev NOB in invalidov so nas zadolžili, da po potrebi organiziramo kakšno bolj odmevno akcijo, kot so samo protestni zbori in pisanje protestnih pisem. Lepo vas pozdravljamo! Janko Zupanc Demokratična stranka upokojencev Območni odbor Žalec Janko Cvikl, Občinski odbor ZZBNOV Žalec Ernest Ramšak, Zveza društev upokojencev občine Žalec Franc Ribič Društvo invalidov Žalec Partizanski pevski zbor je proslavil 50-letnico svojega delovanja Zbežite sence, vzidi čisti dan Prav na dan, ko sta predsednik častnega odbora za počastitev 50-letnice Partizanskega pevskega zbora, minister Sergij Pelhan in predsednik PPZ Zdravko Krvina sklicala tiskovno konferenco o praznovanju tega jubileja, smo lahko v pismih bralcev v slovenskih dnevnikih prebrali hudova-nje enega od bralcev, češ, če hočeš slišati partizansko pesem, ti preostane edinole, da naravnaš gumb na Radio Trst A. In prav zares, kot so včasih pretiravali v eno smer in nas zasipali s »pesmimi borbe in dela«, ko je bila za to primerna priložnost ali pa tudi ne, se lahko danes vprašamo, ali mlade generacije sploh poznajo to edinstveno razsežnost slovenskega narodnoosvobodilnega boja. Iz programov osrednje slovenske radijske in televizijske ustanove gotovo slabo. Pa pustimo to, zadnje dneve tega meseca je očitno drugače, saj je jubilejni koncert Partizanskega Zveza kulturnih organizacij Slovenije razpisuje literarni natečaj za 22. srečanje mladih pesnikov in pisateljev Slovenije. Svoje tekste (pesmi, prozo, dramska besedila, eseje) morajo avtorji poslati v treh izvodih najkasneje do 15. maja 1994 na naslov: Zveza kulturnih organizacij Slovenije (za 22. srečanje), Štefanova 5, 61000 Ljubljana. Sodelujejo lahko avtorji, ki svojih del še niso objavili (razen v samozaložbi). Teksti morajo biti napisani s pisalnim strojem, označeni s šifro, v zapečateni ovojnici pa je treba navesti podatke o avtorju: ime in priimek, domači naslov, starost in poklic. pevskega zbora ob 50-letnici njegovega delovanja na drugem programu prenašala slovenska televizija, radio pa bo komentirani posnetek predvajal na dan upora proti okupatorju, 27. aprila zvečer. Kot je ljubezen do petja posebna značilnost Slovencev in pomembna razlika v primerjavi z narodi, ki nam sicer služijo za vzor, tako je jasno, da je bila partizanska pesem nasploh in partizanski pevski zbor posebej nekaj posebnega, česar v taki obliki ni imela nobena zavezniška vojska, prav tako pa tudi ne nobeno odporniško gibanje med drugo svetovno vojno. Partizanski pevski zbor - v začetku Invalidski pevski zbor - je bil ustanovljen kot posebno, a učinkovito propagandno telo slovenskega osvobodilnega boja. Njegov prvi dirigent, profesor glasbe in partizanski skladatelj Karol Pahor, je poiskal prve pevce tega zbora med ranjenci, ki so komaj za silo okrevali in za bojne enote takrat niso bili sposobni. Ker se invalidi niso mogli bojevati z orožjem, so se borili s pesmijo, ki je navduševala, bodrila, tolažila in tako pomagala zmagovati. Tako se je rodil aprila leta 1944 v vasi Planina nad Črnomljem Invalidski pevski zbor, ki je pel borcem na položajih pred bitkami, ranjenim tovarišem v partizanskih bolnišnicah, pel je ljudem po vaseh in na osvobojenem ozemlju. Pel pa je tudi zavezniškim ranjencem po Italiji, kamor ga je popeljal novi dirigent profesor Pavel Sivic. Na dan osvoboditve je svojo borbeno pesem zbor podaril svobodni in junaški Ljubljani. Kasneje je navduševal ljudi, ki jih je družila partizanska borbena pesem. Prirejal je priljubljene celovečerne in vedno dobro obiskane koncerte, nastopal na različnih proslavah, na radiu, na televiziji in na filmih. Z velikim uspehom je večkrat gostoval tudi v tujini. Od svoje ustanovitve je imel več kot 2.000 nastopov ter posnel in izdal več plošč in kaset. In kako je s Partizanskim pevskim zborom danes? O tem smo se pogovarjali s tajnikom zbora Simonom Vrhuncem in sedanjim zborovodjem profesorjem Francijem Gornikom. Zbor ima še vedno svojo publiko, sta povedala, le malokateri amaterski pevski zbor ima toliko nastopov kot oni. V lanskem koledarskem letu so imeli enaindvajset nastopov, prejšnja leta še več, vseh povabil sploh ne morejo sprejeti. Po nastopih tudi ni videti, da za pesem, kakršno gojijo - partizansko, borbeno, narodno - ne bi bilo zanimanja. Prav nasprotno, na njihovih koncertih običajno zmanjkuje prostora za vse, ki bi jih želeli poslušati. Tako je bilo na primer v Sežani, kjer je bila velika dvorana Kulturnega doma Srečko Kosovel pretesna in prvikrat in edinkrat v svoji zgodovini nabito polna. Zbor ima kadrovske težave, sta povedala. Za jubilejni koncert se je pripravljalo petdeset pevcev. Pa ne, da bi bile to njihove specifične težave, to je značilno za zborovsko petje nasploh, da se mladi težko odločajo za vključevanje v zbore. Bodo pa po koncertu morali kaj storiti za pomlajevanje. Z naslednjim razpisom bodo morali posebno pozornost nameniti mladim pevcem. Če tudi formalno še zaslužijo pridevek »partizanski«? Še tudi danes je v zboru še peščica nekdanjih partizanov. Repertoar pa je tako ali tako razdeljen