" ...... - ■ . .. Najv«Č j i slovenski dnevnik v Združenih državah Ve^a za vse leto - • - $6.00 Za pol leta ..... $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.60 Lfelislovenslahidelavcev vAmerikl. rThe largest Slovenian Daflj the United States. Issued every day except Sundays and legal Holiday«. 75,000 Readers. ffXLSFON: 00KTLAKDT 2876 Entered m Second Claaa Matter, September 21. 1903, at the Post Office at Hew York, K.Y., under Act of Oongrsee of 8, 1879. TELEFON: CORTLAUDY 8071 NO. 170. — ŠTEV. 170. NEW YORK, THURSDAY, JUfcY 22, 1926. — ČETRTEK, 22. JUUJA 1926. VOLUME XXXIV. ~ LETNIK XXXIV, HERRI0T0V KABINET RESIGNIRAL Francoska vlada pred bankerotom. — Zbornica je izrekla nezaupnico -Herriotovi vladi. — Francoska državna zakladnica ima samo 60,000,000 frankov na razpolago. — Novo ministrstvo bo skušal stvoriti Poincare. PARIZ, Francija, 21. julija. — Francoski finančni minister de Monzie je izjavil v poslanski zbornici, da preti francoski državni zakladnici banke-rot. Francoska banka bo morala v petek ustaviti vsa izplačila. Vršilo se je glasovanje glede zaupnice. Za zaupnico je bilo oddanih 237, proti nji pa 290 glasov. Herriotovo ministrstvo je vsledtega resigniralo. De Monzie je izjavil, da ima državna zakladnica na razpolago še šestdeset milijonov frankov, ki bo do pa najbrž še danes potrošeni. Novo ministrstvo bo skušal stvoriti bivši predsednik francoske republike Poincare. Prejšnje poročilo se je glasilo: PARIZ, Francija, 2 1. julija. — Vspričo nadalj-nega padca franka, katerega so prodajali pozno včeraj popoldne petdeset za dolar in vspričo vedno naraščajočega vala javnega nezadovoljstva, je nova vlada Herriota sklenila nastopiti danes popoldne ob petih v poslanski zbornici, mesto v četrtek, kot se je izprva nameravalo. To obvestilo je zavrnilo poročila, da je sklenil kabinet takoj odstopiti radi notranjih nesoglasij. Diference, ki so se razvile na kabinetnem sestanku, ki je trajal od treh popoldne pa do desetih zvečer, so se baje tikale prošnje finančnega ministra de Monzie za polnomoč kot jo je zahteval Caillaux. Herriot pa je tak program zavrnil, kajti on sam je premagal kabinet Brianda ravno s tem, da je nasprotoval posebnim polnomočim. Ko so de Monzie-ja pozno zvečer vprašali, kakšni so njegovi načrti, je rekel: — Brez koristi je zahtevati od mene to, kar je nemogoče. Drugi so imeli na razpolago tedne, a meni nočejo dati niti osem in štiridesetih ur. Ce bi bil moj načrt inflacija, bi ne trajalo dolgo, da ga pripravim. Položaj je rešen. Nikakih fantastič -nih načrtov nimam glede konsolidacije ali davka na kapital. Iznašlo se bo, da ne bodo moji načrti nikogar prestrašili. — Današnja agitacija, posebno na borzi, ni ničesar drugega kot čista politična kampanja. Prilike kabineta v poslanski zbornici pa so vse preje kot rožnate in razven če obstajajo politični manevri, ki se pa niso pojavili na površini, bo Herriot brez večine. Ce pa bo dobil večino, namerava takoj odgoditi zbornico za poletne počitnice. Včeraj popoldne je bilo opaziti dva značila razvoja, ki kažeta, kam piha veter. Par trenutkov potem, ko je vložil Herriot svojo resignacijo kot predsednik poslanske zbornice, je bil stavljen predlog, naj se zopet uveljavi tajno glasovanje za izvolitev novega predsednika. Ta predlog je bil sprejet z 274 glasovi proti 233, nakar je sklenila poslanska zbornica izvoliti novega predsednika, še predno bo sprejela izjavo ministrstva. Domneva, da bo izvoljen Raoul Peret. On je zmeren ter ne prihaja iz tabora Herriota. Predsedniku Doumergue so predložili peticijo, v kateri ga prosijo, naj stvori koalicijsko vlado, katero bi podpirali vsi oni, ki so podpisali peticijo. Pismo je bilo opremljeno z 251 podpisi, in avtorji pravijo, da bodo dobili danes dodatnih petdeset podpisov. To kaže, da noče večina zbornice Herriota kot ministrskega predsednika. Opaziti pa je bilo še več nadaljnih znakov, ki kažejo nezadovoljstvo z novo vlado. Zveza starišev, ki so izgubili sinove v vojni, je poslala Herriotu pismo, v katerem pravi, da ni on mož, ki bi rešil Francijo. Celo zmerno in desno časopisje nadaljuje s svojimi napadi na Herriota in časopisje levice ga ne brani s posebno vnemo. Naroda", največji državah. Več osumljencev je bilo aretiranih. Detektiv, opremljen z novimi dokazi, se je lotil zaslišanja jetnika iz Pittsburgha. — Drugi mož se je udal. — Jim-my-a L amenta drže v Clevelandu. Poljska vlada je zmagala v Sejmu. Poljski ministrski predsednik je dobil odobre-nje Sejma za del kabinetnega reformske g a programa. — Zvezda Pilsudskija je pričela u-gašati. CANTON, O., 21. julija. — Identičnost morilca ali morilcev Don R- Melleta, cantonskega u-rednika, ki je bil v petek ponoči ustreljen pred vrati svoje garaže, najbrž iz osvete radi časnikarskih napadov na zločinske elemente bo znano še pred večerom, soglasno z detektivom Ora Slaterjem, ki je odpotovail včeraj popoldne v Pittsburgh z važno informacijo, na temelju katere bo zaslišal George Psialiasa. Slater je izjavil pozno včeraj zvečer, da se boji, da ne bo mogel najti zadostnih dokazov. Popoldne pa je prišel neki trgovec v u-rad okrajnega pravdnika McClin-tocka ter objavil, da ima informacijo, "ki vam bo mogoče koristila". Ta mož je llenrv de Ville, prejšnji uslužbenec Canton Daily News, v katerem listu je objavljal Mellett svoje uredniške članke, ki so imeli za posledico njegovo smrt. Rekel je, da je prišel v četrtek ob polnoči mimo hiše Melletta, in da je videl stati v bližini velik avtomobil. V njem je sedel mož, kojega opis se natančno sla-ga z zunanjostjo Psialiasa. Neki nadaljni človek se je potikal krog stoječega avtomobila. Informacija je bila takoj sporočena Slaterju in par minut pozneje se je nahajal Slater v spremstvu De Ville in pomožnega šerifa Gibsona na poti v Pittsburgh. Ce bo De Ville identificiral Grka kot moža, katerega je videl v bližini Mellettovega doma, bo Psia-lias podvržen strogemu zaslišanju. Informacija De Villa pa ni edini dokaz, katerega imajo detektivi. Nadaljna okoliščina je bilo razkritje Petra Connersa, ki je ravnokar resigniral kot detektivski poročnik v Pittsburghu, da je podpisal Psialisa v registru Lincoln hotela v Warren, clerk, ki je prijatelj Psialisa. Okrapni pravdnik McClintock je rekel, da je govoril neki moški kojega imena ni objavil, s Psia-liasom na večer umora in da je Psialias navedel kot vzrok svojega bivanja v Cantonu željo, da pomaga prijatelju Johnu Bourisu, kateri je tukaj zopet radi umora, izvršenega pred tremi leti. CLEVELAND, O., 21. julija. — Policijski načelnik Lengel iz Can-tona je na poti semkaj, da odvede nazaj v Canton Jimmy Lanionta iz Pittsburgha, v zvezi z umorom Don R. Melletta. Lamont je prišel pozno včeraj zvečer na policijsko postajo ter se udal. Lamont se je udal potem ko je čital v listih, da ga iščejo oblasti. Znan je oblastim v bližini Warrena, kamor so baje prišli morilci po umoru Melletta. Lamont pravi, da ima najmanj štirideset prič, ki bodo dokazale, da ni bil v Cantonu v noči umora. Znani boljše vik Deržinski - umrl. Premaknitev srca. VARŠAVA, Poljska. 