Uprava Klagenfurt, Postfach 115 / Uredništvo v Klagenfurtu / Naročnina (se plača naprej) mesečno z dostavo na dom RM 1,— (vključno RM 0,20 za donaSalce) / Odjavo naročbe tega Usta za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno In le do 25, tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 za milimeter stolpec Stev. 25. Krainburg, 12. novembra 1941 1. leto Doslej 3,632.000 boljieviških vojnih ujetnikov Tihvin osvojen«Zračno vojno brodovje zredčiio nek konvoj - Napredovanja na srednji fronti - Slovesnoslf za 9, novembra Iz Fiihrerjevega glavnega stana, 11. novembra. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 10. novembra naznanilo: Na Kri* m u smo vzhodno od Sebastopola in zapad-no od Kerća žilavo se upirajoče zadnje čete sovražnika potisnili še dalje nazaj. Važni napadi iz zraka ao bili podnevi in ponoči naperjeni proti Sebastopolu. V tankih olja in v skladiščih so nastali veliki požari. V luki pomorske trdnjave sta bila z bombnimi zadetki težko poškodovana ena sovjetska križarka in ena velika trgovska ladja. Med Donecom in Volgo ter v okolišu Moskve je Luftwaffe uničila veliko število sovjetskih prevoznih vlakov. Močnejše skupine bojnih letalcev so na Moskvo metale razstrelilne in zažigalne bombe. V teku operacij, ki % vodijo med jezerom Umen in Ladoga preko Volhova so skupine pehote in oklopnic — kakor že pri-občeno v posebnem poročilu — v noči na 9. novembra z presenetljivim napadom osvojile važno prometno križišče Tihvin. Privedli smo tukaj veliko število ujetnikov in veliko plena. Stab šeste sovjetske armade je utekel ujetništvu samo s tem, da je zapustil svojej avtomobile in važne vojaške listine. V bojih na tem odseku fronte smo od 16. oktobra privedli okrog 20.000 ujet- nikw, ter uplenili 96 oklopnic, 179 topov, en oklopni vlak in številen drugi vojni m--terial. l>vignjenih je bilo okrog 6.000 m Skupno število v vojni na zaV.oil .■ privedenih sovjetskih vojnih u jetnikov se je sedaj povišalo na 3,632.000 mož. Pred škotskim vzhodnim obrežjem je Luftwafse v noči na 10. novembra potopila eno tovorno ladjo od 2.000 hrt. Ena nadaljnja trgovska iRdja je bila po kodovana vsled bombnega zadetka. Strmoglavci so na angleškem jugovzhodnem obrežju bombardirali pristaniško oženi' e Marf^ate. Obsež ni požari in moin« eksplozije so dale spo znati uspeh napada. V severni Afriki so nemške skupine bojnih letal z dobrim uspehom napadle oporišča pri Marsa Malruku in naprave bunkerjev pri Tobruku. Sovražnik je v zadnji noči s slabejšimi silami vrgel bombe v nekatere kraje v se-verozapadni Nemčiji, predvsem na stanovanjske četrti v Hamburgu. Civilno prebivalstvo je imelo izgube na mrtvih in ranjenih. Dva britanska bombnika sta bila sestreljena. Oberleutnant Lent je dosegel svojo dvajseto zmago v zraku kot ponočni lovec. Nemška te ž k s aiteleiij a na pohodu Mimo vasi, ki so jo bolševiki zažgali, se pomikajo težki topovi v zaukazano jim postojanko- (РК, Aufnahme: Kriegsberichter Menzendorf, Atl., Zander Multiplex-K), Pristaniško mesto Jalta je v naših rokah 6 sovražnih tovornih ladij z 38 000 brt potopljenih Iz Fiihrerjevega glavnega stana, 11. novembra. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 9. novembra naznanilo ; Britansko zračno .brodovje je tekom včerajšnjega dne izgubilo 25 letal. 9 britanskih bombnikov je bilo sestreljenih pri nočnih napadih na zapadno Nemčijo. Na Krimu so nemške in romunske čete vzdolž južnega obrežja in na polotoku Kerču uspešno nadaljevale preganjanje poraženega sovražnika. Jalto smo osvojili. V boju ooper- britansko oskrbovalno plovbo je imela Luftwaffe v zadnji noči P<^bne uspehe. Pred angleškim in škotskim vzhodnim obrežjem so bojna letala iz konvojev ven potopile šest sovražnih tovornih ladij, med temi enega velikega tankerja ,8 skupno 38.000 brt. V morskem okolišu otokov Far8er je bila po dnevi vsled bombnega zadetka uničen i neka mala lovoma ladja. Strmoglavci so v noči na 9. novembra metali bombe težkega kalibra na pristaniške naprave v Doveru. Nastalo je več razsežnih požarov. Pri poskneih včerajšnjega dne napasti zaaedena ozemlja v Kanalu je britansko zračno brodovje utrpelo številne težke izgube. Lovci so v silnih zračnih bojih sestrelili 23, obrambno topništvo pa dve sovražni letali. Britanski bombniki so v pretekli noči poskušali napade na zapadno Nemčijo. Civilno prebivalstvo je imelo nekaj izgub. Izmed napadajočih letal je bilo devet sestreljenih. Polet nad Nemčijo je bil poplačan z 27 bombniki Iz Fiihrerjevega glavnega stana, ц. no vem bra. Vrhovno poveljstvo oborožene sih je dne 8. novembra naznanilo. Pri zasledovalnih bitkah na Krimu so nemške in romunske čete na južnem pobočju Jaila gorovja uničile neko sovjetsko konjeniško divizijo. Pri ožini k zemskemu jeziku Kerču je bil predrt 10 km globok, novodobno izgrajen položajni pas. Zasledovanj« tukaj poraženega sovražnika je K teku. Luftwaffe je v vodovjih južno od J a 11 e uničila eno prevozno ladjo z 8.000 brt. Neka romunska podmornica je v Cmem morju potopilt sovjetske prevozne ladje s Skupno 12.000 brt. Na britanskem severovzhodnem obrežju je Luftwaffe napadla po dnevi z dobrim učinkom ladeniške naprave v B1 y t h. V zadnji noči so močne skupine bojnih letal- cev bombardirale na vzhodnem in jugovzhodnem Angleškem različna pristanišča, posebno v Sunderland u. Polni zadetki v ladjedelnicah' in preskrbovalnih obratih so povzročili silne eksplozije in obsežne požare. Vzhodno od Aberdeena je bil vsled bombnega zadetka potopljen nek bri-tamki rušilec. Sovražnik je v zadnji noči na več mestih priletel nad ozemlje Reicha. Vsled metanja bomb na stanovanjske četrti, med drugim tudi v državnem glavnem mestu, je imelo civilno prebivalstvo malo izgub na mrtvih in ranjenih. Povzročene škode so neznatne. Temu nasproti pa je imelo britansko zračno brodovje posebno težke izgube. 