približno na polovico - polovica partizanskih pesmi ostalo pa umetne, od Gallusa do Janija Goloba. Veseli so, da je na njihovem jubilejnem koncertu sodeloval tudi mladinski zbor »Veter«. Njegov nastop pomeni darilo mladih pevcev jubilantom. Sami pa so predstavili dve noviteti: Jani Golob je uglasbil pesem Naprej Rudolfa Maistra, Bojan Adamič pa štiri-glasno adaptacijo pesmi F. Ko-smaša »Če zapojemo veselo«. Novost za praznik - mimogrede, koncert je potekal pod geslom »Zbežite sence - vzidi čisti dan« - so tudi prenovljena pesmarica partizanskih pesmi, dvojna kaseta in CD plošča z najboljšimi posnetki partizanskega pevskega zbora. Vse troje je s svojo podporo omogočila ljubljanska borčevska organizacija. Če je imel partizanski pevski zbor svoj čas drugačno vlogo in je pomenil nekakšno institucijo osvobodilnega boja, danes čas in odnos družbe ni posebej naklonjen zboru, kar je zlasti razvidno po gmotni plati. Mestna zveza kulturnih organizacij jim pomaga pri delnem pokrivanju stroškov najetih prostorov, letos jim je mestna oblast primaknila za kom-pletiranje koncertnih oblek. Sicer pa posebnega statusa niti ne terjajo; pravijo, da gre pri njih za ljubiteljsko amatersko delo na področju kulture, ne politike, zato se tudi poskušajo izogibati manipulacijam, ki bi si jih nekateri želeli privoščiti z njimi. So pa prepričani, da bodo s svojo pesmijo še dolgo prinašali med ljudi poleta in vedrine. Igor Žitnik Kmjenje slovenske identitete in kulturne samobitnosti Delavska enotnost v sliki in besedi prikazuje investicije na Slovenskem po novem. Pri mnogih cerkvah, ki jih obnavljajo, gre za izjemne kulturne spomenike in bi težko negodoval, če je seveda program obnove voden strokovno, celostno in prioritetno. Moram pa povedati, da so mi pred tedni tujci, ki so obiskali Slovenijo, dejali, da take množice ponoči osvetljenih cerkva kot pri nas že zlepa niso videli. Morda tu zares pretiravamo. Po osemdesetem letu se je pri nas akutno odprl problem knjižnic, zlasti univerzitetnih in narodne. Obilica gradiva jih je zatrpala, prostora za delavce in obiskovalce je bilo vse manj, potreb po knjigi in knjižnici zaradi padajočega standarda pa vse več. Sloveniji je uspelo zgraditi mariborsko univerzitetno knjižnico, v Ljubljani pa so rešitev poleg urejanja odnosa med Centralno tehniško knjižnico in Narodno in univerzitetno knjižnico zapletale tudi lokacijske težave. Prva je lokacijo imela in na njej obilico težav v zvezi z ureditvenim načrtom, druga je lokacijo tudi uspela pridobiti, pa je pri prvih delih naletela na arheološko izjemno zanimiv del stare Emone. V tem času pa je dozorela tudi ideja o gradnji skupnega poslopja za obe knjižnici. Leta so neusmiljeno tekla in projekt je bil iz leta v leto prenašan. Tudi letos je bil načelno sprejet (kot vsakokrat doslej), vendar so poslanci v konkretni razpravi terjali celovit program investicij v kulturo. Ce k vsemu temu dodamo tudi objektivne in subjektivne težave z izbiro vodilne ekipe, ki jo NUK sedaj ima, pa strokovno z izbiro ni zadovoljen, je jasno, da se investicije v temeljno mrežo sodobnega kultumo-znanstve- nega informacijskega sistema tudi tokrat še ne bodo začele. Odnos vsakokratne oblasti do osrednjih nacionalnih kulturnih institucij, kot so nacionalni muzeji in knjižnice, je pravzaprav nerazumljivo grozljiv in nas v prepihu sodobnega mešanja kultur in multikulturalnosti opozarja, da po tej plati hote krnimo temelje slovenske kulturne samobitnosti. Če me spomin ne vara, je bila v času izgradnje Cankarjevega doma postavljena vrsta zahtev, naj bo tam tudi sodobna knjižnica, pa nič od tega. Kot ni nič in verjetno še dolgo ne bo od sodobne nacionalne knjižnice, razen da bodo domači in tuji ljubitelji Plečnika lahko občudovali njegovo arhitekturo. Delavski enotnosti pa gradiva v uvodu omenjene investicije po novem ne bo kmalu zmanjkalo. Milan Bratec Cvetko Zagorski: Posestnica I. Iz daljše knjige zgodb Cvetka Zagorskega z naslovom Podobe časa objavljamo prvo od dveh najznačilnejših. To je zgodba z naslovom Posestnica I. Pisatelj je zgodbe napisal v različnih letih, vse pa imajo korenine v prelomnih časih pred drugo svetovno vojno, med njo in po njej. Mnoge moralne dileme ostajajo ne glede na čas enake, nekatere pa se nam glede na čas in zorni kot relativizirajo. Vsekakor delo zanimivo prikazuje razmere, ki so za nekatere tuje in odmaknjene, vendar tudi danes aktualne. (4. nadaljevanje) Kako drugače je bilo prej. Le redke dekle so se možile, srečne so bile, če so smele ostati pri hiši, preskrbljene do konca svojih dni. Kaj pa je sploh sreča? To ve le, kdor jo je kdaj okusil in zgubil. Boljše je biti skromen posel, brez tiste sreče, pa tudi brez skrbi in bremen, kakršne njej prizadeva današnja »svoboda«. Ura je odbila eno, gospe pa še ni bilo do spanja, preveč je bila razrvana. Iz omare je vzela namizni kuhalnik, si prinesla iz kuhinje vode in pristavila za kavo. Iz zaloge si je vzela cigarete. Tako je počela vselej, kadar je kaj hudega premišljala ali sestavljala dopise »blagorodni komisiji«. Med kuhanjem kave je