21. julija. Novi vladni program reform je bil izročen pozno včeraj zvečer tretjemu čitanju v obliki, ki bo brezdvomno skoro soglasno odobrena pri zaključnem glasovanju v petek. Čep rav so določbe tega 1 programa le senca onega, kar je vlada prvotno zahtevala, kaže vendar odobrenje tega programa! definitivno, da je dosegel mini-l strski predsednik Bartel političen uspeh precejšnje velikosti, čeprav ne pristne zmage. Sprejem programa od strani različnih strank predstavlja za-J upnico, kajti Sejm je dosedaj od-j ločno zanikal vsako tako odobre-' nje kabineta, ki je bil sestavljen' po revoluciji. Razventega pa je bilo doseženo soglasje po včeraj- j šnjem drznem ugotovilu ministrskega predsednika, ki je pome-njalo dejanski deklaracijo neodvisnosti od diktatorstva maršala Pilsudskega. V svoji definiciji zunanje politike je izjavil, da je ne diktira vojni minister, temveč vlada kot celota. Dostavil je, da je namen vlade omejiti polnomoč vojnega ministra za vežbanje armade, brez polnomoči, da jo poveča. Te izjave, obenem z ugotovitvijo politike ter poznejšim glasovanjem glede tehničnih izprememb v ustavi, so potrdile najnovejše znake, da se je revolueijonarno diktatorstvo, katero je ustanovil maršal, vrnilo v ustavno fazo in da bo ostalo tam. Izpremembe v ustavi, avtorizi-rane včeraj, dovoljujejo predsedniku, da razpusti Sejm, a le enkrat glede iste stvari. Vlada potom dekretov tekom odgodenja Sejma je dovoljena le, če bo zbornica sprejela predlogo, ki bo navajala namen in omejitve takih dekretov. Druge izpremembe so manjše važnosti. Justični minister Makowski je izjavil v nekem pogovoru s poročevalcem newyorskega Times:, da je popolnoma zadovoljen ter navedel izboljšanja, katera je že izvedel kabinet več ali manj neodvisno. Junija meseca so se železnice dežele same vzdržale, prvikrat v zgodovini nove republike. Tudi inozemska politika je bila izza revolucije radikalno izpreme-njena .Izjavilo se je, da se pripisuje največjo važnost miru s sosednjimi narodi, kar je razvidno iz dejstva, da bo prihodnji mesec podpisana trgovska pogodba z Nemčijo, najbolj važno odj-jmal-ko Poljske. Izjava vlade, da se bo dalo narodnim manjšinam enake pravice s Poljaki in da se bo odpravilo an tisemitsko diskriminacijo, je pridobila podporo obmejnih provinc v taki meri, da so izgledi za vlado .najboljši, razven če bo vprizoril maršal Pilsudski ofenzivo s tem, da ne bo hotel podrediti vladi made in svoje lastne sile. DETROIT, Mich., 21. julija. — Dr. Bernard Friedlander je izvršil včeraj komplicirano operacijo na bokserju Patrieku Kleinu, ko je nekoliko premaknil njegovo srce, da odstrani kroglo, ki je tičala v srčni steni. Pri streljanju 6. julija je bil Klein štirikrat zad$t. Kot je izjavil dr. Friedlander je udarila krogla tik poleg srca, ko je bilo slednje skrčeno. Če bi fcilo v onem treniftku raztegnjeno, bi bil Klein na mestu mrtev. V Moskvi je umrl v starosti 49 let Feliks Deržinski, svetovalec Lenina. — Bil je načelnik najvišjega sovjetskega ekonomskega sveta ter je preživel enajst let v ječi. — Nekoč je bil načelnik Ceke. * _ L0ND05:, Anglija, 21. julija. Feliks Deržinski, načelnik najvišjega ekonomskega sveta sovjetske vlade, je umrl nenadno vsled srčne kapi v svojem stanovanju v Moskvi ob poldevetih včeraj zvečer. Dosegel je starost 40 let. Feliks Deržinski, navidez prijazen in miren mož, osebni prijatelj in svetovalec Lenina, je bil baje pravcata krvoločna pošast. Na tisoče jih živi v Rusiji in izven nje, ki pravijo, da je bil Robespierre angelj v primeri ž njim. Značilen je bil radi treh stvari : radi svojega vpliva na Lenina, I radi sile in brezobzirnosti v Čeki in raditega, ker je pomagal spojiti tretjo internacijonalo ter rusko komunistično stranko v unijo socialističnih sovjetskih republik. Smrt pa ga je zalotila kot načelnika najvišjega ekonomskega sveta sovjetske republike, ki je .Jokom zadnjih petih let upravljal dedščino zamrlega glavarja, novo ekonomsko politiko, s precejšnjimi koncesijami za buržuazij-ske metode. Ko se je završila marca meseca 1917 revolucija, ki je strmoglavila carja ter postavila na njegovo mesto provizorično vlado, je bil Deržinski kaznjenec, zaposlen v nekem rovu onstran Frala. Bil je oproščen z nadaljnimi tisoči drugih ter se vrnil v evropsko Rusijo, da se udeleži hitro razvijajočih se dogodkov, ki so dosegli svoj višek naslednjega novembra. Bil je vPetrogradu, ko je bila str-moglavljena provizorična vlada in je zavladal boljševizem. Pred boljševiško revolucijo je bil izvoljen v boljševiški revolucijonarni komitej. Ko je postala revolucija dejstvo, je bil nekak generalni pravdnik. Ko je zavzemal to mesto je za počel idejo Čeke, ki naj bi kombinirala aretacije sovražnikov ter jih obsodbo. Predložil je svojo idejo Leninu in Lenin jo je odobril. Kot načelnik nove strašne naprave je baje pokazal velike zmožnosti pri organiziranju svoje špijonskega sistema te veliko krutost v postopanju z onimi, ki so padli v njegove mreže. Deržinskega ne omenja predre-volucijonarna literatura socijalno demokratičnega gibanja. UVELJAVLJENJE P0DESTA - SISTEMA V Lombardiji je bil uveljavljen takozvani podesta-sistem. — Manjša mesta vladajo sedaj direktno iz Rima. — Velika cerimonija v Milanskem gledališču. — Vse časopisje je navdušeno za novi sistem. — Razlika med Francijo in Italijo. Centrum in socijaiisti za varstvo republike. Za bližajoči se politični boj se vr še že sedaj priprave. Voditelji centruma v državnem zboru in Poul Loebe, socijalistieni pred sednik državnega zbora, so po udarjali potrebo skupnega nasto pa vseh republikanskih strank v državnem zboru. # - . - — Jšlifc, t r. v r ■ g RIM, Italija, 21. julija. — V Milanu so se završi-le včeraj prve formalne cerimonije za inavguraci-jo več kot dvesto in štiridesetih podestatov. Soglasno z načrtom bodo prišla vsa mesta v Lombardiji, ki imajo manj kot osem tisoč prebivalcev, pod podestatski režim. To pomen j a, da ne smejo taka mesta še nadalje voliti svojih občinskih uradnikov, temveč da bodo vladana iz Rima potom prefekta, katerega bo imenovala fašisto-fka vlada. Cerimonija se je završila v milanskem gledišču, kamor je prišlo 240 oseb v črnih srajcah s tro-barvnimi italijanskimi šerpami. V govorih so proslavljali vladno solidarnost Italije v nasprotju s političnim prepirom v Franciji. Časopisje proslavlja uvedbo podestatskega sistema. Neki vodilni fašistovski list zaključuje članek z besedami: — Vsi pošteno misleči čitatelji vedo danes, da morejo le centralizirane organizacije vrniti franku prejšnjo vrednost. V vseh komentarjih fašistovskega časopisja so slične pripombe glede "blagoslova" centralizirane italijanske vlade ter "prekletstva" parlamentarnega sistema v Franciji. Veliki politični proces v Angori. Pričetek velikega političnega procesa v Angori. — Šestdeset ljudi je obtoženih zarote proti obstoječi vladi. ^ ANGORA, Turčija, 20. julija. Šestdeset ljudi obtoženih zarote, ki so vsi člani komiteja enotnosti in napredka, je nastanjenih v neki stari gostilni, ker ne razpolaga vlada v Angori z zadost-o veliko ječo. Vojaki z nasajenimi bajoneti straži jo vse dohode k gostilni in isto velja tudi glede stanovanja Kemal paše v Čanka-ji, moderno zrajenem mestnem delu Angore, kjer stanujejo inozemski diplomatje. Mesto polnijo obiskovalci, večinoma diplomati ter turški in inozemski časnikarski poročevalci. Vsepovsod je videti vojake, o-blečene v kaki uniforme in to daje mestu zunanjost oboroženega taborišča. Vlada ni mogla spraviti aretiranih v zvezo z zaroto, da umore predsednika, pač pa le s poskusom, da se okoristijo z njegovim umorom ter padcem sedanjega režima in da se polaste na ta način vrhovne sile. Tekom procesnih razprav se obljubljajo senzacijonalna razkritja. Od vlade zaplenjeni dokumenti baje dokazujejo, da datira unijonistična opozicija proti gibanju Kemala nazaj do Baturn kongresa leta 191 H, ko je odklonil Kemal paša ponudbo En ver paše, da ustvarita skupno fronto proti zaveznikom. Kapitan Riuf bej, prvi ministrski predsednik Kemala, je sporočil predsedniku turškega parlamenta, da bo prišel za proces v Angoro. Sedaj se baje nahaja v Londonu. Tudi Adnan bej, zastopnik Carigrada v angorski skupščini, se nahaja med obtoženimi. Smrt zadnjega konfede-racijskega generala. V svojem domu v Providence Forge, Va., je umrl včeraj Henrv Thompson Douglas, zadnji preživeli general konfedenrirane ali južne armade, v starosti 88 let. Bil je eden inžinirjev, ki so gradili prvo podzemeljsko železnico v New Yorku. Seznam To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki so po potrebi objavi na tem mesto. