štev. 8 Jugoslovanski Obrtnik, 15. avgusta 1921. Stran 59 Če se tako p oprimemo dela1 , bo polje pred zimo obdelano in medtem nas pokliče našai Jugoslovanska Obrtna zveza v Ljub­ ljano, kjer bomo prejeli naše plačilo v ob­ liki skupnega zborovanja, začrtali naše bodoče < < ? ,e lo in tam skupno zahtevali zava­ rovanja naših pravic. i Poleg organizacije naj obstoji naše delo tudi v tem, da se visak naroči na »Ju­ goslovanskega Obrtnika« in po možnosti v njega tudi dopisuje; vse naše delo naj bo v našem »Obrtniku« obelodanjeno, naj si bodo to zborovanja, občni ali ustanovni zbori itd. Le tako bomo lahko rekli: Ve­ rno za kaj smo se borili; naše delo je obro­ dilo sad, naši z&namci naj ga pa uživajo in po svoji moči še izpolnjujejo! Na delo tovariši, ker v delu je moč! L. Rebolj. 0 razvoju ljudske umetnosti. Slovenska kmetska postelja, toda: šele •z novejše dobe, je poslikana v prav živih barvah, ki nam predočujejo slike Matere božje iz posebno slavnih slovenskih bož­ jih potov, Marijine in Jezusove monogra- me, božje oko in priproste rastlinske or­ namente v obliki altarnih šopkov. Na enak način je okrašena zibelka, ikot važen dtel nevestine bale. Zanimivi in še danes v porabi so raz­ ni ljudsko-umetnoobrtniški predmeti, ki se rabijo v mlekarstvu, kakor modeli za sir in sirovo maslo in razna lesena! posoda, okrašena z zareznimi ali z vžganimi orna­ menti. Sem spadajo tudi modeli za lecet. Naravnost krasno zarezno ornamen­ tiko nam nudijo mnogokrat leseni likalni­ ki iza perila. Vse lesene izdelke pa preka­ šajo po res umetniški in trudapolni izved­ bi že omenjene preslice. Pri nobeni bali gorenjske kmetske neveste ni smel manj­ kati kolovrat, kot darilo ženina. Bil je mnogokrat res mojstrsko delo vaškega strugarja in včasi tudi poslikan v običaj­ nih barvah, 'ki so jih uporabljali slovenski vaški: umetniki, namreč sivo, modro, ru- dečo in zeleno. Preslice pa so bila vedno in izključna darila, ki so jih poklanjali fantje svojim izvoljenkam, Žal, da so mi­ nuli tisti idilični večeri, ko sol se shajale vse mladenke ene vasi zaporedoma pri vseh hišah v vasi kot terice, po zimi pa kot predice. Pri slabo brleči treskini htči so brneli kolovrati, prekinjeni tu in tam po veselem smehu mladih predic, ali pa po kaki domači popevki. Glas, da se začne preja pri tem ali onem kmetu, je razburil vso vas. Ne samo odrasle mladenke, am­ pak tudi starejši ljudje, predvsem pa fant­ je, so prihajali na prejo. Tu je bila najlep­ ša prilika za vsakega fanta, dal odlikuje svojo izvoljenko z krasno izrezljano pres­ lico, ki je šla prvi večer od rok do rok in vzbujala splošno občudovanje. Mnogokrat je bilo veselju mladenke primešana tudi kapljica pelina, če je oboževanka zvede­ la, da je to mojstrsko izdelano darilo do­ vršil zai dobro plačilo vaški umetnik, ali pa da si je z njegovim izrezljavanjem pre­ ganjal dolgčas pastir na planini. Pa nič ne de, spominček je le spominček, podarjen je bil v najboljšem namenu in prišel je od srca, o čemer so lahko pričala1 mnogošte­ vilna na preslici in na njeni podlagi izrez­ ljana srca. Kmalu je bil sklenjen mir. Za slovenske pokrajine je najbolj zna­ čilna gorenjska preslica. Četudi obstoji precejšen razloček med preslicami posa­ meznih gorenjskih krajev, vendar imajo splošno obliko štirioglatega stolpiča v več nadstropjih. V spodnji ali gornji stolpovi lini binglja lesen zvonček, izrezan v lesu sametm, o čemer nam priča dejstvo, da ga ne moremo vzeti iz linske votline. Mesto zvončka se nahajajo včasi v stolpičevih vot­ linah ena ali več kroglic, izrezanih tudi na ravnokar omenjeni način. Belokranjci pa tudi Istrijanci splošno niso poznali kolovrata in vsled tega tudi ne primeroma težkih gorenjskih preslic. Mesto preslic so1 imeli lahka, sicer tudi okrašena;, palicam podobna vretena, kate­ ra so s povssmom prediva vtikale za pas in