odprla radio. Kot navadno ob tej uri. Oglasila se je Moskva s svojo kremeljsko uro. Nekdaj je poslušala in se ni dosti zmenila za vsebino. Prisluškovala je mehkim glasovom, kakor da bi se v njih oglašal Vanja. Toda zadnji čas se ji je tudi ta glas uprl. Hvalil je Tita, socializem, novo Jugoslavijo. Nejevoljno je premaknila kazalec in poiskala oddajo Svobodna Jugoslavija. Zdaj ji je ta pihala na dušo. Vlivala upanje. Razkrinkavala socializem, ljudsko oblast. Pokadila je cigareto, dve, vdihavala opojni vonj, popila kavo, se presedla v salon h klavirju. Zahotelo se ji je, da bi se vrnile stare melodije. Pod prsti so zazvenele tipke in jo zvabile v nekdanji svet. Spomnila se je stare, lepe in žalostne pesmi, ki je bila nekdaj všeč romantični plati njene duše, zdaj pa je vse bolj doumevala njeno tragičnost. V spečo pomladno noč, obsijano od blede lunine svetlobe, so zatrepetali zvoki Čajkovskega. Spremljal jih je globok, skoraj moški glas bedeče gospe: Noči bezumnije, noči bessonije, reči bessvjdznije, vzori ustdlije... Pustj daže vrtemja rukoj bespoščddjmju mnje ukazalo, što bilo v vas lažnovo. Noči bessonije, noči bezumnije... Prsti so z muko izvabljali zvoke, tožili in se poslavljali, odpirali rane in jih obenem blažili. Potem je pobrskala po notah in Beethovnov Adagio je prehajal v Toscine vzdihe in v visoko uverturo Aide, melodje so se prelivale v odlomke iz Dvoržakove Humoreske, globo nekje vendarle resne in žalostne. Potem so se sprevrgle v strastno Chopinovo Polonezo in gospa slednjič že sama ni vedela, kaj igra. Improvizirala je. Pozabila je nase, na svet, igrala je, igrala noro, trgala iz sebe še zadnje krpe radoživosti, vso svojo strastnost, ljubezen in bolečino, kolikor ji jih je še preostalo. Predramil jo je svit. Ura nad klavirjem je odbila pol šesto. Spustila je pokrov na glasbilo, se opotekla, stresla z glavo in se z muko priklicala v resničnost. Kot vsako jutro je šla klicat deklo, poropotala je po njenih vratih, potem odklenila vežna vrata in šla klicat hlapčka, ki se je bil zaril globoko v seno in ga ni hotelo biti na spregled. Nekajkrat ga je poklicala, zadirčno, z brezbarvnim glasom, in se vrnila v salon. Čez pol ure je prišla spet pogledat, kaj počne dekla. Marija se je zaspano obračala in se ji še ni ljubilo poprijeti za delo. Gospe se je zdela preživotna za njenih sedemnajst let, prerasla je otroško obleko iz pisane pralne tkanine, zdaj zdaj ji bodo popokali šivi, tako so se ji napenjale prsi. Gospe je bil zoprn dekletov široki, polni obraz, poruvala bi ji kodre z glave, strgala z života svileno kombinežo*ki je brezsramno gledala izpod krila. »Kaj se obiraš?« se je obregnila obnjo. Dekle si je poravnala krilo in brez besede šla mlest. Gospa se je ogledovala po kuhinji. Zadnji čas pa je opažala vse več nesnage. Posli so postali zanikrni, prevzetni. Nekdaj je poznala vse njihove poti, tudi njihova čustva in misli, kolikor so jih pač imeli, med vojno, zlasti po vojni pa se je ljudstvo izpridilo. Včasih sta ga držala na uzdi strah in molitev, gospodarstva so bila trdna, zdaj pa ni več ne hudiča ne boga in posel ti zabrusi, da se bo pritožil ali pa jo pobrisal v tovarno. Nekakšna pravica jim je stopila v glave. Gospa je šla spet na dvorišče. Hlapčka še zmeraj ni bilo na spregled. Zavila je v hlev in se vzpela na pod. Zares je še spal v kotu, na kupu slame zvit v klobčič, oblečen v cajgaste hlače in strgano, pisano srajco, z glavo na dlani, kakor kakšno mače. Otroški obraz je kazal spokojnost, po obeh licih so se vlekle rjave srage od solz včerajšnjega dne, ki si jih je bil otiral z umazanimi rokami. Gospo je ujezilo. Podrezala je z nogo pastirčka v hrbet. Poskočil je kot zajec iz grma, preplašeno pogledal okrog sebe, se ni takoj znašel. Zgrabila ga je za kodre, in potegnila nekajkrat sem in tja. »Ali se boš predramil?« Deček je nekaj zamomljal in se opotekel. Potem je hodila po dvorišču, naročala dekli to in ono in ni hotela pokazati, kako hudo noč je prebedela. Še odločnejše je hotela biti, še trdneje stopati, pokazati, da je še gospodarica. Nazadnje je naročila dekli, naj je nihče ne moti, in se odpravila po stopnicah v spalnico, kjer je bil zaradi gostih zaves pomirjajoč mrak. 4 Poldne je zvonilo, ko se je predramila, Prvi hip se ni mogla otresti omotice in tesnobe, kakršna jo je tiščala zadnji čas vse pogosteje. Najrazličnejši spomini so ji blodili po glavi, pri nobenem se ni mogla ustaviti. Iz te zmešnjave se je izcimil nazadnje hud glavobol. Vsega je bila naveličana in želela si je samo še, da mine dan. Tako razbolela si je zaželela le še zraka. Šla je po stopnicah navzdol. Ni se zmenila za dekle, ki je hitela pomivati tla v kuhinji, najbrž se je vse jutro lepotičila. Hotela si je odpočiti od hudih misli, biti sama, ni se hotela razburjati zaradi poslov. Pod mrak pojde h kozolcu, da se dokončno pogovori z beguncem in ga pregovori, naj se že vendar premakne in odide, kamor se je bil namenil. Položno seje vzpenjala steza skozi zelnik. Potem je bila pšenica. Zlatila se je in obetala lepo klasje. Naprej je bilo zadružno. Nekdaj