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba nga jala, posebno še, ako boete vpoStevali svojo ko, rist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji Lire Din. .. 500 .... $ 0.45 Lir ... .. 100 ... .. $ 4.05 Din. .. .. 1,000 .... $ 18.60 Lir .... .. 200 .... .. $ 7.80 Din. .. 2,500 .... $ 46.25 Lir .... .. 300 ____ .. $11.40 Din. .. 6,000 ____ $ 02.00 Lir____ .. 500 ____ .. $18.50 Din. .. .. 10,000 ____ $183.00 Lir .... .. 1000____ .. $36.00 Za poSUJatve, ki presegajo DesettlsoC Dinarjev ali pa DvatlaoC Lir dovoljujemo poseben zneska primeren popust. Nakazila po brco javnem plani izvršujemo ▼ najkrajšem Časa ter Posebni podatki. Pristojbina za Izplačila ameriških doSar. jev v Jugoslaviji in Italiji snada kakor sledi :xa $28. aH manji znesek 75 centov; od 928. naprej do $300. po S eente od vsakega dolarja. Za večje svoto po fl> dogovora. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street Phone: cobtlandt 4687 New York, N. je edino slovensko podjetje v New Yorku, ki ima vplačan predpisani kapital za izvrševanji poslov državne banke, ter se v soglasju s postavo zamore imenovati lanka^ ' 2 v leta 1*28 Je $3**92£7S.47, ▼ besedah: ^ trfmiUJooe irststoiulfilniHil dolarjev bi 47 eeator. Ig q» i k jfcS GLAS NARODA, 22. JUL.'1926 GLAS NARODA (SLOVENK DAILY) Owned and Published by SLOVEN!C PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, president. __Loaia Benedik. treasurer. Place of biuin«M of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt 8U Borougb of Manhattan, New York City. N. Y. r* i \i\ i D -T*' op 1S1. ! .f i • • "QLA8 NARODA" "Voice of the People" I »rued Every Duy Except Sundays and Holidays. Za eelo leto velja list ta Ameriko M Kanado Za pol leta _ Za četrt leta ~ ----------$6.00 _______$3.00 ...........».f 1.50 Za New York ta celo leto $7.00 Za pol leta________________$3.50 Za inozemstvo ta celo leto___$7.00 Za pol leta .........................$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. 'Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemsi nedelj t« praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "G I AS N A R O D A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2S76- SLABA TOLAŽBA, PA JE VENDARLE TOLAŽBA... Dne 20. julija je dospelo iz Berlina jako zanimivo poročilo. j Nas, ki smo v Ameriki ni eišto nič presenetilo, ker ijmo takih poročil in takih statistik že vajeni. Pa je kljub temu značilno. Tiče se namreč neke evropske dežele, in mi bomo poročilo objavili, ne da bi v njem deželo imenovali. Takole je sporočil časnikarski poročevalec: — Berlin, Nemčija, 20. julija. — "Prohibicija se je popolnoma izjalovila v —. "Tega mnenja je tudi najuglednejši - list, ki je natančno preiskal učinke prohibicije po sedmih letih njenega uvel javi jen ja. "Prebivalci ne popijejo več alkohola kot so ga popili prej, toda pijača ima dosti bolj grozne učinke na njihovo moralo. "Narod, ki je bil znan vsepovsod, da zna najbolj u-bogati postavo, se je začel javno norčevati iz prohibici-ske postave in iz drugih postav. "Za proliibicijsko postavo se nihče ne zmeni: niti moški, niti ženska, niti otrok. Vsi pijejo, brez izjeme, brez razlike. "Ves ponos je šel k vragu. V oltar so postavili hi-navščino in laž. "Ljudstvo potroši strahovito dosti denarja. Plačuje ga hutlegarjem in raznim drugim prekupčevalcem. "Prej je imela država silne dohodke od prodaje čistega alkohola. Sedaj pa mora potrošiti na milijone, t kuhajoč zaustaviti ali omejiti prodajo, katere pa ne bo nikdar zaustavila in nikdar omejila. "Ob sedmi obletnici prohibicije naj bi ljudje po vsej deželi molili in se pokorili. Posebno naj bi pa mola li in posebno naj bi se pokorili pristaši prohibicije. 4'Ta narod je pa še vedno toliko zanikern, da se noče ali ne zna samega sebe sramovati. Kajti, če bi ga bilo količkaj sram, bi ne sprejemal in uveljavljal novih postav za še hujše zatiranje in omejevanje osebne svobode." Tako se glasi poročilo. Ce bi ga razsoden človek nagloma in površno preči-tal, bi rekel, da ga je napisal kak pameten Amerikanec, da je dospelo iz Washingtona in da se tiče Združenih držav. m Pa ni tako. Dežela, ki jo omenja berlinski poročevalec v zgornjem poročilu, je Finska. In tako kot je na Finskem in v Ameriki, je vsepovsod, kjer so skušali uveljaviti prohibicfjo. Zaenkrat ima večina ljudi o pijači svoje lastne nazore. Teli nazorov pa ni "mogoče kar čez noč izpreme-niti... ^ Vse pride počasi in polagoma. Tudi vzdržnost bo prišla, ko se bodo ljudje pijače naveličali. Toda kot vse kaže, se je na bodo tako kmalu. Posebno v Ameriki ne. Petdesetletnica prvih bojev za svobodo. V Beogradu so na svečan način proslavili petdesetletnico srb-sko-t urške vojne. V saborni cerkvi se je vršila služba božja, pri kateri je govoril patrijarh Dimitrije, sodobnik vojne, s katero se je pričela velika boarba za svobodo in ujedinjenje. Nepregledna množica je priredjln svečan obhod pcf* Bebgraftn. Čehoslovaški dom v Beograda. Na Vidov dan se je vršila v Beogradu prva slavnostna seja novo ustanovljene delniške družbe 'Če-hoslovaški dom v Beogradu', v katerem bo predvsem nastanjena Čehoslovaška šola. Če pri prvem podpisovonju je bilo podpisanih za dom 75.000 Din. Dom sc bo nahajal v bližini nove palače c hoslovaškega poslaništva, ki pravkar gradi. $ Forest City, Pa. Družini Anton Janežiča je dne 13. julija umrla za srčno boleznijo 14-letna hčerka Mary. — Dne 17. julija je nenadoma umrl Fr. Planinšek; šel je zjutraj zdrav na delo, takoj ko je prišel v rov, mu je pa postalo slabo in je umrl. — Doma je bil iz Velike Loke, star 44 let. Tukaj zapušča ženo, šest otrok, 2-brata in sestro. Družinama izrekamo iskreno sožalje. Poročevalec. Cleveland, Ohio. Mi Clevelandčani smo lahko ponosni. Te dni smo imeli v svoji sredi kar dva škofa. Ljubljanski 'škof je odšel dne 19. julija, oni drugi bo pa še nekaj časa počakal. Priprave za sprejem so bile ogromne. — Že vsaj govorjenja je bilo dosti — toda po pravici povem, da je bil sprejem jako pohleven. Iz oken na St. Clairu je viselo samo par zastav, dočim so bile postavljene zastave skoro j red vsako hišo. Cerkev in nekaj hiš nasproti je bilo okinčanih. 1'mevno je, da je tudi Grdina zastavo razobesil. Ljudi je biia polna eerkev, par sto jih je pa menda zunaj stalo. Dvomim, da se je sprejema udeležilo dva tisoč rojakov, kar je seveda zelo malo za !ako naselbino kot je Cleveland. Tudi v soboto popoldne bi bilo dosti boljše. Pred cerkvijo je bilo 12 zastav (nekatera društva imajo po dve) in ljudi tudi ni bilo več kot 2000. Dekoracij ni bilo več kot prvi dan, ker so na !St. Clair Ave. izostale še tiste zastave, ki so bile prejšnji dan postavljene. Ko se je škof pripeljal, je bil menda malo več kot en blok (na Norwood cesti) poln ljudi. Pred cerkvijo jih je bilo toliko kot jih je pri povprečnem pogrebu. Imeli so postavljen radio, da bi tudi ljudje izven cerkve slišali pridigo, pa se ni izplačalo. Sploh je bilo vse skupaj zelo klaverno. Kdo bi si mislil, saj je vendar v Clevelandu dosti ljudi, ki poseča-jo cerkev. Na pikniku fare sv. Vida, ki se je vršil pred štorinajstimi dnevi, jih je bilo baje krog 5000 in .stržili so za $15,000. To je dokaz, da ljudje ra'Hi podpirajo svojo cerkev, za škofe, iz inozemstva se pa ne navdušujejo posebno. Ko je bila meseca maja tukaj konvencija, H. B. Z. je bilo sedem ali osem blokov v zastavah. Včeraj je bila parada vx Collin-woodu. Naši ljudje so se precej amerikanizirali in se ne brigajo dosti za starokrajske obiskovalce, pa naj bodo te ali one sorte. Škofa je v četrtek pripeljal s postaje pogrebnik Zakrajšek; Grdina je tedaj