27 napada-jočih bombnikov je bilo po nemški obrambi sestreljenih. Fiihrer pri svojih starih borcih Manifestacija v LOwenbrSukoiilerJu v MOnchen-u Mtlnchen, 11. novembra. Na predvečer 9. novembra je zopet v tej vojni, v kateri gre borba za bodočnost Nemčije in nove Evrope ter za red vsega sveta, stal Fiihrer znova pred svojo staro gardo in govoril k njej. Možje pohoda 9. novembra so nastopili v Lowenbraukellerju, pred katerega je Fronte A d ol i Hitler Fiihrei nemške države. ^Slika iz arhiva.). bil prikorakal godbeni vod, kakor tudi častni oddelek SA, medtem ko je HJ delala špalir v sivih jopičih ali priprostih rujavih srajcah, med njimi tudi člani borbene čete Adolfa Hitlerja, Mnogo jih je bilo sicer zamenjalo rujavo srajco z vojaško suknjo ljudske vojske ali orožja drugi so zopet nosili sivozeleno uniformo nemške policije. Med zvestimi Fiihrerja je bila cela vrsta visokih predstavnikov strankinih formacij, -Iržavne delovne službe in organizacije Todt, ra- Л0 tako svojcev mučenikov 9. novembra —-3 in žrtev 9 novembra 1939. Fanfare zadonijo! Zbrani se dvignejo raz svojih sedežev, krvava zastava, zvesta spremljevalka pohoda pred 18-timl leti, prihaja. Mrzlično vznemirjenje, radostno razburjenje se loteva vseh. Pogledi so uprti na vhod in že zadoni badenweilerski marš. Fiihrer je tukaj! Spremljajo ga strankini tovariši Adolf Wagner, Himler in visoki častniki oborožene sile. Fiihrer je prišel iz svojega glavnega stana k svojim zvestim in vihar navdušenja prične, ko koraka Fiihrer skozi špalir svojih najstarejših tovarišev. Gauleiter Adolf Wagner pozdravi Fiihrerja, gromovit jek je odgovor. >V Vašem imenu« je rekel Wagner, »se mu zahvaljujem, da je prišel k nam v tej uri; veselimo se, moj Fiihrer, da Vas vidimo tako svežega in zdravega med nami.« Ko nato Adolf Wagner zaprosi Fiihrerja, da bi povzel besedo, zadonijo zopet viharni klici Heil. Noče jih biti konec, teh manifestacij čaščenja, hvaležnosti in vdanosti, ki so ena eanaa, grlsega wegtob#. Nftto gomA КШижк Dr. O. S. Krainburg, 11. novembra. Zopet je Fiihrer povzel besedo. Pred svojimi najstarejšimi strankinimi tovariši in najzveatejšimi soborci je-govoril v dvorani »levje pivovarne« vMiinchnu, pred možmi, ki so že leta 1923 — in leta poprej — korakali ž njim težko pot v novo bodočnost Nemčije, ko je še kot nepoznan mož pričel okrog sebe zbirati zaščiti ike nemškega bitja in sredi zablod in zmed jadne dobe s smelim pogumom in nezmotno zavestjo zmage jel nemški narod pozivati k samozavesti. Stisnjena sila besed iz govora na večer 8. novembra je razčistila fronte. Zmagoviti vojskovodja nam jih je pokazal, ko je kazal na one toke, ki jih je mednarodno židovstvo kot gospodujoči faktor potegnilo med bolSe-vizmom na eni in plutokratsko kapitalističnimi silami na drugi strani. S tem je pa postal tudi očiten svetovni pomen borbe proti bolševizmu; kajti tako v Moskvi kakor na Temzi so isti žičarji pletli niti in so zato skrbeli da se vozel ni mogel razvozljaiti. Le na različne načine so to napravili: v plu-tokratskih državah so se morale uporabljati krilatice o svobodi in gospodarstvu, s čimer pa niso mislili na nič drugega, kakor n» svoj razuzdani, po golem egoizmu vodeni pohlep po denarju; v Rusiji Stalina in Ka-ganoviča pa so bile spet fraze o pravici, proletariata in o paradižu delavcev in kmetov, ki so jo naši vojaki spoznavali kot največje suženjstvo, ki ga je svet kdaj videl, in v kateri so pod pritiskom pištole in biča. ljudje padali Se pod nivo zveri. Tako boj proti bolševizmu ni nič drugega kakor obistinitev ene točke strankinega programa, ki zahteva izločitev židovskega vpliva zaradi spoznanja, da je Žid vedno napravil le razprtije, da bi ob njih kaj zaslužil. Kako velika pa je bila nevarnost, ki je bila zaradi sistematičnega sodelovanja med ži-dovstvom v Moskvi in v Londonu nakopana na vso Evropo, se je dalo razbrati iz opazk Fiihrerja o tajnih sejah spodnje zbornice. Molotov je pri svojem obisku v Berlinu z znanimi nesramnimi zahtevami končno pustil pasti krinko nenadoma za mir navdušenega bolševizma. Da bi se pri nameravanem napadu na Nemčijo in t tem na zapadno Evropo povečali izgledi na zmago, м končno ruski in angleški agentje zasnovali srbsko vojno, ki naj bi po njihovih upanjih Nemčijo zadržal za eno do poldrugega leta. In v tem času naj bi Stalinova mnoUoft .ljudi in materiala popadh, SlmSetjQ ll ЦЛ Ж ' prvem naskoku že izbrisala, da bi dobila prosto pot za nadljnje uničenje Evrope. Krepke odločbe FUhrerja so ta načrt preprečile. V zadnji minuti po njem pod-vzeti protisunek je sovjetsko unijo smrtno zadel, ker se ne dajo nadomestiti izgubo na ljudeh, ki znašajo na ujetnikih, mrtvih in ranjenih osem do deset milijonov, in ker ве tudi ne da nadomestiti izguba materiala na letalih, oklopnicah in topovih vseh kalibrov. Tem neizmernim izgubam, vsled katerih je bila razbita rdeča vojna eila, Btoji nasproti neizmerna pridobitev zemlje po nemških in zavezniških četah, ki so danes že zasedle najvažnejša središča ruske industrije in gospodarsko najbolj donosna ozemlja. In te pokrajine z njihovimi ljudmi delajo kakor cela Evropa za zmago proti boljševizmu in proti