je bilo njeno in v duši se zemlji nikoli ni odpovedala. Okradli so jo, da ji bodo vrnili, še radi. Nikoli ni stopila na zadružna tla, vendar je natančno vedela, kako ravnajo z njeno zemljo, kaj sejejo, kako jih uboga, ali jo zanemarjajo. Tudi zdaj je po strani vrgla tja pogled in opazila, da je njiva zapleveljena in da je žito tam nižje kakor na njeni strani. Bolelo jo je in ji obenem godilo. Vrh njive se je ustavila. Kakor že večkrat prej, skoraj sleherni dan, je prisluškovala, če že poka od avstrijske meje sem. Ni še pokalo. Toda ni nehala upati, da bo nekega dne zapokalo. Svobodni svet se vendar ne more pomiriti s tem, da na njegovi meji plenja hudičevo seme. Levo od pšenice se je širil travnik. Zagledala se je proti kozolcu pod hosto. Zamislila se je v Hrvatov položaj. Če ga ujemo, bo tudi po njej. Priporočil ji ga je znanec, advokat iz Zagreba. Upostavil naj bi kanal čez Slovenijo do meje in naprej v Avstrijo. Ni bila bojazljiva. Poleg zavesti, da zanjo v socializmu ni obstanka, jo je spodbujal še čar skrivnostnosti in tveganja, da je privolila v podjetje, ki ni bilo zgolj pustolovščina. Bilo je še prezgodaj, da bi šla h kozolcu. Domov se je vračala zlagoma, da bi ji prej minil dan. Odklenila je kaščo, odrezala od krače pod stropom zajeten kos suhega mesa, zajela v lonček medu iz kadi in nalila iz soda steklenico vina, v kuhinji odrezala krajec kruha in napolnila steklenico vode. Ko je vse to pripravila, je poslala deklo s kolesom k sestri, fanta pa nagnala past dol k potoku. Počesala se je, si z grenko mislijo izpulila nekaj sivčkov iz las, spravila jestvine v cekar in se počasi odpravila, od koder je malo prej prišla. Te njene poti niso mogle biti sumljive, saj je od nekdaj hodila pod večer na sprehod. Spotoma je postajala, kakor da presoja letino ali nebo, odlašala je, dokler se ni spustilo sonce pod obzorje in so se sence spustile po njivah. Mrak je bil, ko je prišla do kozolca. »Dober večer,« se je oglasil z desak šepetajoč in sočen glas, gospe se je zdel slinav. »Je kaj novega,« je bil moški nestrpen. Nad sabo je zagledala okrogel, testen obraz, obraščen z rjavimi kocinami, top nos, mesnate ustnice, drobne oči in redko, zmršeno lasišče. Naj je bila še tako zaverovana v isto stvar kakor begunec, le ni mogla v sebi zatajiti odpora do tega obraza, do glasu, do vse te prikazni. Ni se ji zdel povsem moški. Nekaj ponarejenega, zmaličenega je bilo na njem. Niti se ji ni zdel povsem odkrit, še posebej pa ne dovolj pogumen. Zdelo se ji je, da bi najrajši obtičal kar pri njej, ji zlezel pod krilo, da bi ga varovala in krmila, dokler ne pride odrešenje samo od sebe. »Nič posebnega, častiti.« Potrudila se je, da bi bila ljubezniva in pomirljiva. Potegnila se je na ropotač, stisnjen med dva lojtrska voza, in izročila vdano smehljajočemu se možaku cekar z jestvinami in pijačo. »Hvala, hvala, milostiva,« se ni nehal zahvaljevati, da ji je bilo že zoprno. »Tudi vodo za britje sem prinesla in milo. S prvim jutranjim vlakom morate v Ljubljano. Imam zanesljiv naslov, skrili vas bodo in varno odpravili naprej.« Moškemu so rjave oči osteklenele. »Jutri že?« »Saj ste namenjeni čez mejo, mar ne?« je odgovorila skoraj osorno. Že se je bala, da bo hotel svoje bivanje pri njej podaljšati, zato je povedala, kaj se ji je primerilo na sestanku in se lahko zgodi, da pridejo ponjo. (Dalje prihodnjič) Po pilatovsko SLS predstavila »alternativni« gospodarski program BOJ ZA TOČKO NIČ Po Depali vasi KRIVA JE TUDI VLADA Na nedavni novinarski konferenci o dogodku pri Depali vasi premier dr. Janez Drnovšek — razen dveh dobrih žensk iz njego-yega kabineta - ni predstavil ničesar novega. Zakaj je bil odstavljen obrambni minister Janša, je javnost vedela že prej. Novo bi utegnilo biti edino sporočilo predsednika vlade, da ni bil zadovoljen s poročilom notranjega mini-stra. Ker pa je vlada hkrati predstavila tudi posebno kronologijo »razmejevanja« pristojnosti med Posameznimi varnostno obveščevalnimi službami, smo novinarji kajpak upravičeno pričakovali, da bodo pristojne komisije vzele v precep vse doslej znane posege vojske na civilno področje. Kar 0 tem iz predsednikovih ust ni Mio slišati ničesar, enako pa velja tudi za omenjeno poročilo Urada vlade za informiranje, lahko pritrdimo Čelikovi trditvi, da se je Prvi minister zganil šele, ko je bil Pritisnjen ob zid. Še več, kar vlada svojo pozornost usmerja zgolj na primer Smolnikar in njegovo ozadje, v tem lahko zaznamo njeno težnjo, da bi se smeti čim-Prej pometle pod preprogo. In potem naj bi bilo vse tiho. Konec koncev nam vlada še vedno ni odgovorila na javno zastavljeni vprašanji konec leta 1992 ob incidentu med teritorialci in lovcem Ua Gorjancih. Vprašanji sta se glasili: 1. Kakšne ingerence ima TO nad civilnimi državljani Slovenije v miru? 2. Ali uradni predstavniki TO lahko vodijo preiskave in zaslišujejo civilne osebe? Vprašanji sta tembolj pomembni, ker najdemo predstavnike TO, ki so po incidentu na Gorjancih vodili preiskave in zasliševali civilne osebe, prav v tisti »skupini posameznikov v ministrstvu