vozil spremstvo. V soboto ga je pripeljal sam Rev. Ponikvar, ker se mu ni menda zdelo primerno, da bi ga vozili pogrebniki. Škofa ne poznam osebno. Za sprejem, ki ga je bil deležen, mu čisto nič ne zavidam. V Clevelandu je dosti vernih rojakov, toda silno malo klerikalcev. Pozdrav! Naročnik. Barberton, Ohio. V Glasu Naroda sem čital te dni uredniški članek, ki se nanaša na veliko izpremembo razmer med na- V , šimi "katoliškimi" Slovenci v Clevelandu. Članek je popolnoma resničen in trpko ogledalo onih, katerih se tiče. Takrat, ko je dični gospod Grdina cerkev zabijal, sem to tudi jaz videl, in stvar se mi je že kot mladeniču studila. Videl sem tudi na lastne oči, kako so najeti pijanci rogovilili in kamenjali žup-nišče in počenjali še marsikaj drugega, kar gotovo ni v čast njim, še manj pa sedanjim 'voditeljem", takratnim povzročiteljem rabuke. Takrat je priobčil elevelandski lokalni slovenski list na glavni strani sliko župnika Hribarja in njegove kuharice, v najnesramnejši karikaturi. Sedaj pa je isti list najbolj katoliški, največji in najgorecnejši zagovornik svete vere in njenih predstavnikov! ... Ni treba, da je človek "brezverec" in "liberalec", da se čudom čudi in maje z glavo nad temi velikanskimi izprememba-mi. Dovolj je, da ima še trohico lastnih riibžgan, pa se mora neho- kakega rpkočf^lsti ^ ta bro sluzi: Ikavadtieglf te vprašati: — Kaj je s temi "voditelji* ki povzdigujejo danes v nebo to, kar so včeraj sramotili in opljuvali?! Kako naj ima slovenski delavec rešpekt in spoštovanje do ljudi, ki prodajajo svoj značaj za skledo leče! Kaj nas morda ti gospodje res smatrajo za tako zatelebane in zabite tepce, da ne vidimo teh njihovih opičjih skokov? Sicer pa takih neznačajnili švigašvagarjev nobeni stranki ne zavidamo, pač pa je vsaka stranka pomilovanja vredna, ki mora računati na pomoč takih karakterjev ! Svoječasno je bil tu zastopnik slovenskega frančiškanskega tiska iz Chieage. Dobil je več naročnikov, ker je tako ponižno moledoval, da to že ni bila več ponižnost človeka, temveč uprav pasja. Mnogo naših ljudi mu je dalo naročnino, da se ga iznebe in od-križajo. Nedavno som govoril z nekaterimi rojaki, ki so se takrat naročili, in so mi rekli, da jim list še vedno prihaja, dasi ga niso plačali, e dal na tisoč krivcev. Koch Hali ob pol osmih zvečer prosti naravi bo za vse dovolj za- I osumljencev in nedolžnih. Kaj se dne 25. septembra. bave! Jotsoph Blish. Novice iz Slovenije. Dr. Fran Jurtela. Na Vidov dan je umrl v Ptuju odvetnik dr. Fr. Jurtela. Ž njim je legel v grob zaslužen narodni borec. hoče. živimo pač v dobi rekordov. Rekordi so pa vsakovrstni. Bvrd ga je dosegel s poletom na severni tečaj. Dempsey ga je zaslužil s pretepom, Deržinski z umori. Neki nemški časopis je objavil je padel skozi odprtino v podu na spodaj stoječi voz in se težko poškodoval. -Blaž Gobec, mizar iz Šmarja1 v katerem ie l,rccpi na' 'pri Jelšah, je 26. junija lezel po'!ancn° je zlomila in je Gobec pri padcu1 Zf_V"ia,,rej vedc1/« at,en,tat. naav" srednješolskih študijah se je vpi-!jdobil težk£ poškodbe, sal na graški univerzi kot jurist. | — Kleparski pomočnik Anton Leta 1886 je prevzel odvetniško pisarno dr. Gregorica v Ptuju. , Kot mlad advokat se je posvetil politiki, postal je narodni bo-j*ec. V kritičnih časih ni klonil duliom. Njegova zasluga je, da so strijskega prestolonaslednika Ferdinanda. Bevc se je vozil 27. junija s kole- Jug0slovan8fei «**»»!* minister som iz Kozjega v Celje. Ker mu je ie ,,rotl t ,anku odl°™ -protesti-pri vožuji navzdol odpovedala za-1 ral tor zahteval Pr<,klie- Članek vora,. je padel tako nesrečno, da, J° bl1 I,rekhcan- Toarj°no VOfl° sojilno društvo" v Ptuju je nje gova kreacija. Zavod je omogočil stotinam slovenskih trgovcev od nemškega kapitala neodvisno ek-.sistenco, na stotine slovenskih dijakov ne bi bilo nikdar izštudira-lo, da jih ni podpiralo "Hranilno in posojilno društvoi" v Ptuju in — dr. Jurtela iz lastnega žepa. Naravno je, da je postal dr. Jurtela med Slovenci v Ptuju in okolici izredno popularna oseba ter da je zavzemal v vseh narodnih korporacijah častna mesta. Po prevratu je žel za svoje rodoljubno delo idealno plačilo: Postal je gerent nemčurske ptujske občine. Nemški nacionalci, zoper katere se je boril vse svije življenje, so odigrali za vse dni. Cela vrsla nesreč. Dimnikarski pomočnik Celinšek Statistiki pravijo, da se je vršilo izza leta 1010 v Wasliingtonu precej poškodoval. — Učenca Jovana Baltazarja z Dobrne je baje sosedovo dekle, ko|P°! ^ Pre»skav, ki niso nikomur je obiral črešuje, sunilo, da je padel z drevesa in se hudo poško do val. Vsi imenovani so bili prepeljani v celjsko javno bolnico. ! nič koristile in nikomur nič škodovale. Stroški teh preiskav so pa zna-' šali poldrugi milijon dolarjev. V zvezi s tem bi se dalo napi-cati zanimiv članek o varčnosti. Jugoslovanski kralj preživlja I [ nem gradu Suvobor. ČUDOVIT UČINEK SEVERO- VEGA ESKA. Nekaj čudovitega je doživel Mr. , , 7,1 p , - , , , ^ ^ .poletne mesece na Bledu v kras- r .Bartonicek v Veblen, S. D. On' , ^ L piše: "Koža me je neznansko sr-i „ , . . . f t i i ... j Te dni je sprejel v avdnenci bela, in srbecice se nisem mogel' . ¥' . . • „ - i - , iStjepana Radica ter se tri ure po- lznebiti, pa naj sem poskusal to j ali ono. Nazadnje sem se namazal z antiseptičnim mazilom Severa's Esko, in nadležna srbečica je takoj izginila". — Pojdite v lekar- no ter kupite za 50c Sevcra's Esko. Ce vam ponujajo nadomesti lo, ga ne vzemite. Ako ne morete Bogomir iz Maribora je šel pono-1 dobiti pravega zdravila, pišite na č.i 27. junija spat v seno na kozo-1 W. F. Severa Co., Cedar Rapids, lec na Levi pri Celju, pri čemer Iowa. (Ad.) ' govarjal ž njim. Iz tega je razvidno, da tudi jugoslovanskemu kralju niso tla z rožicami posuta. Kajti tri ure poslušati in gledati Stjepana Radi-ča, ni malenkost. Kako zaslužiti brez truda $5. - To je kaj enostavno. Naložite pri nas vsak-teden na "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" po 4 C/o $5.—. Obresti, ki se naberejo do poteka 52 tednov, znašajo nekoliko več kot $5.—. Poleg tega imate na strani $260.— glavnice, znesek, s katerim lahl^o računate v slučaju potrebe. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street 11 New York, N. Y. Prohibicijski urad je ustanovil posebno šolo za prohibicijske agente. Po mojem mnenju je taka šola brezpotrebna. Kaj naj se prohibicijcl^i agent-i je nauče v nji? Piti znajo že tako I ali tako, denuncirati pa tudi. Drugega jim pa v tej službi ni potreba. * * Priseljeniški poslanec poroča, da so bili nekateri slovenski romarji zato zadržani na Ellis Islandu, ker sploh niso vedeli, po kaj gredo v Chicago in kaj je pravzaprav Evharistični kongres. Prirediteljem romanja bodo lahko večno hvaležni, ker so jih 'tako dobro poučili, da so zapravili svoje krvavo prislužene gro-še ter dospeli samo do ameriškega praga. Prekomorska vožnja je trajala najmanj sedem dni. V jugoslovanski skupini je bilo tudi precej duhovnikov. Ali ni moglo temu ali^nemu pasti v glavo, da bi zbral romarje krog sebe ter jim povedal, zakaj so se pravzaprav podali na dolgo pot. GLAS NARODA, 22, JUL.. 1926 . Jfc ■ J T7777771-■•' Jugoslavija in Italija. :i- "Slovenec" piše: Naša slovenska javnost sledi n čudnimi in zelo mešanimi čustvi sprejetju net-tunskih konvencij v našem parlamenta. Zagotavlja se ji od različnih strani, zlasti od strani vlade same, da je pravilno tako, kot je, in že je prišlo na tapet celo vpra-Sanje o trozvezi, v kateri naj bi bila poleg Jugoslavije še Italija. Prepričani smo iz dna srca in vsi argumenti govore proti thkemu nesmiselnemu ia za slovenski narod usodnemu početju in barantanju. 