mednarodnemu židovstvu. Da bodo njihove dajatve koristile Evropi v njenem po Nemčiji vodenem boju za usodo, ki gre po besedah FUhrerja za biti in ne biti in ki odloča bodočnost Evrope za prihodnjih tisoč let, zato jamči nemška uprava. Ker je Evropa »poznala, da se tiče ta boj vseh narodov kontinenta, zato se je tudi prvič storilo nekaj talcšnega kakor skupnoet, skupna fronta, v kateri stojijo razen nem-Sih čet vojaki iz skoraj vseh evropskih dežel, tudi taki iz nekdanjih sovražnih držav, Francije in Belgije. Z zmagovitim zaključkom vojne bo, tako je povdaril FUhrer, dana osveta za žrtve onih 16 mož, ki so leta 1923. pred Feldhermhalle padli kot žrtve izdajalskih krogel in žrtve padlih junakov svetovne vojne, ki bo v resnici končana šele 8 sedanjim obračunavanjem, kakor tudi žrtve sedanje vojne, in tako bodo izpolnjene besede, ki jih je nacionalno socialistični pokret zaklical onim, kojih kri je tekla pred Feldherrnhalle in ki velja tudi za vse tiste, ki so za novo Nemčijo in nov pravičen red dali svoje življenje: »In vendar ste zmagali !< Deueti novembir u MUndiinu Tri preproste, učinkovite ssavnosti za počastitev umrilli Шапбћа vlada le zopet odstopila Berlin, 11. novembra. Атвпкалзка agen-tura Associated Press javlja iz Reykja-vika, da je islandska vlada pod ministrskim predsednikom Jonasonomv teku 16 dni že v drugič odstopila. Vzrok odstopa je omejijo, islandski stroSki prehrane. Z dru-' gimi besedami: gre za težkoče, v katere je zašla islandska vsled zasedbe po Angležih in po vojakih Zedinjenih držav. Ta zasedba je prinesla tej deželi, ki je doslej živela v miru ia v popolnoma urejenih razmerah, samo bedo in lakoto. Islandci sedaj na lastnem telesu občutijo, kaj se pravi biti pod »zaščito« Churchilla in Roosevelta. Posadka ia nje naročniki se niti najmanj ne zmenijo za življenjske interese islandskega naroda ,tako da tudi islandska vlada ne zmaga več še vedno naraščajočih težkoč, Mtinchen, 11. novembra. Dne 9. novembra je, kakor v prejšnjih letih, nacionalno socialistično gibanje zopet počastilo svoje mrtve. K onim šestnajstim, ki so padli pri Feldherrnhalle, spadajo sedaj tudi oni pokojni, ki so pred dvema letoma postali žrtve zavratnega umora v meščanski pivovamiški kleti vsled zločina, plačanega po Angležih. Ti tovariši imajo sedaj skupno grobišče na severnem pokopališču v MUnchenu. S preprosto slavnostjo je nacionalno socialistično gibanje dopoldan počastilo njihov spomin. Grob je bil dostojnđ okrašen, Vence Gauleiterja Adolfa Wagnerja in nadžupana glavnega mesta pokreta, Reichs-leiterja Fiehlerja so že zarana položili na grob. Zastave vseh formacij pokreta so obrobljala grobišča. Ob litih so oznanjala povelja, da se bliža Gauleiter, ki je k posvečenemu mestu pristopil z Reichsleiterjem Baldur von Schirach, z Gauleiterjem Schwede-Coburgom In generalleutnantom Reinicke od vrhovnega poveljstva oborožene mile ia številnimi drugimi osebnostmi pokreta, med njimi je bila tudi Reichs-frauenfUhrerin g. Scholz-Kling. Iz rok treh starih borcev je Gauleiter prevzel FUhrer-jev venec in ga je položil po naročilu moža, za katrega je v doslovnem pomenu besede pred dvema letoma umrlo teh osem nemških ljudi. Spominska slavnost ob spomeniku vFeldhorrenhaile Mesto, na katerem ao tragičnega dne 9, novembra 1923. prvi mučeniki nacionalno socialističnega pokreta svojo zvestobo do Adolfa Hitlerja in strastno hrepenenje po novi častni in veliki Nemčiji poplačali s svojim življenjem, je bilo zopet pozorišče od Bvetostnega razpoloženja vznešene ure spomina. Poleg spomenika je na črnem temelju vihrala bela zastava zmage. Kakor Iz jekla zlita je stala dvojna straža ob plošči, koje Imena oznanjajo žrtve mož 9. novembra. V Residenzstraase so se pred spomenikom razvrstile po ena stotnija SA, NSKK, političnih vodij In Ш, z njimi god-benl vod SA štandarte, ki Ima že tradicionalno častno nalogo, da se alavnosti aktivno udeleži. Svetostna tišina je ležala na velikem trgu pred Feldherrnhalle, tisoči prebivalcev so stali ob robu in z udeležbo hoteli dati izraza njihovi povezanosti z onimi, ki so bili dne 9.novembra na pohodu In ki so prvoboriteljl današnjega Relcha. Na vrtu dvora postavljena baterija je izstrelila 16 počastnih strelov za počastitev spomina onih, ki so padli 9. novembra. Ko so raz-donell zadnji skupni streli, je zazvenela pesem o dobrem tovarišu. Takrat je položil Gauleiter Adolf Wagner venec FUhrerja. Nato je sledila položitev venca za obo- roežno silo po generaloberstu Frommu. Dojmljivi čin na posvečenem mestu je bil s tem končan. Pred krstami mučenikov Znameniti sklepni ka^en v vrsti spominskih slavnosti za 9. november je tvorila svečan^ ura na kraljevem trgu, na katerem je bila ob jeklenih rakvah 16 mučenikov devetega novembra Izkazana čast požrtvovalnemu stremljenju za čast in prostost Nemčije. Zamolklo so zadoneli bobni, Gauleiter se je podal v spremstvu predstavnika oborožene sile, generalobersta Fromma v obe častni stavbi in je tukaj položil 16 Fuhrer-jevih vencev. Vsak teh lovorjevih vencev z belimi krizantemaml ima dva rdeča traka, enega z imenom FUhrerja, drugega pa z Imenom onega, ob katerega rakvi je Gauleiter, ko je pokojnega počastil z nemškim pozdravom, položil venec. Nadaljni napredki v kotlini Doneča Predor skozi postojanke v sredini fronte Iz Fiihrerjevega glavnega stana, 11. novembra. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 7. novembra naznanilo: Na K r i m u so nemške in romunske čete vzlic neprehodnemu gorovju in žilavo bo-rečim se zadnjim četam nasprotnika uspešno napredovale. Bojna letala Stuka so razbila postojanke okrog trdnjave Sebastopol in napravile več baterij nesposobnih za boj. VkotliniDonecaso nemške in italijanske skupine ponesle boje naprej. V srednjem odseku vzhodne fronte so pehotne divizije predrle skozi močno izgrajene sovražnikove postojanke in privedle številne ujetnike in topove kot plen. Pred Peterhofom so baterije vojske potopile neko sovražno tovorno ladjo. Leningrad je bil po dnevi obkladan z bombami težkega in najtežjega kalibra. V boju zoper Veliko Britanijo je Luftwaffe v pretekli noči bombardirala pristanišča na angleškem vzhodnem in ju-gozapadnem obrežju. Polni zadetki _ v, pre-skrobvalnih obratih Š6 povzročili velike požare. V kanalskem ozemlju in pred nizozemskim obrežjem smo sestrelili deset, pred norveškim obrežjem pa eno britansko letalo. V severni Afriki so nemška bojna letala z dobrim učinkom napadla britanska taborišča in utrdbe v Tobruku. Sovražnik je v noči na 7. novembra s pičlim številom bombnikov poekučal neučin-ovite polete nad nekaterimi kraji severne Nemčije. Roosevelt najema morilce Lizboina, 11. novembra. Nasnovateljl in požigalci Španske vlade rdečega terorja se zdaj na posebno iniciativo Roosevelta zbirajo v New Yorku da se bodo z njihovo pomočjo organizirali nemiri in revolucije v Južni Ameriki, ki bodo potem mogle Zedi-njenim državam Severne Amerike dati priložnost, da se lahko ustanovijo v latinsko ameriških državah in da od tam razširijo politično gospostvo Zedinjenih držav na ves kontinent. Ko je že pred nekaj tedni dospel v New York vodja separatističnih Baskov In poglavar komunistov A g u i r r e, se Je sedaj na povabilo Roosevelta podal na pot v New York tudi prejšnji rdeči španski predsednik države Z a m o r a. Dva nadaljnja rdeča španska ministra, zloglasni zunanji minister in množestveni morilec Alvarez del Vajo, ki je oplenil pretežni del španskih cerkvenih zakladov in s plenom pobegnil na Francosko, ter še nek drugi minister sta že z vnemo na delu v New Yorku. Španski bolŠGviki se kot posrednikov poslužujejo židovskih emigrantov v Južni Ameriki, da lahko tam razvijajo svoje zločinske spletke. Ozka povezanost teh rdečih Spancev z mednarodnim židovstvom Rooseveltove klike izhaja tudi iz tega, da je Alvarez del Vajo pred kratkim na kongresu zionistične prostozidarske organizacije razvijal podrobne načrte za uresničbo pluto-kratsko-bolševističnega svetovnega gospostva pod židovsko-amerikanskim vodstvom. Roosevelt je dal pooblastilo za brez« obrestno posojilo ene milijarde dolarjev bolševikom. V izjavi se glasi, da je Stalin kredit že sprejel z iskreno hvaležnostjo. Severno amerikanski davkoplačevalci bodo veseli, da se bodo njihovi denarji zopet enkrat nalagali v bankrotnem podjetju. Roosevelt je v svojem pismu na Stalina izrazil tudi upanje, da bo sovjetska vlada ukrenila, da se bodo vse razpoložljive surovine, ki jih Zedinjene države nujno potrebujejo, le-tem prodale, pri čemur bo izkupiček vknjižen r sovjetskem kontu. Roosevelt škili torej po surovinah Sovjetske unije. CeSka sabotažoa svoja! v WIenn ]e napravljena za neškodljivo Berlin, 11. novembra. ReichsfUhrer In šef nemške policije sporoča; Dne 6. novembra je bUo ustreljenih 20 članov neke po tajni đržaviiT policiji v Wlenu p«3fete eeeic» tolpe, ki je bila v zvezi s skupino upornikov, ki so bili v protektoratu obsojeni po naglem sodišču. Tolpa je v Wienu in okolici poskušala s požigi ogrožati preskrbo prebivalstva z živili. * Bukarešta. Romunski kralj Michael Je bil počaščen z najvišjim romunskim odlikovanjem, redom »Mlchaela hrabrega«. Hnuptechrlftlelter: Dr. Otto '8chedl. E. T, A, Hoffmann Џш SUaaa POVEST 1 V časih, ko so v lepem, prijaznem mestu Bambergu ljudje — da se poslužlmo znane prislovice — prebivali dobro, to se pravi pod zakrivljeno palico, namreč proti koncu osemnajstega stoletja, je živel tam mož, meščan, v vsakem ozlru nenavaden in odličen. Ime mu je bilo Janez Straža in po poklicu Je bil tesar. Narava hodi pri pretehtanju In določanju usode svojih otrok svoja posebna temna, Umu dosežna pota in to, kar hoče spodobnost, har hočejo mišljenja In ozirl utesnjenega življenja dognati kot pravi smoter bitja, je za njo le radovedno Igranje pre-slepljenih otrok, ki se smatrajo za modre. Toda človek vidi v svoji kratkovidnosti pogosto v neskladnosti prepričanja njegovega razuma z onim femnlm vladanjem nedoumne sile, ki ga je najprej hranila In negovala na syojih matemih prsih ter ga potem zapustila, neko zločesto ironijo; in ta posmeh ga navdaja s strahom in grozo, ker mu preti, da uniči njegov lastni jaz. Niti palač velikašev, niti kheževskih sijajnih sob ne izbira mati življenja za svoje ljubljence. — In tako je dopustila, da je naš Janez, ki ga, kakor bo naklonjeni nam čitatelj zvedel, moramo pač šteti med njene pogodovane ljubljence, zagledal luč sveta na boml slamnati postelji obubožanega etru-garskega mojstra v Augsburgu. 