sukale niti med potjo na polje, ali celo v cerkev grede. Gorenjske preslice, kakor tudi do­ lenjska vretena so bila običajno pobarva­ na v že prej omenjenih barvah. Glavni or­ namenti motiv je srce, razen' tega tudi geometriški, vezarski in cvetlični motivi. Srbohrvaška vretena iz Dalmacije, Istre in Bosne se odlikujejo po preprosti, pra­ stari ornamentiki. , ---- Enak namen ko preslice, so imeli tu­ di žličnjaki, ki so vsled tega večkrat prav umetno izrezljani in se ponašajo z enako ornamentiko. Dočim so imeli v nemških alpskih deželah in drugod dolge žličnjake, imajo kranjski in slovensko-koroški obli-- ko štirioglatih košaric,1 ali bolje zaboj­ čkov. K žličnjakom spadajo seveda tudi žli­ ce. Pri tem ne mislimo na navadne žlice, ki so stopile naj mesto prstov’ in kruhove skorje, ampak žlice, ki so se poklanjale ob posebno slovesnih prilikah, kakor ob krstu, ob poroki, k godu itd. Te so bile, posebno na držaju* prav umetno izrezlja,- ne in včasi tudi vložene z naravnim ali pečatnim voskom Ta ali Oni je poklonil celo dvožlico z okroglima nastavkoma na držajih. Taka1 dvožlica js lahko stala na mizi in je služila ko^ solnjah za sol in po­ per, Tudi vžgana ornamentika se najde na nekaterih žlicah. Kot spominska darilca moramo ome­ niti tudi majhne omarice, skrinjice in škatlice, okrašene na razne načine. De­ kleta in žene so spravljale v njih svoj lišp, možje pa brivsko orodje. Ker že govorimo o darilih, ne smemo pozabiti lesene pipe, nekdaj največje pri­ jateljice odraslega moža. Nikdo ne dvomi, da je bil tudi v tem oziru les najpriprav- nejši material in da so povsod, koder so živeli kadilci, izdelovali lesene pipe poleg lončenih, vendar moramo priznati gorenj­ skemu vivčku med vsemi lesenimi pipami prvenstvo. Z res umetniško dovršeno obli­ ko, obit z bisernino in medjo, včasi tudi z srebrom, z naravnost gracijoznim kovin­ skim stolpičem, kot pokrovom, prekaša ta gotovo vse lesene pipe, ki so' kdaj izšle izpod rok vaških piparskih umetnikov. Neka posebnost slovenskih dežel, po­ sebno Kranjske, so poslikane čelnice če- belnih panjev. Bile so že večkrat natanč­ neje opisane, vsled tegai jih omenjamo le na kratko. V njih se znači, kakor morda ne tako v nobenem drugem izdelku slov. ljuidiske umetnosti, preprosta, pobožna, a obenem šegava duša slovenskega čebe­ larja in sploh slovenskega naroda. Tudi slov. jaslice, stara, zelo pomen­ ljiva navada slov,, kmetske hiše, je nudila vaškim umetnikom dovolj prilike, da so pokazali svoje umetniško znanje. Peča, ki je zakrivala kot in desko, na kateri so stale jaslice, je bila prvotno gotovo prava platnena peča. Na njeno mesto je pozneje stopila lesena, lepo poslikana s svetimi podobami in cveticami. To je zopet izpod­ rinila navadna papirnata, preluknjana od vaškega čevljarja po vzorcih plaltnene, na­ glavne peče. Dandanes pa vidimo povsod, kjer še ni izginila pomenljiva navada bo­ žičnih jaslic, navadno tovarniško papir­ nato pečo, kakor so tudi izrezljane lesene jaslične kipce zamenjavali z papirnatimi. V goratih nemških alpskih deželah vidi lahko popotnik skoraj ob vseh potih t. zv. »marterl«-ne t. j. spominske tablice, na katerih je uprizorjena nesreča, ki se je na tem kraju prigodila. Slika na tablici nam predočuje navadno na prav drastičen način nesrečen dogodek Še bolj drastični so vfrzi, včasi naravnost komične vsebi­ ne, ki nam tolmačijo sliko1 . Tudi ti »mar- terl«-ni so delo vaških umetnikov, nava­ dno mizarjev, ki se razumejo tudi na. bar­ ve. Umetniških motivov na teh tablicah ni ravno v izobilju, pa tudi ne perspektive; večji pomen imajo verzi za narodopisca Tudi v slovenskih deželah vidimo ob potih in cestah enake tablice« vendar le bolj po­ redkoma. Neznane so pa pri nas, vsaj ko­ likor je meni znano, t, zv, mrliške spomin­ ske deske, ki so bile nekoč običajne na Bavarskem, Solnograškem in