1 Vedno znova je treba pribiti in si biti na jasnem, da med našo državo in Italijo ne more biti pravih prijateljskih stikov. Kar jih je, so le najpotrebnejše zveze praktičnega, predvsem gospodarskega značaja. A tudi o teh praktičnih, gospodarskih zvezah ne smemo iti preko določene meje, ki je ne smemo prekoračiti, ne da bi izgubili sebe in bistven del svojega narodnega telesa izdali ter ga prepustili nasilni roki italijanskega imperijalizma. Nočemo dolžiti italijanske zunanje politike; že dana fakta, obstoječe prebivalske in gospodarske "razmere silijo Italijo v zunanjepolitično ekspanzivnost. — Tn kdo naj bi bil tukaj bolj prizadet kot mi JngoNlovani, italijanski neposredni sosedje, naša država, ki nudi toliko možnosti in gospodarskih prilik, ki se jih Italija mora okleniti, če hoče dobiti prostora za svoje neštevilno prebivalstvo. Po statistikah o razvoju prebivalstva v povojnih letih izkazuje Italija v zadnjih letih precejšnji prirastek, ki znaša skorajda dva milijona. Pametna zdravstvena politika je tudi umrljivost zmanjšala, tako da izkazuje v rasnohi-gijenskem in evgcničnem pogledu Italija lepe uspehe. A kam naj gredo vsi ti nadstevilni prebivalci? V Ameriko ne, v Tripolitani-jo in druge kolonije ne; zakaj ne bi razširili svojega ozemlja in id-ložili del svojega plemena na iztok? Na naše slovensko Primorje je treba gledati tudi s tega vidika, z vidika naeijonalnega razširjenja in preseljevanja. Italijansko o-zemlje je postalo premajhno za i-talijanski narod; zato si je priključil kos zemlje na vzhodu, ki jo bo prepojil s svojim živi jem. Ne bo samo poitalijančil naših bratov, ne, svoje ljudi je spravil na primorsko zemljo naše ljudi izpodriva; in ali ne utirajo laski ekspanzivnosti pot vsi oni Primorci, ki so prostovoljno ali tudi prisiljeno zapustili p>imorsko zemljo in se naselili v naši državi? — Res, to je slika o dejanskem stanju : naša nactjonalna meja se premika od zahoda proti vzhodu, in ne premika se naravnim potom — premika se političnim potom. Zu nanja politična meja med našo državo in ,Italijo more nacijonal-no mejo le poslabšati.' Toliko o stališču napram Italiji v splošnem. Kaj pa pomenijo sedanje prijateljske zveze med I-talijo-drugega kot prostovoljno ali izsiljeno pospeševanje in nadaljevanje italijanske ekspanzivnosti. Odličen nemški vseuČiliški profesor, strokovnjak v soeijalno-političnih in zunanjepolitičnih vprašanjih, ki je nedavno sam bil v naši državi, se je čudil, kaW morejo naši stiki z Italijo iti preko določene meje potrebnih trgovinskih konvencij. Italija ima po njegovem prepričanju ogromne interese na naši državi. Obče-znano je, kako se Italijani naseljujejo po Grškem in ob Egej-skem morja; nepreštevni trgovci so se naselili po vseh južnovzhod-nih trgovskih lukah. V naši državi, zlasti r Bosni,, imajo Italijani dobršni del lesne trgovine in izvoza sliv. Vsfka, katerakoli konvencija, ki dopušča priseljevanje ? našo zemljo, mora biti usodna za nas. Dotični profesor je kon-statiral, da spada naša država med redke države povojne Evrope, ki ima ogromne, še neizrabljene gospodarske možnosti in prilike za knlturni in civilizacijski napredek. Zlasti za našo industrijo velja to. Že gospodarski torej proti vsake-zbliževanju z I- talijo. Poleg vsega tega pa mora- Junaki severnega tečaja. Kdor je bil kdaj v polarnih svojo ekspedicijo, ki so jo ameri- SMjtT LEPE IGRALKE Poročali smo že o samomoru jo govoriti proti še nacijonalni o- krajih in si ogledal monotoni de- ški listi bogato financirali in ki je znane lePe pa«»ke gledališke lg- ziri, naša nacijonalna zavest in koracijo večnega ledu, se ne bo vzbudila pozornost vsega sveta, i ralke Regine Flore — kakšno je potreba po čim največji neodvis- j čudil, da so mnogi raziskovalci Wellmann pa je preletel komaj 30 nJeno pravo prozaično ime tu-nosti naše države. j vedno znova tako hrepeneli po se- kilometrov, nato pa se je s svoji- j di po smrti ne ve nihče. Potovala Vsakdo, ki je zasledoval povoj-! vernem tečaju. Severni tečaj jo mi pristaši vrnil in razočaral ves J® v London in si v neki gledališ-ni zunanjepolitični položaj Evro- bil že odnekdaj tisti neznani del svet. Zanimanje za severni tečaj kl Piyai!m P<>gnala kroglo v srce. pe, mora izprevideti, da je ob-' naše zemlje, kjer so se hoteli naj- se je poleglo. Wellmann je dve le-1 Tako je naPosled odšla na oni stoj naše države v velikem obse- j pogumnejši raziskovalci spoprije ti napenjal vse sile, da obnovi dru svet' kamof Je skušala poprej ze gu odvisen od tega, kako s2 b-> ti z naravnimi elementi in doka- go ekspedicijo, toda njegov trud dvakrat prostovoljno pobegniti, posrečilo naši državi, ki je naj-! »ti svojo premoč v borbi z ele- je bil zaman. Čez dve leti je od-.1*« °beh poskusenih samomorih ' ' mentarnimi silami. potoval z Vighavna kot človek,1 so Pravočasno rešili. Pred le- čigaf usoda je bila dovolj tragič- U se Je hotela «wtrttpiti z morfi-da bi se ubranil kritike. I iem' Predlanskim je skočila v Sei- močnejša na jugozapadu Evrope, stvoriti balkansko konfederacijo kot močan protiutež proti Itaiij«. Združiti se imamo vsi, naša kraljevina, Romunija, Grška, Bolgarija, morda celo* Madžarska. — Združiti se imamo ne toliko radi sovražnih intencij proti Italiji, — pač pa zato, da bomo gospodarsko in diplomatsko dovolj močni, Zato ni čuda, da je imel mladi švedski inženir ^ndre »nW„ ** Amimdsenoy no, nedavno pa je odšla v večnost vdusenih pristašev, ko je pred tri- . t.'i po kateri je že več let tako hrepe- desetimi leti prvič nastopil z ilc- . . .„ „ * rninja v marsičem na Wellmanna., Noč pred smrtjo je preživela v Novice iz Jugoslavije- Po 12 letih se je vrnil iz ruskega [ ujetništva. Zagoneten samomor. I V Livnu si je soprogra ravnate-Rada Ičin iz Starega Sivaca v; ija žo]e josa Jagodic v samomo-Bački, ki je bil; decembra 1914 rilnem namenu prerezala žile. Umrla je kmalu nato vsled iz-krvavitve. Kaj je ženo gnalo v jo ekspedicije na severni t »čaj. — Zbral je .$35.000 za financiranje te ekspedicije. Andre se je napotil na Špieberge z največjim optimizmom. Na VI. mednarod da varujemo svoje interese pred- nem geografskem kongresu je iz-vsem pred pretiranimi in nasilni-1 javij da pa sicer vsi smatrajo že mi zahtevami Italije. Od take zveze bi imeli tudi in predvsem pričakovati, da bi glede reškega in primorskega vprašanja dosegla kako izpremembo in izboljšanje. Očitno pa je, d.a si naša dosedanja zunanja politika, kolikor sanja o trozvezi Romunije, naše države in Italije, še zdaleko ni na jasnem kaj hoče. Zveza balkanskih držav z Italijo, to je za sedanje razmere političen absurd. Pač pa ni absurd zveza balkanskih držav v protiutež Italiji. Nič se nam torej ni treba čuditi, če naši najod-ličnejši poznavalci zunanje političnega položaja govore in argumentirajo proti nettunskim konvencijam. Kajti v svesti so si, da vsak še tako majhen korak popuščanja ruši na bistvu našega naeijonalnega obstoja. ZDRAVNIK PERZIJSKEGA ŠAHA Londonski listi poiočajo, da je bil imenovan v Londonu bivajoči angleško - ruski zdravnik dr. ^iergej White-Malakov za osebnega zdravnika sedanjega perzijskega šaha Rize~ kana. Malakova je obvestilo o imenovanju londonsko perzijsko poslaništvo, ki mu je takoj izplačalo ogromno vsoto na račun potnih stroškov. Zanimivo je, kako je prišlo do tega imenovanja. Dr. White - Malakov je, kakor pove že ime, napol Rus, napol Anglež. Njegov oče je bil ruski apo-tekar, njegova mati, rojena White pa angleška guvernanta v Rusiji. Po moževi smrti se je vrnila v Anglijo. Sin je Študiral v Londonu in Moskvi. Po končanih študijah je postal angleški vojaški zdravnik. Med svetovno vojno je bil poslan v Rusijo, kjer je primanjkovalo dobrih zdravnikov. V Rusiji se je seznanil s sedanjim perzijskim šahom, ki je živel v mladosti zelo skromno. Riza kan je bil pred vojno pristaš perzijskih revolucijonarjev