2ena je zaradi bede In pomanjkanja umrla takoj po rojstvu otroka In mož jI je sledil po nekaj meeeclh. Mestni svet je moral -»oskrbeti za zapuščenega otroka, ki mu je prisljal prvi sončni žarek bodoče ugodne usode, ko svžtnik in tesarski mojster — dobrotljiv in časti vreden mož — nI dopustil, da bi otroka, v ko-jega od glada sicer spačenem obrazu je vendarle našel poteze, ki so mu ugajale, spravili v javen zavod, ampak ga je vzel v svojo hišo, da bi ga sam vzgajal s svojimi lastnimi otroci. V neverjetno kratkem času se je razvila ne samo postava otroka tako, da nihče ne bi verjel, da Je malo, neznatno bitje v zibelki v resnici ona brezbarvna in nelična lutka, iz katere se je kakor lep metulj razvil živ, Žudo lep, zlatokodrasti deček. Toda Se važnejše je bilo to, da so se s to ljubkostjo postave pri dečku kmalu pokazale odlične duševne zmožnosti, ki so zadivile tako krušnega očeta kakor učitelja. Janez Je vzraščal v delavnici, iz katere so, ker je tesarski mojster mestnega sveta dobil najvažnejša stavbena dela. izhajali najveličastnejši proizvodi, ki Jih Je moglo izgotovitl rokodelstvo. Ni čudo, da se je tako razvnelo dečkovo vse živo razumevajoče pojmovanje in da ga je z vso dušo vleklo k rokodelstvu, o kbterem je v globini svojega srca slutil, da je zmožno ustvarjati kaj velikega in odvažnega. Lahko si mislimo, kako je to dečkovo nagnjenje razveselilo njegovega rednika; to ga je napotilo, da mu je bil sam skrben in pozoren mojster v praktičnih stvareh in da je dečka, ko je dozoreval v mladeniča, dal po najiz-urjenejših mostrih poučevati v vsem, kar spada k boljšemu razumevanju In Izvrševanju rokodelstva, kakor na pr. v risarstvu, arhitekturi, mehaniki itd. Štiri in dvajset let je bil naš Janez star, ko je stari tesarski mojster umrl, In že ta- krt je bil njegov rejenec v vseh oddelkih njegovega rokodelstva popolnoma izkušen, docela izvežban pomočnik, ki mu daleč naokoli ni bilo para. V tem času je s skupno zvesto zvezanim tovarišem Eng«lbrehtu nastopil običajno potovanje. Od mladosti vrlega Straže veš zdaj dovolj, dragi čitatelj, in preostaja nam sedaj samo še, da na kratko povemo, kako je prišlo do tega, da se je naselil v Bambergu in tam postal mojster. Ko je namreč po dolgem popotovanju na povratku v domovino s svojim tovarišem En-gelbrehtom prišel skoz Bamberg, so bili baš zaposleni z glavnim popravilom škofovske palače in sicer bi se naj ravno na oni strani, kjer se je zidovje iz globočine neke ozke uličice nebotično dvigalo kvišku, postavilo popolnoma novo ostrešje iz največjih In najtežjih brun. lo je za stroj, ki bi naj zavzemal čim najmanjši prostor, a s koncentrirano silo dvigal težke naklade kvišku. Kneževski stavbenik, ki je znal do pičice izračunati, kako so postavili Trajanov steber v Rimu in koliko sto pogreškov so pri tem napravili, ki bi jih on nikakor ne bi naredil, je bil tudi v resnici postavil tja stroj, neke vrste žerjava, ki je bil na videz zelo ličen in ki so ga vsi hvalili kot mehanično mojstrovino. Ko so pa ljudje hoteli stroj pognati, se je izkazalo, da je gospod stavbenik računal s samimi Simsoni in Herkulesi. Kolesje je dajalo grozovito, vreščeče vekanje od sebe, zasekana velika bruna se niso ganila, delavci so v potu svojega obraza izjavljali, da rajši nosijo nizozemska'' drevesa javljali, da rajši nosijo nizozemska drevesa (Največja drevesna debla, ki jih splavijo po Renu navzdol, da jih potem uporabljajo za ladijske jambore.) po strmih stopnicah, kakor da bi brez prida tratili pri stroju najbolj naporno moč; In pri tem je ostalo. V mali razdalji sta Straža In Engelbreht gledala to uganjanje ali bolje rečeno razgrajanje in nemara se Je Straža nekoliko namuznil zbog stavbenikove nepoučenosti. Nek že zelo siv prvi pomagač je po obleki tujcev razpoznal njih rokodelstvo, pristopil brez nadaljnjega k njima in vpraial Stražo j da-li on to stvar s tem-le »trojem bolj ume-je, ko si jo tako prebrisano ogleduje. »LeJ no,« je odvrnil Straža povsem prostodušno, >lej no, tale stvar z boljšim uraevanjem je vedno opasna; kajti vsak norec Je mnenja, da on vse najboljše zna; čudno se mi pač zdi, da v tej deželi ne poznate priproste naprave, ki z lahkoto opravi to, s čimer gospod stavbenik tamle zaman muči ljudi.« Sivemu prvemi pomagaču je ta smeli odgovor mladega človeka nemalo Sel pod nos; godmjaje se je obrnil, in kmalu so vedeli vsi, da se je nek tuji mladi tesarski pomočnik rogal stavbeniku in njegovemu stroju in da se je ponašal, da pozna učinkovitejšo , napravo. Kakor se to vedno godi, noben človek na to ni polagal važnosti, ampak dostojanstveni stavbenik in častitljiva tesarska ceha v Bambergu sta menila oni-le iz tujine tudi n' snedel vse modrosti, da bi poučeval star?, izkTiScne mo^itre česa ч,-ч»еста. »Vidiš-li, Janez,« je rekel Angelbreht svojemu tovariSu, »vidiš-li sedaj, kako je tvoja sničavost že zopet proti tebi razdražila ljudi, ki bi jih povrh Š5 rr orala pozdraviti kot rokodelske tovariše?« (Dalje prihodnjič}, j Qospodatstvo 1 Gospodarska komora v KSraten Nova razmejitev dosedanjih gospodarskih okrajev Zaradi priključitve zasedenih ozemelj Un-tersteiermark in SUdkiimten k državnim pokrajinam Steiermark in Karaten se je izkazala kot smotrena delitev dosedanjega okraja Siidmarke. V osmi odredbi državnega gospodarskega ministra o razmejitvi gospodarskih okrajev in tvoritvi gospodarskih komor z dne 1. novembra 1941, se ustanavlja samostojna gospodarska komora tako za Reichsgau Karaten kakor tudi za Reichs-gau Steiermark. Poslovalnica za gospodarsko komoro Karaten je industrijska in trgovska zbornica Klagen-f u r t. Ta odredba je objavljena v odred-beniku Reichsanzeiger št. 260 dne 6. no. vembra 1941. C rinske deklaracije za ooSilike v Sfldkarflteo odpade o Ker so osvobojena ozemlja Spodnje Štajerske, Koroške in Kranjske z veljavnostjo od 1. oktobra 1941 vključene v nemško carinsko ozemlje, ni več treba opremljati pošiljke iz ostale države v omenjena ozemlja s carinskimi papirji. Carinsko mejo tvorijo odslej meje osvobojenih ozemelj proti inozemstvu s