za obrambo, ki je imela poseben status« (dr. Drnovšek) in ki je bila neposredno podrejena ministru Janši. Lahko bi torej rekli, da grob incident v Depali vasi ni zgolj posledica takšnega statusa te skupine, kot je to ugotovil predsednik vlade, temveč je slej-koprej posledica dejstva, da vlada na čelu z dr. Drnovškom ni pravo- Opozicija (beri: SLS oziroma njen programski svet) je te dni predstavila »alternativni« gospodarski program za Slovenijo, v katerem se zavzema za »radikalen prelom«. In res je radikalen. Če imamo pred očmi mnenja in izjave strankarskih ljudi, s katerim so pospremili promocijo 46 gosto tipkanih strani, o tem ne more biti nobenega dvoma. Vprašanje je samo, za kakšno radikalnost gre. Glede na politično provenienco oziroma nedrja, v katerih je ta »program« nastal, bi človek po logiki stvari pričakoval program a la Margareth Thacher oziroma Ronald Reagan. Se pravi: pospešeno privatizacijo, zmanjševanje socialnih pravic in javnih izdatkov, stabilnost nacionalne valute... In kaj se je izleglo v SLS skupaj z neko ekonomsko nekompetentno Civilno iniciativo? Popolnoma komunističen program v njegovi zadnji (nacionalni!) fazi! Šef SLS je glede tega poudaril, da gre z alternativnim programom pravzaprav za nadaljevanje Demosovega programa. To je praktično edina točka, pri kateri se je moč strinjati z njim. Tembolj, ker je na dlani, da razgrnjeno alternativno gradivo v nobenem Incident v Depali vasi ni zgolj posledica posebnega statusa neke skupine znotraj Morisa, temveč bolj dejstva, da vlada na čelu z Drnovškom ni pravočasno reagirala na posege vojske v civilno sfero. časno reagirala na javna opozorila, da vojska posega na civilno področje. S tem pa hočeš nočeš pridemo do točke, na kateri se moramo nujno vprašati tudi o odgovornosti premiera in vlade v celoti. Seveda ni pričakovati, da bi ob sedanjem razmerju sil v parlamentu stekla razprava tudi o njej, kar pove vse. Janša z razrešitvijo s položaja obrambnega ministra torej ni odgovarjal samo za svoje napake, temveč tudi za napake premiera in vlade v celoti. Tega ne morejo zakriti še tako prelestni čari dam iz kabineta. Ivo Kuljaj POLICIJA Pavle Čelik Nova knjiga Avtor, magister sociologije in miličnik, je policiji bil in je še zapisan z dušo in telesom; bil je komandir policijske postaje, ravnatelj kadetske policijske šole, načelnik slovenske policije. V knjigi Policija, demonstracije, oblast opisuje svoja opažanja in ocene, kako je policija ravnala v minulih 30 letih, predvsem v Ljubljani, ob demonstracijah, zborovanjih, ustanavljanju strank, še posebej v prelomnih časih slovenske republike in države. V tej knjigi riše portrete posameznikov, opisuje dogodke in njihova ozadja. Kot rdeča nit se v 30-letnem loku njegovega angažiranja v policiji nehote izpisuje zgodba o policistu, ki ne sme zbujati strahu, ampak mora biti tudi in predvsem človek. Cena knjige je 2.600 SIT, 5-odstotni prometni davek je vključen v ceno. Knjigo lahko naročite na naslov: ČZP ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefon: 061-321-255, 1310-033, faks 311-956. NAROČILNICA “ Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o) DEMONSTRACIJE, OBLAST. Naročeno pošljite na naslov: Ulica, poštna št., kraj: _ -m: izvod(ov) knjige POLICIJA, Ime in priimek podpisnika: Naročeno dne: ____________ 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot ind. naročniku mi pošljite po povzetju Podpis naročnika primeru ni čiste ekonomistične narave, temveč iz njega kar zaudarja politika. Če vzamemo za primer samo lastninjenje. Tu gre za nadaljevanje Demosovega programa, ki se je hvala bogu in po zaslugi nekdanjega zbora združenega dela izcimil. Saj se še spomnimo glasnih zahtev Demosovih jastrebov, ki so kričali, da je treba prav z lastninjenjem utrditi gospodarske temelje Demosove politične oblasti. Ponujena zakonska inačica te politične podstati je bila na dlani: podržaviti po možnosti prav vso družbeno lastnino, imenovati nove (lojalne) upravnike in Demosovi gospodarski temelji bodo zagotovljeni. Seveda so trezne glave znotraj Demosa, da ne omenjamo ekonomske stroke, sindikatov in kopice civilnih združenj, pravočasno zaznale, da gre tu zgolj za menjavo forme (nekdanje razredne z nacionalno obleko), medtem ko vsebina ostaja stara. Lahko celo rečemo, da se je Demos skrhal prav pri tako zastavljenem modelu lastninjenja. Toda ta zgodba se zdaj nadaljuje. Politično je podkrepljena s populistično zahtevo po »startnih možnostih«, ki naj bi bile za vse enake. Kako je s tem, je te dni v Republiki povedal svoje mnenje, s katerim se je moč strinjati, Mile Šetinc. Enakih startnih možnosti oziroma »točke nič« v kapitalizmu, za katerega se je opredelila postsocialistična Slovenija, preprosto ni. Skrivnost tržnih modelov gospodarjenja je ravno v spretni izrabi različnih prednosti (znanja, talentov, informacij, znanstev, kakor koli pridobljenega, podedovanega in podarjenega premoženja), ki se podeduje naprej in to »nepravičnost« nenehno reproducira in multipli-cira. »Točko nič« je po Šetincu poskušal doseči edino