drugod. Po­ Stran 60 Jugoslovanski Obrtnik, 15. avgusta 1921. Štev. 8 stavljali so jih v spomin naravne smrti umrlim ob pokopališkem zidu, ali pa na določenem mestu v vasi- Tudi te spomin­ ske deske se odlikujejo včasi z komičnimi verzi. Omeniti bi morali še marsikatere les^ ne proizvode domače umetnosti, vendar naj to zadostuje! H koncu-moramo rešiti še vprašanje, hateri izmed omenjenih proizvodov so do­ mačega, kateri tujega izvora, Mirnodušno , lahko trdimo, da je večina omenjenih le­ senih izdelkov nastala: doma, če izvzame­ mo pobarvano pohištvo starejšega datu­ ma, ki je deloma delo potujočih tirolskih umetnikov, ki so se pa ozirali na želje pre­ bivalstva in uporabljali domače umetni­ ške motive. (Dalje.) 0 starih pogodbah. Iz Sv. Lovrenca na Pohorju smo pre­ jeli in praobčamo: Pri nas obstoji prav mnogo žag in objektov na tujem svetu in to po pogodbah, ki so bile sikienjene že pred tridesetimi leti. Naj nave lem slučaj: Na najinem svetu stoji: žaga in k njej spadajoči prostor za skladanje lesa okrog 300 m2 neposredno pred hišo. Lastnik ža­ ge je najemnik parcele in prostora, ki sem ga prej navedel in plača oziroma prepusti po pogodbi, ki so jo sklenili predniki, to­ rej nred trideseti leti z dvema vozovoma odpadkov drv ali pa prepusti lastniku par­ cele osem dni žagati. Lastnik posestva ali parcele, na katerem žaga stoji, plačuje za davek, ki je danes najmanj podeseteren, od čast. pogodbe in torej ni v nikrkem razmerju z današnjimi razmerami, kar je gotovo velika krivica. Vrhutega ne more lastnik posestva postaviti nobenega gospo­ darskega poslopja, ker zavzema ta pro­ stor najbolj primerni kraj za stavbišče. Pripomnimo, da so žagarji lastnika žage prekopavali strugo in napeljali vodo iz sredine k obrežju posestva, na katerem stoji več stavb, a voda, ko je enkrat do­ bila moč in izpremetnila glavno smer k obrežju, odnesla nad 100 m3 sveta, stavbe so pa v nevarnosti, da! se temelju vzame odporna moč in tako napravi še večjo, škodo. Podpisani ozir. žena podpisanega je že v teku vojne prosila komisijo in to tudi iz razloga, ker je lastnik žage samolastno dvignil jez in s tem dal vodi moč, da ui te­ kla več po sredini deročega potoka, am­ pak ob obrežju v žlebe. Glavarstvo je na prošnjo, ki jo je napravila, ponovno odgo­ vorilo, da nima tehničnih moči na razpo­ lago in da ne more ničesar ukreniti. Sedaj pa, ko sva zaprosila komisijo ni mogoče dognati nobene fiksne točke, čeprav so priče, da se je prekopalo in popeljevala voda na levi svet obrežja, dokazano, da je voda odnesla nad 100 m2 sveta, vendar glavarstvo pravi, da ne more ničesar ukre­ niti, da bi se popravila škoda. Kdo naj po­ pravi škodo in pretečo prepreči? Potok je širok okrog 10 m1 , škoda se godi v dolžini 60 m1 na dolgo in bi se moralo tamkaj nar praviti uporni zid, kar bi stalo najmanj 30.000 K. Pripomnim še, da je oče moje žene hotel zamenjati in dati novo žago s svetom vred na isti cesti in isti vodi samo okroglo 100 m nižje in bi najemnik par­ cele dobil v last žago in prostor enako vredno če ne boljše, toda iz nagajivosti in mržnje do Slovencev ni hotel in tako mo­ ra vsak hlod peljati mimo prve žage, ki bi lahko bila njegova last, k drugi, ki ne stoji na njegovem svetu, odpadke in ves les, kolikor ga zreže, mora zopet mimo prve žage peljati nazaj. Iz tega se pač jasno vi­ di, kolika zagrizenost nemčurjev je bila do Slovencev in je še danes. Umevno, da pri oblastih Slovenec v Avstriji ni prišel do pravic ali pa le z izjemo; in ali se naj to dogaja tudi naprej, bilo bi več kot kri­ vično. Navedem še en slučaj: Soseda kakih 100 m više ima svet, na katerem sloji ža­ ga, k tej dovoz in pravico za zlaganje lesa, prostor nad 200 m2 , in dobiva letno najem­ nino 110 krajcev, med tem ko mora davek plačevati od prostora sama. Takšnih slu­ čajev bi lahko prav mnogo navedel. Mno­ go je