sledečimi nemškimi carinskimi obmejnimi postajami: v prometu z Italijo: Ratschach-Matem, Feistritz a. Wocheiner-see, St. Veit-Weichseldorf, Schwarzendorf, Lasse in Jelovitz; v prometu s Hrvaško: Dobova, St. Rochus in Polstrau. Ta carinska mesta so tudi pristojna za odpremo vsega prometa. V osvobojenih ozemljih veljajo od 15. oktobra 1941 naprej v carinskem prometu carinske in druge upravne določbe nemške železniške zveze. nja nemško-hrvaških gospodarskih oincs , /. Pri tem je bila predvsem predvidena pc-apešitev donosnosti hrvaškega kmetijstva z materialno in strokovno pomočjo. Nemško-hrvatska trgovinska pogodba Po uspešnem zaključku pogajanj so nemški poslanik K as C he, predsednik nemškega vladnega odbora dr. B eb r g m a n n in hrvaški minister za obrt, industrijo in trgovino dr. Tot h, podpisali prvo trgovinsko pogodbo med nemško državo in neodvisno hrvaško državo. Trgovinska pogodba bo tvorila podlago za bodoče gospodarske odnose med obema državama. Poleg splošnih določil vsebuje obširne tarifne dogovore kakor tudi take veterinarsko-policijskega značaja. Urejene in v zapisniku o zasedanju ugotovljene so nadalje podrobnosti izmenjave blaga za novo gospodarsko leto. Ti dogovori se nanašajo tudi na blagovni promet med Hrvaško in zasedenim ovzemljem, zlasti na onega med Hrvaško in področjem poveljnika Srbije. Aktuelna vprašanja na polju plačilnega prometa vštevši ureditev prenosa delavskih mezd in potniški promet so bila dogovorno urejena. Pogajanja državnih odborov so dala obenem priliko, da so se razpravljala vpraša- Gospodarslia Izfiradnia osovine v času od 3. do 5. novembra 1941 so se v Wienu vršili nemško-italijanski industrijski razgovori. V duhu prijateljstva izvršene razprave obeh odposlanstev, ki ste se sedaj v desetič sestali, je obsegala obe državi skupno tičoče se probleme vojnega gospodarstva in nadaljnjo gospodarsko izgraditev osovine. Pri tem je na obeh straneh bil dosežen popolni sporazum v tem, da morajo industrijske vrhovne zveze obeh držav v svojem področju vse storiti, da v skupnih naporih okrepijo gospodarske sile osovine za vsiljeni nam življenjski boj. V tem smislu so bile dogovorjene različne določbe glede nadaljnjega in ožjega sodelovanja obeh vrhovnih zvez in podrejenih jim razvrstitev. Razdelliev želez iske^a važnega parka bivše JuqosaJie o tozadevnih pogajanjih smo že enkrat poročali, a podrobnosti takrat še niso bile znane. Zdaj se doznava iz Zagreba, da se je tam pričela 9. oktobra konferenca na-sledstvenih držav zaradi razdelitve tovornih vagonov in da je bilo že prej v Budimpešti slično posvetovanje zaradi razdelitve lokomotiv. Delo pri tej razdelitvi je zelo zamotano, ker je treba najti vse vagone in lokomotive, ki so ob zlomu Jugoslavije obtičale v raznih krajih. Ves ta železniški park je treba zbrati, popisati in razdeliti. Po dosedanjih informacijah bo dobila Hrvatska okrog 37,5«% tovornih vagonov. Približno enak delež bo dobila Hrvatska tudi pri potniških vagonih in lokomotivah. Delež Srbije bo znašal okrog 23%, delež Madžarske okrog 14% in delež Bolgarije 9%, medtem ko bosta ostalih 16% dobili Nemčija in Italija. Razdelilni ključ so določili po obsegu predvojnega prometa na omrežju železnic, ki je pripadalo posamezni nasledstveni državi. Pridelek sladkorja v jugovzhodni Evropi v deželah jugovzhodne Evrope so začeli v zadnjih letih mnogo večje površine zemlje . posaditi s sladkorno peso kakor prej. Površina s sladkorno peso zasajene zemlje na Madžarskem, v Romuniji, v bivši Jugoslaviji, Turčiji ,Bolgariji in na Slovaškem se je od leta 1939 do danes povečala od 178.000 na 215.000 hektarjev. Leta 1939. je znašal pridelek sladkorja 6 milijonov centov, lansko leto pa je že naraste! na 6,43 milijonov stotov. Prizadevanje v omenjenih državah gre za tem, da bi s slad-pomo peso zasadili še več zemlje kot so jo do zdaj. jDom in polje Polja in hlevi dajo dosti dela Kmetje- in mali vrtnarji imajo, vsak na svoji strani, v teh dneh in tednih opraviti še obilico dela prej, nego prične kratka, nekoliko mirnejša zimska doba. V teku je letina repe. Mlada živina mora ponoči v hlev. Pred gonjo na pašo dobi živina dodatno klajo; prej nego zapusti hlev, mora biti prilično na pol nasičena. Stalež kokoši je treba skrbno pregledati glede tega, katere živali naj še ostanejo v kumiku in katere se morajo iztrebiti. Krompir pride v podsipnice; prej je pa treba še skrbno izločiti bolne gomolje. Krompir se sme v podslpnicah hraniti samo, ako je zrel ter samo na suhem in hladnem. Sadno drevje pognojimo z apnom. Drevesa opremimo z novimi Mejnimi obroči, stare pa sežgemo. Za oranje uporabljemo podzemeljske pluge. Vse stroje in orodja, ki jih ne potrebujemo več, moramo temeljito osnažiti in namazati. Zimsko žito zmlatimo. Pomisliti je tudi treba na izsušenje. Rove je treba očistiti. Za letino korenja uporabljamo iz-kopače. Izostati tudi ne sme cizenje travnikov, ■11 M ga je treba opraviti prej nego nastopi mraz. Preračunati je tudi treba, kar je zelo važno, stanje zimske krme. Tako jo potem najložje razdelimo. Ta mali pregled nujnih del, ki se morajo sedaj opraviti, ni in ne more biti popolen. Hoteli smo s tem dati samo navodila. Omenjena so pa najvažnejša dela in s tem smo dali marsikomu dobroidos ' migljaj. Kakor težke o k I o p n i c e morja plujejo ogromni Siebel-brodi mirno po svoji poti. (PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Bangemann, FEZ., Zander-Multiplex, K.) Nenavadni gost na krovu italijanske vojne ladje Leteča riba je predmet občudovanja vseh članov posadke. — (PK. Aufnahme: Kriegsberichter Weissert, PBZ.