komunizem, v skrajnih primerih s fizično likvidacijo privilegiranih slojev. Značilen je tudi pristop opozicije k vzpostavitvi »enakih startnih možnosti«. Radikalen prelom vidi v zamenjavi »poslušnih, vodljivih, podložnih kadrov z ljudmi, izbranimi po načelu večje ali manjše sposobnosti«. To naj bi dosegli z »demontažo podedovanih odnosov, predvsem pa z odpravo privilegijev, izraženih v ne-omajanih pooblastilih manager-jev, ki so to postali še v imenu ljudstva, zdaj pa bi radi napredovali v zaščitene lastnike«. In kako naj bi dosegli to demontažo? Tega program in SLS seveda ne povesta. Si pa lahko mislimo. Ker je ob sedanjem razmerju sil v parlamentu kaj takega nemogoče po zakoniti in demokratični poti, se demontaža lahko izvede samo po neki drugi, ki je bila, mimogrede, že demonstrirana na tako imenovanem protikorupcijskem zborovanju. Program »alternative« seveda odpira tudi kopico drugih vprašanj. Zanimiv je pogled vodilnih ljudi na lastništvo bank, na ponovno vzpostavitev pretrganih gospodarskih vezi z republikami nekdanje Jugoslavije itd. Lastniki bank naj bi bili zdaj vsi, ki iz davkoplačevalskih žepov prek javnega dolga saniramo banke. Pravično, ni kaj! Seveda ti isti možje in ena klena dama ne povedo, zakaj so banke sploh prišle v položaj, da jih je bilo treba sanirati. Ali ni bilo za to krivo ravno dejstvo, da smo bili že prej (vsaj formalno) vsi lastniki bank. Kadar pa so lastniki vsi, ni lastnik nihče. In zgodba se veselo odvija naprej. Skratka, da vas ne morim naprej z zmedenimi postavkami nekega »alternativnega« programa: vanj je strpano vse od komunizma do nacionalsocializma in ima en sam samcat cilj - animirati množice, jih potem zmanipulirati in priti na oblast. In zanimivo, da takšnim nakanam pritegujejo nekatera občila in posamezni novinarji, ki smo jih še do včeraj imeli za normalne. Sicer pa počakajmo na mnenja in ocene tega programa, ki jih bo o njem dala slovenska ekonomska znanost. Če se ji bo seveda s tem popolnoma zmedenim, da ne rečem celo zmešanim »alternativnim« skorpuca-lom sploh zdelo vredno izgubljati čas. I. K. VOJSKA ZA NOTRANJEGA SOVRAŽNIKA ALI PROTI NJEMU V Sloveniji so se množičnejši protesti proti jugoslovanski ljudski armadi začeli štiri desetletja po končani drugi svetovni vojni. Najprej se je zgodilo 9. maja 1985 s shodom in sprevodom po ljubljanskih ulicah, kjer so mladi izražali nestrinjanje z vojaško parado v Beogradu in s poveličevanjem tega dela prisilnega aparata. Vojska je to protestništvo v Sloveniji razumela zelo dobro in ob koncu devetdesetih let resno računala s prevzemom oblasti. Za nas se je to poglavje končalo prvo uro 26. oktobra 1991 v Kopru. Že v obdobju vladavine Demosa se je začela kazati težnja k vzpostavljanju take slovenske vojske, ki bi se največ na zunaj razlikovala od nekdanje zvezne. Nekaj bistvenih lastnosti pa bi ostalo: politična vojska! Vsaj del enot naj bi postal usmerjen navznoter. Kazala so se znamenja nastajanja enot tako imenovane notranje vojske, značilnih za večino diktatorskih režimov, in njih strankarske naravnanosti. Zaradi tega sem med sodelavci v vodstvu naše uniformirane policije večkrat jasno povedal primerjavo med staro in novo vojsko: do prve so Slovenci začeli demonstrirati po 40 letih, do druge pa bodo po 40 mesecih. Prej omenjene težnje so se nadaljevale v obdobju obeh vlad po padcu Demosa. Zaman so bili časnikarski članki o poseganju določenih vojakov na civilno področje, o politizaciji državljanov v uniformi, o uhajanju vojske na policijsko področje in o podobnih znamenjih, da nekaj v tej ustanovi ni v redu. Javnost je ostala tiha in neprizadeta. Prvi minister se je zganil šele, ko je bil pritisnjen k steni. Tedaj so se zganili Janševi pristaši in začeli demonstrirati zanj. Ko se je to 28. marca letos zgodilo pred parlamentom, je ministrstvo za notranje zadeve izvajalo vrsto tako imenovanih preventivnih varnostnih ukrepov. Segali so od Kočevskega do Bohinjske Bele. Ljubljančani so lahko videli del teh ukrepov okoli skupščinskega poslopja, bolj posvečeni pa tudi v njem samem. Vse zvrsti policije so skoraj točno po 47 mesecih od vzpostavitve večstrankarske ureditve morale resno računati z možno nevarnostjo s strani, ki je tudi uniformirana in oborožena. Slovenska policija se je spet postavila na pravo stran, na stran oblasti, ki je bila zakonita in legitimna, izvoljena na volitvah. Ali je zato naključje, če so se nekateri s politične desnice tako surovo zaletavali v policijske ukrepe? Vse večja protikomunistična ost najnovejših zborovanj v Ljubljani nas napeljuje k domnevi, da se organizatorji dobro zavedajo, kaj so izgubili: ne le »svojega« ministra, marveč se jim je izmuznila tudi »njihova« vojska. Morda so ti mitingi nevarni prav zato. Hkrati pa dogajanje jasno kaže, katere ukrepe bo moral storiti novi obrambni minister, da ne bi začela demonstrirati proti vojski druga stran slovenske javnosti, ki je v večini. Pavle Čelik Slovenske investicije po novem Cerkev sv. Jerneja v Šentjerneju. Humoreska Aprilski pojav »Prav zanima me, kakšno vreme bo letos za 27. april?