in je, ko so mu postala tla prevroča, pobegnil v Rusijo in se udeležil svetovne vojne kot ruski kozak. Po vojni Se je vrnil v Perzijo, kjer je začel kmalu igrati veliko politično vlogo in zaključil svojo izredno karijero s tem, da je postal perzijski kralj. Njegovo kronanje so posneli tudi filmski operatorji in zdaj .gre ta film po vsem svetu. Film so predvajali nedavno tudi v Londonu. Med gledalci je bil slučajno tudi siromašni rusko -angleški Zdravnik dr. White - Malakov, ki je pobegnil iz boljševiš-ke Rusije v Anglijo, kjer pa ni mogel priti do zaslužka. Ves začuden je spoznal v perzijskem šahu svojega bivšega pacijenta in znanca iz ruske armade. Spomnil Be je, da je opetovano sedel za isto mizo z ruskim kozakom, ki je bil po krvi Perzijanec. Nekoč mu je rešil celo življenje. In ta kozak Lje zdaj perzijski šah. Dr. Malakov mu je kot svojemu drugu pismeno čestital in dobil kot odgovor po par tednih povabilo, naj postane hišni zdravnik novega kralja. Doktor je seveda vabilo brez obotavljanja in z veseljem sprejel in že eez par dni odpotoval v Teheran, kjer mu ne bo treba skrbeti za vsakdanji kruh. % ' za mrtvega človeka, da se pa bo kljub temu povrnil. V juliju leta 1896 je bilo za odhod vse pripravljeno, toda veter je bil ves čaS, dokler traja polarni dan, skrajno neugoden, in tako je Andre odšel z zrakoplovom z dvema tovarišema šele 11. novembra 1897. Ob lepem vremenu si upajo pluti ob zapadni obali Špicbergov proti Danskim otokom celo navadni tu-ristovski parniki. Blizu obale v Vighavnu stoji zapuščena Andrejeva hišica, kr*j nje pa zarjaveii ostanki hangarja in strojev za izdelavo vodika. Na eni strani je morje, na drugi grebeni nizkega pogorja in vse to vpliva na človeka zelo mučno. Tu so poginili trije možje, ki so dolge mesece čakali in upali, da se bo vreme obrnilo na bo-je in da jim bo vsaj povratek omogočen. O ponesrečeni Andrejevi ek-spediciji ve svet sploh zelo mr>i. \Sele pred petnajstimi leti so našli ribiči na zapadni obali Špicbergov slučajno ostanke Andrejevega balona, in tako se je jav.-iost znova spomnila nesrečnega hvi-a-tika. Zdaj ve zanj samo še zgodovina. Nič manj tragična ni bila usoda polarnega raziskovalca Wellmanna, ki je poskusil dvanajst list Dve leti je Norvežan preživel v Ameriki, kjer je preizkušal tret- londonskem gledališču, kamor je je letalo, ki se je pa pri drugem ŠIa ba-ie Prosit' da bi angaži™-izvidnem poletu z ladje pri spuš-; h Ker ni blla angažirana, se je v čanju razbilo. Dva aeroplana sta obuPu ustrelila- Tako s<> govorili se mu fazbila že poprej. Ameriški v P*™ki družbi. Toda publicist in norveški listi so priobčevali ob- j Michael George je izdal tajnost, širne članke o predstoječem pole-j Pred odhodom v London ga je Re-tu na severni tečaj in ves svet je "ina Flora P°™bila, naj potuje ž napeto pričakoval, kdaj se A- i ~ Ne bo Xi žal' ~ mu je Pri_ mundsen odloči, toda vse nade so| govarjala- ~ Preskrbim ti sijajno bile zaman. Šele 21. maja 1924 je' Poročevalsko službo. — Regina startal z dvema aeroplanoma v Kingsbavu. O tem poletu je pisal Amundsen sledeče: — V tistem svečanem trenotku sem čutil samo globoko hvaležnost in občudovanje drznega pi- Plora je bila bogata in kljub svojim uspehom na odru ni bila prevzetna. Vsa njena strast je bila v ljubezni. Ljubiti je znala strastno in ljubezen jo je "pogubila. Predlanskim se je hotela utopiti. Za<- lota, ki se je tako spretno dvignil ljubila se J'e J nekega igralca v zrak. Bil sem hvaležen svojim tovarišem, ki so tako junaško tvegali svoje glave. S tem poletom je bil končno opran madež z mojega imena. Ves vet se mi je natihem smejal, češ, da vedno govorim in katerim je večkrat nastopala. Dotični igralec pa je bil žal oženj&n. Flora ni dolgo razmišljala; Poiskala je njegovo ženo in ji priznala da ljubi njenega moža, da ji ga mora prepustiti, ker je bogata. pišem, nabiram denar za ekspedi-jker ima v draSulJih ogromno pre cijo, rezultata pa ni nobenega. _J voženje. Pripravljena je bila da-Tudi če bi se bili takrat vsi pone-*11 i"raK'evi 2eni vse' samo da ^ ujet na ruski fronti in je živel 12 let večinoma v odeški guberni-ji, se je tamkaj poročil in pripeljal na povratku v domovino preko Maribora soprogo in četvero dece. Iz ujetništva mu je največ pripomogel poljski konzulat v Odesi, ki mu je preskrbel od doma dokumente. Ičin se vrača k t • svojim starišem v Bačko. Stekei pes ogrizel 11 oseb. V ogulinskem okraju je pasja razširjena. Tekom steklina zelo smrt, ni znano. v Otrok pod avtomobilom. Zagrebški trgovec Izidor Bern^ steiner se je vozil te dni iz San-skega mosta v bosenski Prijedor. V bližini sela Čarakovo je korakala preko ceste žena seljaka Ha-sana Brkiča z malim otrokom. V tem trenotku se je približal Bern-steinerjev avtomobil. Žena se je zadnjih 14 dni se je prijavilo n j srceno umaknila, otrok pa je ostal oseb, katere je ogrizel pes, ki ga mrtcv P°d avtomobilom. Bern- srečili, ali če bi bili obtičali v ledeni pustinji, bi mi ne bilo žal, ker bi vsaj zavezal ljudem zlobne jezike. — Ta ekspedicija ni dosegla severnega tečaja, Vendar pa ostane trajno zapisana v zgodovini po- odstopi moža. Ker je imela žena raje moža kakor bogastvo, in je tudi mož ni hotel zapustiti, čeprav je bila Flora mlajša, lepša, bolj bogata in bolj slavna, je šla Flora v vodo. Pri sedanjem posrečenem sa- larnih ekspedicij, kei- je dokaza-j momoru J"e šl° za neke?a zgnetlo __ _________- , - .1 neera ancleškeffa častnika. Ta zad- nega angleškega častnika. Ta zad mogoč. Vzpodbudila je tudi Ame-inji igralkin ljubček je bil tako la, da je polet na severni tečaj e-1 ričana Bvrda k njegovem letoš-l srecen> da ie izPU vse> kar je še njem poletu, pri katerem je kot'0stal° V njeni čaši 0P0jn0sti- — prvi dosegel severni *'teča.j Par'Vse 'kar ve Pariz ° tej strastni dni za njim je naposled tudi A-! ženski> PriC'a> da jo je smrt že dav-pozneje na istem kraju startati mundsen dosegel svoj življenski n° vabila v SV0Je naročje. Hrepe i« i >i /11 -i Intnl.« _______ _ I •» • i ■ ... Tiola ip r>n vni-nntt i rta pilili tnir' in tudi z letalom poleteti na sever-; cilj, da je spustil norveško zasta-ni tečaj. Tri leta je organiziral vo na severni tečaj. neki Američan v prestolici Francije. ŠOFER IN DEKLETA Originalna sleparija. Ves Pariz zadnje čase govori o nego goloba na strehi, in obdržal nenavadno prefrigani ,naravnost je ček in iglo. ženijalni slepariji, ki jo je izvršil „ . . , _ Vso noc je nemirno spal. Drugo jutro je poslal svojega knjigovod-, jo v banko, da mu izplača ček. — Pri znanem in bogatem pariš- j Banka je brez nadaljnega ček re-kem draguljarju Armandu Leb- j alizirala. Opoldne se je nato Ame-runu se je pred približno tremi rikanec zopet javil ter zahteval meseci pojavil eleganten človek, J svojo iglo. Draguljar se je hitel ki se je izdajal za Henryja Mor- opravičevati, toda tujec ga ni potema. bankirja iz Wasfiingtona. - slušal. Odšel je iz trgovine, sedel vrnil ter padel v „lobok • rek Tujec je napravil vtis distingvi-jv avto ter se naglo dpeljal. Zade- P * ' ranega, vendar nekoliko ekseen-jva je bila končana. Amerikanec nela je po večnosti ne radi tega ali onega nezvestega ljubčka, temveč zato, ker jo je smrt kot taka mamila. LTmrla je po tretjem po-skušenem samomoru v starosti 32 let. Njen samomor je vzbudil v pariški družbi splošno senzacijo. doslej še niso vlovili in pokončali. Ogrizene osebe se zdravijo v Pastei -jevem oddelku epidemiološkega zavoda v Zagrebu. Vlak v tunelu skočil s tira. j Osebni vlak je v dolgem tunelu pri Gomirju na progi Sušak-| Zagreb skočil s tira. Iztirilo se je devet, vagonov. Vlak je bil takoj j ustavljen. Med potniki je nastala, velika panika, ki pa se je kmalu" pomirila, ko se je ugotovilo, da nezgoda ni zahtevala človeških1, žrtev. 