tukaj objektov, ki stoje na tujem svetu in so več desetletij brez vsake rabe. Lastnik posestva pa mora gledati, kako mu gre svet v kvar, ki bi ga lahko dobička- nosno izrabil, a ima pravico saimo do pla­ čila davka. Popisal sem par slučajev, gospode poslance pa prosim, da se zavzamejo za stvar in naj delajo na tor da se pogodbe in zakoni tudi v tem oziru razveljavijo. Naj se napravijo nove pogodbe sedanjim raz­ meram odgovarjajoče, ali pa da1 se objekti precenijo, plačajo in odstranijo, ter se ta­ ko omogoči posestnikom posestvo urediti in izrabiti, za kar bodo naši posestniki zelo hvaležni, K. R, Obrtno sodišče. Volilne skupipe so štiri, od katerih vsaka im ia dva razreda, V posamičnih sku­ pinah in razredih pa so volilni upravičenci sledeče uvrščeni. V I. volilni skupini volijo: V I. razredu: veleobrati, ki plaičujejo letno nad 1200 K obče pridobnine, ako se uporablja zanje obrtni red. Trgovski obrati so tu izvzeti. V II. razredu: vsi delavci teh obratov, to so dninarji, navadni" in obrtni delavci, preddelavci, delovodje in delavni mojstri. Izvzeti so le za viš. trg. in viš. netrg. opra­ vila nameščeni (taiko zvano komercielno iJ ) tehnično uradništvo). Ti volijo s svojimi delodajalci v 4. skupini. V IL volilni skupini volijo: v I. razredu: mali (netrgovski) obrati, ki plačujejo letno manj kot 1200 kron obče pridobnine in ako se z a n je'uporablja obrtni red. v II. razredu: vsi delavci teh obratov. Tudi tu so izvzeti za višja1 trgovska in višja netrgovska opravila nameščeni. - V IIL volilni skupini volijo: v I. razredu: vsi trgovski obrati (ve­ liki in mali), ako se zanje uporablja obrtni red. V II. razredu: vsi v teh obratih za višja in nižja trgovska in za nižja netrgovska opravila nameščeni — torej od trgovskega hlapca in delavca do poslovodja in proku­ rista. Izvzeti so le za višja netrgovska opra­ vila nastavljeni. (Tehnično osobje, oziroma uradništvo). V IV. volilni skupini volifa: v I. razredu: vsi trgovski in netrgovski obrati (vfeliki in mali), ki imajo spodaj v II. razredu navedene uslužbence in ako se za te obrate uporablja obrtni red. V II. razredu: a) vsi v n e t r g o v - skihobratih (velikih in malih) za višja trgovska opravila nameščeni (komercielno uradništvo) kakor: tvorniški ravnatelji, prokuristi, pooblaščenci, poslovodje, knji­ govodje, blagajniki, potniki, korespondenti in enaki, in b)vsivtrgovskihinnetrgov- skihobratih (velikih in malih) za višja netrgovska opravila nameščeni (tehnično uradništvo) kakor obratni vodje, inženirji, kemiki, risarji in enaki. V I. in II. skupini volijo vsi služboje- malci, ki so zaposleni po večini po delavni­ cah in tvomicah za navadna in obrtna, ročna in strojna dela (manuelni in1 strojni delavci). Duševni delavci (po večini komer" cielni in tehnični uradniki) volijo v IV. vo­ lilni skupini. V III. volilno skupino pa voli­ jo visi za višja in nižja trgovska in nižja ne­ trgovska opravila nastavljeni — torej ročni delavci, kakor tudi prodajalniško in pisar­ niško' osobje ozir. uradništvo. Izvzeti so le za višja netrgovska opravila nastavljeni (po večini tehnično pisarniško uradništvo^. Ti volijo v IV. skupini. Obrati (trgovski in netrgovski), za ka­ tere se ne uporablja obrtni red, to so tisti, ki nimajo oziroma ne rabijo za isvoj obrat dovoljenja obrtne oblasti, kakor hranilnice, posojilnici, pridobitne in gospodarske za­ druge itd., so z vsemi svojimi nastavljene! izvzeti iz aktivne in pasivne volilne pra­ vice. Sicer pa ima aktivno volilno pravico vsak delodajalec in delojemalec (moški in ženska), ki je nad 20 let star, biva že naj­ manj eno leto v Jugoslaviji in ki je vpisan v volilni imenik. Vpisi v volilni imenik sa­ mi pa še niso merodajni za presojo vpra­ šanja — ali spada kdo za slučaj spora pred obrtno sodišče ali ne. Če kdo ni vpisan v volilni imenik, s lem torej tudi ni izključen