« je zelo na glas dejal tovariš Neposredni proizvajalec raznih strank. Tako smo vsi, ki smo bili ta čas zbrani v bifeju Bližnja srečanja posebne sorte, kjer je kot običajno stal za šankom in pil svoje pivo, postali pozorni nanj. - Ali greste kam na izlet, morda povezan celo s prvomajskimi prazniki? smo ga takoj vprašali. »Ha, jaz sem že zdavnaj v penzionu. Jaz imam lahko izlet vsak dan, ne le za praznike...« - Pa zakaj vas potem zanima, kakšno bo vreme za praznik upora slovenskega ljudstva? »No, zanima me, ali bo letos morda snežni metež.« - No, vreme je res kislo, ampak na metež vseeno ne kaže. Morda pa bo snežilo. Torej, zakaj vas zanima, ali bo sneg? »Zato, ker bi rad vedel, ali bo gospod predsednik Kučan uspel izobesiti zastavo na svojo hišo v Murglah ali pa mu bo metež preprečil, da bi se z njo prebil dlje kot le do vhodnih vrat.« - To torej pomeni, da boste šli gledat v Murgle... »Odvisno...« - Odvisno od česa? »Od tega, ali bodo tam točili pir za vse, ki se bodo tam zbrali in opazovali državniški akt natikanja državne zastave...« - Kdo pa naj bi točil pir? »Po mojem ga bo tako opozicija kot tudi prenovljena pozicija oziroma tisti, ki so povsem neodvisno za Kučana ...« - In h katerim stojnicam se boste napotili? »Predvsem k tistim, ki bodo zastonj.« - In če bodo vse zastonj? »Potem pa k tistim, kjer bo pivo boljše. Najprej pa k obojim.« - Ampak ali se vam ne zdi to malo nefer? »Veste kaj, demokracija je stvar izbire. In volivec se mora odločiti. Sicer pa tudi, če ne bi bilo tako, zakaj ne bi tudi mi navadni ljudje kdaj profitirali, ne le Kučan in opozicija?« Bogo Sajovic Peterletova opcija OTT/flKATl Lojze Peterle, zunanji minister in (še vedno) šef SKD, še danes ne razume, da so ga iz-vižgali »prijatelji« lastne politične provinience. V hamletovskem zapletu se je, kot se zdi, Lojzek odločil za vedno bolj laično in zmerno desnosredinsko opcijo. Če pa bo pri njej tudi vztrajal, bo odločil veter, ki piha iz ljubljanske nadškofijske hiše. Ali drugače: če bo Lojzek ostal v vladajoči koaliciji skupaj z Združeno listo, bo to jasen dokaz, da se je Cerkev odrekla črnemu ekskluzivizmu. V nasprotnem primeru bo (črna) revolucija tekla naprej, politični prostor se bo do konca bipolariziral na klerikalce in liberalce, Slovenija pa se bo vse bolj spreminjala v nestabilno podalpsko provinco. Na potezi torej ni Lojzek, temveč nadškof Šuštar. Jambrekova justica ne, vrli Peter tako in tako ni ničesar izgubil, saj mu je ravno te dni potekel mandat predsednika ustavnega sodišča. S svojo kalkulantsko politično držo pa je kljub temu vrgel čudno luč na slovensko Justico. Jebeš (pravno) državo, v kateri predsednik najvišjega sodišča tuli na ulici v isti rog z množico, ki spodbija in ne priznava legitimne odločitve parlamenta. Dr. Peter Jambrek, predsednik Ustavnega sodišča Slovenije, se je s svojo udeležbo na »ljudskem« zborovanju v prid (takratnemu) ministru Janši nekritično priklonil pravni državi tipa demokracije na ulici. Za vsak primer seveda, če bi ta demokracija zmagala. Ker ni, vsaj za zdaj mostojen žep je potezo novogoriškega tožilstva ocenil z modro pripombo, da tako »vsaj sodna oblast ne želi uničiti trenutno morda najbolj profitabilne firme v državi, marveč jo kvečjemu obvarovati pred zahrbtno notranjo finančno krvavitvijo«. Stvar bi popolnoma držala, če bi v Hitu krvavela družbena lastnina, ki bi nastala s pomočjo družbenih in državnih transfuzij. Ampak slednje šd vedno bolj velja za omenjeni samostojni časnik, njegovo vdovo in celo samega kronista. Bolj od Hita torej za zdaj krvavi predvsem »samostojno« raziskovalno novinarstvo. In se zraven še čudi nad poplavo tiskovnih tožb. Kovačičeva krvavitev Danilo Kovačič, direktor novogoriškega Hita, naj bi po obtožnici tamkajšnjega tožilstva skupaj s sodelavci okradel lastno podjetje za približno 5 milijonov DEM. Retorično razpoloženi kronist samostojnega časnika za sa- ' Kacinovi medvedi Jelko Kacin, obrambni minister, je na nekem strankarskem pogovoru v Šentjurju dejal, da je ekspoveljnika brigade Moris Antonu Krkoviču še pred njegovim odstopom očital, da so svoje uslužbence (ob aferi Smolnikar, op. p) vodili na televizijo in radio kot cigani medvede in razlagali vse mogoče. Ja, sveta preproščina, zakaj pa cigani sploh imajo medvede. Da jih vodijo naokoli, v tem primeru na televizijo in radio, torej ne more biti sporno. Bolj pomembno bi za vrglega Jelka moralo biti vprašanje, komu je v tej igri šla vloga cigana in komu medveda. Tembolj, ker je na dlani, da so nekateri te vloge v aferi Smolnikar popolnoma zamešali. Na koncu se namreč sploh ni več vedelo, kdo je bil cigan in kdo medved. DELAVSKA ENOTNOST SLOVENSKI IGRALEC (BORIS) ?