1 Hrok nezgode se ni mogel dognati. Promet je bil proti večeru zopet upostavljen. Samomor gardnega poročnika V sarajevskem hotelu 'Evropa'] si je gardni poročnik Popovič prerezal najprej žile na levi ro-! ki, potem pa si je pognal kroglo v glavo, drugo pa v srce. Smrt je nastopila takoj. Zapustil je devet; pisem: po eno za sarajevsko po-'licijsko direkcijo, komando mesta in njegov vojaški oddelek; ostalih šest pisem je naslovljenih v Beograd. — Vzrok samomora ni znan. steiner in njegov aretirana. šofer sta bila IMPORTIRANO ORODJE Kranjske KOSE 2 rinfkom, lx garan-tirajiepa jekla, 24. 26, 28, 30 palcev »2. KLKPIL.NO ORODJE ..........$1.25 MOT1KA .................... 90 SRP .............................85 PRALCA ........................... BRUSNI KAMEN* ...............50 TUBEŽEN za repo, z 2 nožema $1.35 KusiSee .................... — Poštnina prosta. Math. Pezdir Box 772, City Hall Sta., New York, N. Y. Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda**. S tem boste vstregli vsem. Uprava 'Glas Naroda". Pred sodiščem v Oslu se je vršila te dni zanimiva razprava proti nekemu šoferju, ki je zavozil na : ravni cesti v jarek. Njegov avtomobil se je med naglo vožnjo pre ADVERTISE in GLA3 NARODA trie nega človeka. Ko je stopil v trgovino, je pozval draguljarja, naj mu pokaže najlepšo kravatno iglo, ki jo ima na razpolago, pa naj velja tudi stotisoe dolarjev. Draguljar je bil sprva nezaupljiv in namignil je zadaj stoječemu policijskemu agentu, ki stoji vedno v njegovi trgovini — roparski napadi so v Parizu na dnev nem redu — naj pazi na tujca. — Vzel je iz tresorja dve krasni kra-vatni gli in jih pokazal tujcu. — Morton ni dolgo pomišljal. Vzel je eno izmed njih in vprašal za ceno. Draguljar se je nasmehnil in pripomnil, da je to najdražja kravat-na igla, kar jih pozna, obenem da je to najlepši eksemplar in da velja 120.000 dolarjev. Ta cena pa ni imela nikakega vpliva na tujca. — Mirno je segel v žep ter nato draguljarju izročil ček, glaseč se na 320.000 dolarjev. Draguljar je nekako sumljivo ogledoval ček, zakaj s čeki ni bil vajen trgovati. To je opazil tudi tujec. Še predno ga je draguljar zavrnil, je lako-nično pripomnil: — Zdi se mi, da sumite, da vam Dvonska kreditna banka tega Čeka ne izplača. Vidim, da me smatrate za nekakega pustolovca. Imate prav. Zato vam pustim ček in iglo« tu, da boste videli, da imate opravka s poštenjakom. — Draguljar je sramu nekoliko zan^l, mislil pft si je : — bolje je, da imam vrabca v roki, je imel krasno iglo, draguljar pa čedno vsotico 120.000 dolarjey. Minili so trije meseci. Nekega dne je stopil v trgovino našega draguljarja zopet neki tujec. Trgovec je v njem takoj spoznal -A-merikanca, ki je kupil pri njem iglo za 120.000 dolarjev. Američan je nato pripovedoval zlatarju, da mu je strašno žal, ker je kupil iglo, češ, da mu njegova žena radi tega ne da miru. Čim je videla dragoceni kamen,, je bila ta- kjer se je polomil. Šofer in n^lada dama, ki je najela avto, k sreči nista bila poškodovana. Ker pa je šofer s svojo neprevidnostjo zakrivil prestopek, so ga citirali pred sodišče. ^ , — Kako je mogoče, — ga je vprašal sodnik, — da se je avto prevrnil v jarek? Ali ste bili pijani? — Obtoženec je odločno zanikal. — Ne razumem, — je nadaljeval sodnik, — pijani niste bili, cesta je ravna, vaša glava je bila v redu in motor je funkcijoniral brezhibno. Kdo je torej zakrivil koj mnenja, da bi bili to krasni u- nesrečo ? — Obtoženec je nekaj hani, če bi imela briljantu par. — Obljubil ji je, da ji nabavi sličen nakit, vendar ga ni mogel iztakni-ti niti v New Yorku niti v Wash-ingtonu. Zato upa. da bo našel sličen eksemplar krasnega bril-janta v Parizu. Sicer je bil dra-j guljar mnenja, da bo to malo težko, toda tujec ga je pomiril, da sme plačati za nakit tudi do 220 tisoč dolarjev. Trgovec se je nasmehnil zadovoljno, zakaj v duhu si je že predočil sijajno kupčijo, sklenila. Draguljar je plačal za ki ga čaka. Odšel je v "dijamant- htevano vsoto. Vesel je odhitel še ni" klub ter točno opisal nakit.[isti dan v hotel, da bi poiskaj. A-ki ga želi. Nekaj dni pozneje mu jinerikanca, izvedel pa je, da je do- časa molčal, naposled pa izjavil, da je sedela poleg njega gospodična X., ki jo je hotel poljubiti. Z levo roko jo je objel in se nagnil k njenemu licu. Ta uvod je^bil sicer zelo kratek, vendar je pa zadostoval, da je šofer pozabil, kaj je njegova glavna dolžnost. Sodnik ni mogel sankeijonirati poljubov med vožnjo, zato je šofer izgubil za tri mesece licenco. ROJAKI: — Tekom letošnjega leta prirejenfri -izletov se je vdeležila velika skupina naših rojakov, kateri so bili popolnoma zadovoljni bodisi s kabinami, hrano, postrežbo in pozornostjo, katere so bili deležni med vožnjo. Kot dokaz splošnega zadovoljstva nam prihajajo dnevno vprašanja, ako namerava naš potniški oddelek prirediti to leto še kak skupni izlet. Da vstrežemo našim rojakom, smo se odločili prirediti JESENSKI (tretji) SKUPNI IZLET s pa mikom 64 PARIS 99 KI ODPLUJE IZ NEW YORKA, dne 11. septembra, t. 1. V to svrho imamo rezerviran poseben oddelek III. razreda v sredini parnika, najboljše kabine z 2., 4. in 6. posteljami. Rojaki, nudi se Vam prilika, da obiščete stari kraj v spremstvu našega izkušenega uradnika, ki Vam bo omogočil brezskrbno potovanje v domovino, da obiščete, stariše, soproge, otroke in sorodnike, ki Vas morda že leta in leta željno pričakujejo. Kdor se namerava vdeležiti tega izleta, naj nam takoj naznani in pošlje tudi aro, da mu določimo prostor na parniku.' Čimpreje se kdo zglasi, tem boljšo kabino bo imel na razpolago. Za vsakovrstne informacije in pojasnila stoji vsem rojakom na razpolago naš potniški oddelek. FRANK SAKSER STATE BANK Potniški oddelek. 82 Cortlandt Street : : New York, N. Y. ZASTAVE SVILENS AMERIŠKE, SLOVENSKE IN HRVAŠKE REGALIJE, PREKORAMNICE, TRO-BOJNtCE, ZNAKE. UNIFORME ITD Sigurno 55% ceneje kot drugod. VICTOR NAVINŠEK, 331 GREEVE ST, CONEMAUQH, PA. je neki agent javil, da je našel ig- 'zdevni Morton že odpotoval. Še- lo, ki popolnoma sliči njegovemu fle sedaj je naivni draguljar uvi-opisn, ki pa je last nekega juve- del, da je nasedel prebrisanemu lirja iz Amsterdama in ki stane sleparju. Kupil je nazaj lastno 240.000 dolarjev. Igla je bila na iglo in jo plačal še enkrat dražje, las podobna tenju nakitu. Dragu- Sedaj iščejo navihanega Ameri- Ijar se je dolgo časa pogajal z a- kanca vse svetovne policij^ Zdi gentom, končno pa ata kupčijo le se pa, da ga ne. bod? nq$le. Pozor rojaki! V nlogi imamo SVETO PISMO (stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter slane $3.00« Slovenic Publishing Company 8S Cortlandt Stmt *«w York, V. T. I mm^ '••"'T" GLAS NARODA, 28. JUL. 1926 i cesti življenja v "li.. J - .1 H i rut ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za "Glas Naroda" priredil G. P. * 73 (Nadaljevanje.