-Z.) Častni državljani naroda Na vsak le mogoč način skrbi Nemčija za svoje ranjence v vojni. — Zabavna poljubna dela dajo poškodovani roki zopet spretnost in pospešujejo zdravljenje. (Presse-Hoffmann, Zander-Multiplex-K.) 4 Na črnem morju Med vožnjo na brodu je dana vzbuna zaradi letalcev- — Ostro opazuje posadka obrambnega topništva bližajočega se sovražnika. (PK.-Aufnahme; Kriegsberichter ZUndorf, HH., Zander-Multiplex-K.) Radar si kon) zvine nogo Ob takih prilikah navadno še uporabljajo mrzle obkladke z vodo. Prikladne je je pa, dajati tople obkladke ali pa bolno nogo postaviti v toplo vodo. To se naj vrši prilično eno uro, pri tem pa je vedno treba znova' dolivati tople vode. Potem napravimo mešanico iz enakih delov vode, arnike in tinkture iz rutic, pomočimo v njo laneni povoj in poškodovano mesto s to obvezo trdno prevežemo. Ako se obveza posuši, jo je treba znova pomočiti v gornjo tekočino. Nekaj dni po takem lečenju bo konj zopet lahko šel na delo. Ш fV 'V T o t p e d si natovorijo nemške podmornice malo časa prej, nego odplujejo na novo pot proti sovražniku. iPK.-Aftfnahme; Kriegsberichter Kramer, HH., Zanohl«f. 4. Wir haben unsere Akten- tasche verloren. 5. Dleaer kleine Knabe spielt sehr gut Klavier. IV. Odgovorite na sledeča vprašanja: 1. Am wievielten M&rz beginnt der FrUhling? 2. Wann beginnt der Sommer? 3. Wann beginnt der Herbst? 4. Wann beginnt der Winter? 5. Wie heiOt der erste Monat des Jahres. 6. Im vievielten Monat des Jahres 1st Weihnachten? V. Prestavi v slovenščino: 1. Bitte elne Fahrkarte zweiter Klasse nach Berlin. 2. Wir slnd bald an der Grenze. 3. Das 1st ein Abteil erster Klasse, hier dlirfen wir mit elner Fahrkarte drittgr Klasse nicht elnsteigen. 4. Der Rel-sende hat selnen Relsepasa dem Por-tier tibergeben. 5. Besetzen Sle bitte zwel gute Platze In einem Abtell fUr Nlchtraucher. 6. Der letzte Tag elnes Monats ist nicht Immer so sch6n wle der erste. 7. Die Losung elnes solchen Problems 1st nicht sehr lelcht. 8. Fah-ren Sle erste oder zweilte Klasse? Ich fahre dritte Klasse 9. Heute werde Ich an meinen Bruder schrelben. 10. Bitte, wo halt der Autobus? — Die Haltestelle ist gleich hier neben dem Postamt. W»rter abechreiben — pre- odpisati Abstinent (m) — vzdriljlvec Aktentasche (w) — aktovka Anfang (m) — začetek anlft/31lch — o priliki anschauen — pogledati, ozirati se Anschrift (w) — naslov Anteilnahme (w) — sočut anzelgen — naznaniti AuffUhrung (w) — predstava Bahn (w)— železnica bedecken — pokriti Begeisterung (w) — navdušenje Bein (f) — kost beisetzen — pokopati Bekannte (m u. w) —znanec, znanka Blumentopf (m) — cvetlični lonec berlchten — poročati Brlefumschlag (m) — pisemski ovoj besetzen — zasesti besuohen — obiskati Betrleb (m) — obrat BetrlebefUhrung (w) — obratno vodstvo Bewels (m) — dokaz brechen (brlchst, gebrochen) — lomiti Danksagung (w) — zahvala dafi — da Dleb (m) — tat Dom fin) (die Domen) — tm f trnje) Eifersrcht (w — ljubosumnost elnfahren — peljati se v eintreten (du trittst ein) — vstopiti Ende (8) — konec entfemen (entfernt) — odstraniti enthalten (sich elner Sache) —vzdržati se enthalten — vsebovati, v čem biti empfangen (empfangen) — sprejeti empfinden (empfunden) — (ob)čutiti Erde (w — zemlja Erelgnis (s) — dogodek erhalten (erhaitst, erhalten) — dobiti erleiden (eriitten) — prestati hlneinfallen (du fallst hinein) — pasti v kaj, namazati se Frechheit (w) — predrznost Friedhof (m) — pokopališče Front (w) bojišče, bojna črta Gang (m) — pot, hoja ganz (ziemlich) — precej Geburt (w) — rojstvo gefallen (du gefallet, gefallen) — ugajaU Gelegenheit (w) — prilika (jeleite (s) — spremstvo gescehen (geschieht) — zgoditi se Geschichte (w) — zgodovina, povest Gewalt (w) — moč glUcklich — srečen, -a, -o Grah (s) — grob graben (du gr&bat) — kopati Grenze (w) — meja Grube (w) — jama Gruft (w — grobnica, raka giitig — dober Heldentat (w) — Junaitvo Hinterbleibene (m u. w) — zaostali, zaostala Hundertmarkschein (m — bankovec za, 100 RM Kriegsberichterstatter (m) — vojni poročevalec Krug (m) — vrč Leiden (s) — trpljenje leserlich — čitljiv letzter, -e, -es — zadnji, -a, -e Maachine (w) — stroj (Schreibme*chlne — pisalni stroj) miUfallen — ne ugajati Morgenstunde (w) — rana ura Musik (w) — glasba nachmittags — popoldne Portier (m) — vratar Schmied (m) — kovač schlieQen (geschlossen) — zapreti, zatisniti Schuhmacher (m) — čevljar Schwager (m) — svak schwelgen — molčati Schwiegersohn (m) — zet Schwiegervater (m) — tast solange, bis — dokler sowie — kakor Spende (w) — dar, darilo Sprichwort (s) — pregovor steigen — iti, stopiti Taube (w) — golob Telegramm (s) — brzojav Tierarzt (m) — živinozdravnik Tote (m u. w) — mrlič Trauer (w) — žalost traurig — žalosten, -a, -o Treppe (w) — stopnica Unkraut (s) — plevel verderben — pokvariti (se) vergeblich — zastonj vergessen (du vergiBt) — pozabiti verlassen — zapustiti verlieren (verloren) — zgubiti Verluet (m) — zguba Verstorbene (m u. w) — rajnik, rajnica vollbringen — dovršiti, dokončati Weg (m) — pot werfen (du wirfst, geworfen) — vreči, po-vreči wldersetzen (sich) — zoperstaviti (se) widersprecehn — ugovarjati wievielter, -e, -es — koliik, -a, -o Zauberkunstler (m) — čarovnik zerreiSen — (raz-Hrgati zerstoren — razrušiti Zuaeher (m) — gledalec Zustimmung (w) — pritrditev Redewendungen zur letzten Ruhe betten — v grob položiti der letzte Gang — zadnja pot 3% domovine (Nadaljevanje s 