§&NJE PLUGA LUKA V IZRAELU ALKOHOLNA PIJAČA PRITOK NILA AMERIŠKA PEVKA (JOKO) ROPOT, NEMIR ZDRAVILIŠKI KRAJ POD KRIMOM ANGLEŠKI FILMSKI IGRALEC LOVRO KUHAR NEZAKONITA DEJANJA OCVIRK ANTON TIBETANSKO GOVEDO RIMSKA BOGINJA JEZE SLOG V KNJIŽEVNOSTI NAGRADNA KRIZAMA ACETATNA CELULOZA IGRALKA VETRIH POLKROŽEN MORSKI ZALIV V SEVERNI GRČIJI DRŽAVA V AFRIKI KOSTUMO- GRAFKA VOGELNIK SLOVENSKA PISATELJICA (MANICA) IGRALKA MACGRAW NAELEKTREN MATERIALNI DELEC OKRAJŠANO AMERIŠKO MOŠKO IME ' SODOBNA NEMŠKA PESNICA OBLEKA DUHOVNIKOV AVTOR: BORUT LEVEC |STR0K0VNJAX| ZA STATISTIKO ARISTOFA- NOVA KOMEDIJA RIMSKI PESNIK VZDEVEK VODITELJA MLAKARJA KRILO RIMSKE KONJENICE DEL KNJIGE NEDEUIV DELEC MATERIJE LETALSKA FIGURA DRŽAVA V SEVERNI AMERIKI RUSKI REŽISER (ALEKSA- NDER) SRBSKA IGRALKA STOJALO S POLICAMI ČUTILO ZA VID iDNJA- ;o '0 :ganje RESA PRI KLASU HIDROELEKTRARNA NA DRAVI POLETNO OBUVALO GOSTJE NA POROKI RASTUNA BREZ KORENINE IN LISTOV DUŠKO, IVANOVIČ SEČNJA SEZNAM CEN DELOVNA OBLEKA POKRAJINA OB RDEČEM MORJU INDUSTRU. MESTO V LITVI (KAUNAS) MOŠKA PODOBA V KRŠČANSKI UMETNOSTI POVABILO SODltčE OPERNA PEVKA , OGNJANOVIČ PAVLE ZIDAR KOS OZEMLJA FRANCOSKA PISATELJICA (GERMA1NE) ČASOVNI PRISLOV SLOVENSKI PISATEU (VITAN) MESTO V ZAHODNI ROMUNIJI KRAJ PRI AJDOVŠČINI KRAJ PRI POREČU HUDA MOŽGANSKA BOLEZEN NAMIZNO- TENIŠKI IGRALEC LUPULESCU REŠILNA POT (LITERARNO) PRIPADNIK KAHNOV SOL MLEČNE KISLINE NAJBOLJ RAZŠIRJENA RASTUNA Nagradna križanka št. 16 Rešeno križanko nam pošljite do 3. maja 1994 na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana p. p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 16. Nagrade so: 1.000, 700 in 500 tolarjev. Rešitev nagradne križanke št. 14. LAGOS, SLAVKO, OPAST, OSTRIŽ, GARLAND, LAPE, MARTIN KRPAN, FINANCE, GOS, SČ, P AKRA, TEA, ZAR, PTA, ALIA, MUR, AL, KRAS, LEANDER, LABIRINT, MARLENE DIETRICH, AT, ETA, URŠKA, ODD, NORVEŽANI, ONE, DUO, ORIS, ALDAN, KRANKL, VIETE, AEROFOBIJA, AKTINOMETER, EDITH, AIKIDO, ELA, NAKIT zrebani reševalci nagradne križanke št. 14 Marija Ceglar, Na jami 3, 61000 Križanko pripravil Žohar Nevenka, Juteks, Hme-rska 1, 63310 Žalec 3. Bruno Pirc, Koroška 118, 000 Maribor igrade bomo poslali po pošti. SALOMONOV UGANKAR yr~w~r^ Horoskop Velika verjetnost V 17. stoletju je prišlo v Angliji do velikih nasprotij med pristaši kraljeve oblasti in pristaši parlamenta. Tudi z verskimi nasprotji začinjena napetost (kralj je bil rimokatoliške vere, predstavniki parlamenta pa v glavnem puritanske), je končno pripeljala do prave državljanske vojne. Vojaško poveljstvo nad privrženci parlamenta ali tako imenovanimi »okrogloglavci« je prevzel Oliver Cromvvell (rojen 25. aprila 1599). Cromwell je pokazal izredno vojaško nadarjenost. Z njo in z veliko premočjo in verskim fanatizmom so »okrogloglavci« počasi začeli premagovati »kavalirje« - se pravi kraljeve privržence. Po dolgoletni vojni so kralja Karla I. z ostankom njegovih čet premagali in ujeli ter ga postavili pred sodišče parlamenta. V tem tako imenovanem »očiščenem parlamentu« so sedeli le predstavniki puritancev, vse morebitne omahljivce ali celo kraljeve privržence so iz njega že očistili. Parlament je kralja obsodil na smrt in leta 1649 so ga obglavili. Cromvvell pa je postal vodja nove republike, poimenovana lord-protektor. Po njegovi smrti so nekateri še vedno upali, da bodo v Angliji lahko obdržali republiko, vendar so kmalu restavrirali monarhijo. Kralj je postal Karel II., sin obglavljenega monarha. Cromvvell ni imel rad, da se mu je kdo upiral. Tedaj se je bil pripravljen v nedogled kregati, da bi le obveljala njegova. Tako se je nekoč zapletel v prepir z nekim svojim dvorjanom. Po dolgem prepiru, kajti ne eden in ne drugi nista hotela popustiti, je Cromvvell končno dejal: »Ne vem, kdo je nor: ti ali jaz.« »No, vi verjetno ne bi imeli norega služabnika v službi,« mu je odbrusil dvorjan. Deni VREME Piše: Andrej Velkavrh Na Jurjevo sončno p ............................ »Malega travna presuho - ni kmetovalcu kaj ljubo; dež če večkrat porosi, srčno se ga veseli.« Letos pa je dežja kar preveč. Povprečno količino padavin za mesec april je narava že presegla. V Murski Soboti so dobili celo že dvojno mesečno povprečno količino dežja! Posebno velika količina to sicer ni, kajti mesečno povprečje za Mursko Soboto je 60 mm, padlo pa je približno toliko padavin kot v Ljubljani. Do danes je bilo v Ljubljani že kar 15 padavinskih dni. Povprečje za ta mesec je 13,7 s pričakovanim odklonom 3 dni v pozitivno ali negativno smer. To pomeni, da so vrednosti med 11,7 in 16,7 ali pa več kot 16,7, bi lahko govorili o pod- oziroma nadpovprečnih vrednostih. Letos smo dve tretjini aprila že pustili za sabo in smo na dobri poti, da bo padavinskih dni nadpovprečno veliko. Če se ne bo vreme do konca meseca povsem premislilo. Dobro bi bilo, da bi imeli v nedeljo sončno vreme. »Ako je na Jurjevo (24. april) lepo vreme, bo dosti vina.« »Če Jurij toplo vreme zakuri, širom pomladi odpre duri.« Sveti Jurij je bil očitno priljubljen svetnik, kajti vremenskih pregovorov v njegovem imenu je cela vrsta. Po torku se je vreme umirilo, rahel dež je v sredo zjutraj povsod ponehal. Temperature so bile sredi tedna nekoliko nižje, sedaj pa so spet take, kot se spodobi. Konec tedna nam kaže lepo, da je kar težko verjeti. Vreme bo sončno, s temperaturami tudi 20 stopinj. Svetnik Jurij se bo torej lahko izkazal. Da le ne bi april spet vsega obrnil na glavo!