4. strani) Alpen, občina ABllng, našli vrečo z razllč-liml rečmi, ki po vsej priliki izvirajo od kakšne tatvine. Med temi sta dve sivi belo-progastl odeji, ena vinskordeča flanelasta rjuha, copate, moške nogavice, različen pribor in orodje. Lastnik naj se oglasi pri žan-darmerljs^tl stanlci v AGlingu. ABling. (Nezgode.) Materialni vozi-(:ek. ki j« prišel v tek, je zajel dclavca Rudolfa Koschlerja, ki je zadobll zmečka-nino oprsja. — Delavca Antona R a s 1 n • g e r j a je zajel stroj, ko je hotel odpraviti hibo pri nekem vretenu; zadobll je vreznino na levi roki. — Delavec Janez Tur-3 C h i t s c h je pa na svojem delovnem mestu zaradi tega, ker se mu je zableščalo, padel v neko luknjo. Zadobll je poškodbe na komolčnem členku in na desni nadlehtnici. — Pri prestavljanju posode za žlindro je delavcu Mirkotu Techiketschu padlo iz posode nekaj žareče žlindre na levo nogo. Neumarktl. (Apel Amtswalterjev '(VB.) Pod vodstvom OrtsgruppenfUhrerja Pg. Putza se je pred kratkim v gostilni »pri Polti« vršil po adruiitvi Neumarktla z okrajem Radmannsdorf prvi apel Amts- walterjev, OrtsgruppenfUhrer je v daljšem nagovoru podal pregled o že storjenem delu kakor tudi o nalogah vsakega posameznika v najbližji bodočnosti. V okraju Radmannsdorf je Neumarktl eden največjih krajev. St. Georgen pri Krninburgu. (Padel raz strehe.) Te dni je padel tukajšnji uživalec starostne rente in posestnik Janez D a 1 o w 11 z raz strehe svoje hiše; slučajno je odnesel samo lahko poškodbe. St. Veit. (Smrtni slučaj.) 30 let stara šivilja Alolsia Pototschnik jć po dolgi bolezni.preminula. Unterdrauburg. (Utonil v Dravi.) 52-letni splavar Tomaž P r e I d 1, ki je bil v Untordrouburgu zaposlen kot pomožni tesar, se je hotel v čolnu prepeljati čez Dravo. Nenadoma pa je čoln zašel v vrtinec In se prevrnil. Freldla so zajeli valovi In je v njih Izginil. Njegovega trupla doslej še niso našli. Unterdrauburg. (Šolsko poslopje v novi opremi.) Čeravno je bilo slde« njeno, da se postavi novo Wsko poslopje In je tuii že na razpolago potrebna količina opeke, se z deli letos še ni moglo pričeti. Zato je bilo staro šolsko poslopje znotraj in zunaj temeljito renovirano. Kinderwagen Herb; Klagenffurt, Fleischmarkt 16 Koffeemtllel ESSIG'SENF fa в RIK C. WENGER klagenfurt Universale Stroh- Filz-hut und Siumpen- Erzeugung fur Damen und Herren Domschale Ch. Grollitsch & Co. Kohlengrosshmdel Klagenfurt, Frohlichgasse Nr. 40 Ruf Nr. 2821 2824 UikkOHtaUMH ЏлШ BELEUCHTUNG»ORPER nstallationen von F. Czernowsky Hktroie-ta X'aQenUf f pielwaren Kiitderwanen Kinderbetten ORDNER Klagenfurt, Bahnhoistr. .Miichwart" hcutc besonders wertvoll verhindert Qberlaufen ko chender Milch u. andcrcr ^chaumender Fliissigkciien Preis RM Г50 Wiederverkauler Rabati Alexander Orinschnig Koch-i H#lz" und e«Uuehlungt> Haum- und KDch«ng«rXt* Klageniurt, Wienernasse t1 induslrieabbrQche Gebraudis -Ma-schincn kauft Kurt Frick Klagenturt Salmftrassc 7 Fcrnruf i486 Spe rrho12 Paneelplatten Holzfaserplatten F u r n i e r e Parke tt en Klagenfurt, Volkcrmarkterstra&e - Rui 1595 1г ALTERTUMER I- j ' Seit 1874 I. Karntner Harmonikaerzeugung R. NOVAK Klagenfurt, Ebentaler StraDe Nr. 7 Fcrnruf 2462 ; I M6bel eingelegt, geschnitzt oder bemali, 11 Bllder, Holxfiguren. Zinngeschirr, echte TepplCfie, alte MUnzan kauft stets Antiquitatenhandlung , FRITZ PRAUS . KLAGENFURT FUCHSE - HARDER kaufi I I T I f C C WIENER PELZWERKSTATTE UND ALLE Ifese&i' ROHFELLE str.2 Siegelmarken — Emailschilder liefer* rasch und sauber Mor Rabitscli, SlVeit a. d. Save SUdU&JcwUtcc- Ihr seid jefzt deutsch Darum leset das Buch: Moschner, Karnien Grenzland im Suden. Ein Berlcht Ober Arbeit und Erfolg der NSDAP. In Kerriten Prels 1.20 Relćhsmark Vorritig: Buchhandlungen NS. • Gauverlag KSrnten Klagenfurt — Krainburg FUr Trebelau bel Llttal wlrd eln ver-ItlBllcher ZeltungsaustragerUn) geeucht. Bewerbungen sind zu richten an >Ka-rawanken-Bote«, Klagenfurt, Bismarck-ring 13. Za Trebelau pri Llttal'ISficmo zanesljivega raznaSaloa (-ko). Ponudbe poslati na »Karawanken-Bote«, Klagenfurt, Bls-marckrlng 13. SPEDITIONSHAUS A.MI]NSIlftS€IIIME 'ifloMttanspertQ SpođHiofton aCCet dti KLAGENFURT Rosentaier Str. 6 јШл BiUlitsđuktCt braudien die neuen Lohnsteuertabellen VorrStig Budihandlung NS.-Gauverlafl und Dtuckerei KSrnten • Krainburg, Klagenfurt Unser Rosshaar 1st hugienlsch gerelnlgt, bei 115®C steriiisieri geruchlos, Fett- Ferment frei u. mit der Schutzplombe versehen Naša žima je higiensko očiščena, pri 115' C sterilizirana, je brez duha, maščobe In fermentov — ter zaščitena z varstveno znamko ROSSHAAR-FABRIK Genossenschaft zur VerarbeituM von Tierhaaren: reg Gen. m. b. H. Strasehisch« bel Krainburg Lest den Sarawanken-Botet Obvestilo o izplačanju potrdil Nemške vojne sile o dajatvah in prejemih. Opozarja se na to, da se bodo na zpsed?-Rm o :c ju KcrcSke In Kranjal'.e od delov čet ali službenih mest Nemške vojne sile Izgotovljena potrdila o dajatvah In prejemih Izplačala. Ta potrdila o dajatvah In prejemih je najpozneje do 15. decembra 1941 predložiti pri krajevno pristojnem poli Učnem komisarju. Na sličen način je prijaviti zahteve do odškodnin za dajatve Nemški vojni sili, za katere svoječasno niso bila Izgotovljena potrdila o dajatvah in prejemih. Za predlog Je uporabiti obrazce, ki se dobijo pri občinskih političnih komisarjih. V e 1 d e 8, dne 31. oktobra 1941. Načelnik civilne uprave za zaeedeno ozemlje Koroške In Kranjske. ZUCKERWARENFABRIK Gelautz Koffler Klagenfurt f ' f > J