} — Ali ne občutite odpora proti ženski, o kateri domneva svet, da je tako globoko padla .' — je vprašala preeenej napeto. — Ali bi mogli pozabiti vse, kar bi stalo med nama v osebi Henrika,? Vi, mož brez očitka? Ugriznil se je v ustnico tako, da se je prikazalo par kapljic krvi. — Tudi jaz sem nisem brez hibe, vsaj ne pred svojo vestjo in prodno mi odgovorite, poslušajte naj prvo mojo izpoved. Ce bi bila najina krivda položena na tehtnico, bi kazala na obeh straneh enako težo. Oba sva grešila iz ljubezni. V znamenje odpora je iztegnila roki proti njemu, rujeni pred njim, — je rekv'1 pa časi in zamolklo. Tedaj pa je bil dr. Šrat že na kolenih, kot da pričakuje odre-šonja ali večnega pogubljenja iz njenih ust. — Umoril sem vašega moža zavestno, namenoma, da vas zavarujem prod njim. — je rekel pačasi in zamolklo. Zakričala je ler /božala od njega. Pri tem si jo pokrila obrai z rokama. Nato pa s? je vrnila tor mu položil« roko na ramo. — Doktor. pr< u. ■ lite se, to ne more bit1, res! .Sama som bjla r&vzoča ob smrti svojega moža . . . — Jaz nisem u 'i blazon, niti mrzličen, — ,:;» rokel ler dvigni' rkorno yrluvo. Xjog Uvom nekega... neke... — bbogi moz, — je regla s svojim starim, sladkim glasom, — neke pametne knjige... Naslov? Kako zelo boli to! ' XT ..... . Ne spominjam se kako se imenuje Naenkrat je stopila k njemu, se ga oklenila ter položila svojo'ta knjiga... Čakajte zdi se mi, da glavo na njegova prsa. Kaj bi dal za to, da jo sme resnično objeti,'je knjiga ^j^a. Tembolj — a to je bilo za večno nemogoče. Pred njegovim nebom je stala kriv-Jkar hitro idite k meni_ Seve_ da ter zrla nanj z oemi Ijorenca Konrida. x i_ • •• • » in ,r , . . , *..........da, takoj. Knjiga je ze vzela klo- V dežju se je napoti proti domu. Ni imel dežnika ter ni niti za- buk_ že odhaja. .. Ne svklenje) pazd, da je postal moker. Neprestano je razmišljal o besedah Ve-L& svidenje... Ne? ne. To ne ^ re . . . Ali more biti ljubezen, katero imenujejo bozanstveno, v res- vam marveč kniiffi liki tako malenkostna? Ce bi bila božanska, bi bila prenosljiva. iJte ^o p^ate mfže' Le-Globogo je vzdihnil. pojdite no, presedate mi ze... tre- nja, mili, ali prides ? Seveda, takoj, nemudoma— Mili, mili, mili. (Dalje (prihodnjič.) AN AT O L KAMENSKI: Pametna knjiga. — Pojdite sem. — Za vse na svetu ne. — Nu, ako gora ne gre k Mohamedu. .. — Ne smete, ne smete. Udarim vas... — Saj to je že preneumno. Zakaj pa ne? - — Saj sem vam že rekla. Zato, ker sein nevesta. — To ni nobeno pojasnilo. Saj ne pretendiram na konkurenco z vašim bodočim možem. — Kaj bi pa radi od mene? — Hočem, da me razumete. Zakon, rodbinsko življenje, najL&re-nejša ljubezen med zakoncema nima nič skupnega z onim divnim poljem, kamor vas vabim jaz. — Kakšno pa je tisto polje? — Polje trenutkih občutkov. — Lepo ime. Zakaj bi se ne pomenili o tej stvari z mojim ženinom i Morda ga pa prepričate, da mi dovoli. — Kaj me briga vaš ženin? Upam, da prepričam vas samo. Pojdite sem. — Saj mi je tudi tu dobro. Kar govorite. — Od daleč je mnogo težje govoriti o takih rečeh. Ako hoče človek prepričati drugega, ga mora držati vsaj za roko. — Vsaj, pravite?— Zato pa noprestaoio posegate čez to mejo... — Trmasti ste, kakor vrag. Čuj-te: prisegel bi, da igrate komedijo. Ne izogibljete se me zato, ker je vam moja prisostnost neprijetna, marveč zato, ker imate napačne pojme o najlepših in najmoral-nejših — zapomnite si dobro — najmoralnejših rečeh. — Oho! — Da, da. Morala je postala tako nesramna, da hoče vtakniti svoj nas tudi tja, kamor pod nobenim pogojem ne spada. Ali veste, da so naša čustva in nagoni avtonomni? Saj vam ne govorim o čustvih, ki imajo svoj razvoj, svojo logiko in če hočete tudi svojo religijo, marveč o čustvih, ki lahko nudijo človeku radost v njeni prvotni, rekel bi, najčistejši in najblagorodnejši obliki. — To so paradoksi. To, kar vi tako lepo in sladko opevate, ni nič drugega kot razuzdanost. Prav to, kar ste zdaj omenili, imenujejo ljudje že davno razvrat. Ničesar novega niste povedali. — Ne, motite se, povedal sem. Dal sem vam podlago, razumete, podlago, na katero lahko stopite enkrat za vselej trdno in* ponosno in raz katero lahko zakličete vsakomur, tudi svojemu bodočemu možu: "Proč od tod!" Da ne pozabim, — saj niti ne vem, da li ga ljubite. — Kako naj vam rečeni .. Simpatičen mi je. — Simpatičen? A kolena se šibe, v očeh se temni? — Kaj ? Kakšna kolena ? — Vaša kolena. Kadar se sesta-neta, kadar se vas dotika. — Ne. Hura, hura!... Torej ste popolnoma svobodni. Torej o kaki nezvestobi napram ženinu ne more biti govora. On ne vzbuja v vas občutkov, — ergo si lahko poiščete naslado pri drugih. Čujte, nikar ne bežite od mene, daj ti mi vendar roko... Čujte. Včasih se primeri, da dva človeka ne moreta živeti drugače kakor skupaj, da sta njuni duši polni medsefboj-nega razumevanja, vzajemnih skrbi... Da je ta duša brez ami-tine nevarnosti nerazdružna za vsa-o polovico, je jasno... Včasih še a pripeti eni tefo dveh polovic^ jo kaka bosa.perica ob potoku ali kak rumunski muzikant z nedo- stojno-steklenim pogl dom »naenkrat pahne v brezdno. .. V sladko, ŠKANDAL V ARISTOKRACIJI Iz Budimpešte poročajo: 261et-ni grof Ludvik "Wenckhc.m, edini dedič veleposestva, ki meri 33.000 mamece brezdno. Nikoli ne bom ora[ov, se je poročil skrivaj s verjel, da v vašem življenju ni tre- fiimsko igralko Mizi Hoffmanovo. nutkov, ko čutite nad seboj pošten in pravičen beg, kar si jih je človeštvo kaj izmislilo. Vzemimo kar tega Leonida Ivaniča... Saj ne morete, tajiti, da je vam bil pred zaroko z ženinom zelo všeč. — Leonid Ivanič — Leonid Iva-nič?— Čudno. Čisto sem pozabila da sploh živi. Pustite me. -— Kaj vam je? — Zakaj ste omenili Leonida Ivaniča?... Mar je v tem vaša zvijača? Ali ste me hoteli ujeti na najbolj riskiranem spominu iz mojega življenja ? In, naposled mi dovolite skromno vprašanje — kaj pa veste o njem? -— Vse. — Ko se je raznesla vest o vaši zaroki z drugim, mi je Leonid Ivanič vse povedal. — Ah, tako torej. Torej morate tudi vedeti, da je bilo med nama zelo, zelo malo. — Zame so dejstva brez pomena, pa naj bodo še tako gola. Med Mladi grof, ki družabnih stikov skoraj ni imel, je bil strasten igralec in ljubitelj konjskih dirk, pri katerih je izgubil z raznimi ponesrečenimi stavami več milijard kron. Slučajno se je seznanil s filmsko igralko Hoffmanovo, — prijateljico grofa Jana Nemese. Zaljubil se je v mlado lepotico, toda igralka je njegovo ljubezen odločno odklonila. Izjavila je, da bi se pač poročila ž njim, da pa o ljubavnem razmerju izven zakona ne more biti govora. Grof jo je neprestano nadlegoval in tako je končno pobegnila v Monte Carlo, kamor ji je sledil tudi zaljubljeni grof. V Monte Carlu sta se poročila. Grofovi ožji sorodniki so skušali na vse načine preprečiti ta zakon. Stari grof, njegov oče, je bil pripravljen žrtvovati milijarde, samo da bi igralka ne pristala na poroko z njegovim sinom. Nato je dobil vama je bilo res zelo malo, tako f stari grof obvestio, da se je sin malo, da niti omeniti ni vredno. I poročil. Budimpešta že dolgo ni Saj mo razumete, kajne. Stena, imela take senzacije. Stari grof španska ali zidana, vrata, miza, otomana skratka vse, kpr spada v pošteno hišo, je v tem slučaju mnogo. Kaj je malo veste menda tudi sami. Zelo malo je pa še manj. Med vama je bilo torej zelo malo in to je v redu. Toda tu ne gre samo za dejstvo. Znano mi je namreč še več. Vem, da ste se od prvega njegovega poljuba onesvestili. — Da, priznam. Zato pa drugega ni — Pač j-a je bila neskončna o-pojnost. — To ni ljubezen. — Saj ne pravim, da je ljubezen. Sicer pa — kaj je prav za prav ljubezen ? Povejte mi vi, ki j se sklicujete na njo? Mar je ljubezen petošolsko opevanje lune in posjega lajanja Mar morete trditi, da ljubi dekletce, ki se niti ne zaveda, da je ženskega spola? Ali pa imenujete ljulbezen tisto, kar čuti v svojem izmozganem srcu starček, ki je vajen svoje življen-ske družice kakor divana ali nočne srajce, kar pa je v resnici samo produkt dolgoletnega skupnega življenja? Meni se zdi, da ljubi človek samo takrat, kadar govori v njem naravni nagon. — Ah, Bože moj! To je neznosno. .. To je nekaka past... Saj niti sama ne vem, kaj se godi z menoj. Popolnoma ste me zmešali— Pojdite, pojdite, ne morem vas več poslušati. Tu je strašno soparno. Diši pa nekakih rožah. Pa vendar niste parfumirani? Sovražim parfum, ker vzbuja po-hotuost. Parfum me sili priznati, da govorite resnico... Kaj naj storim ?... Kaj pomeni vse to ?... Kaj naj počnem? — Uklonite se logiki mojih besed. Bes? — Da, da, da... To bo sen, trenutni praznični sen> v katerem vam ne bo treba nikomur odgovarjati za svoja dejanja... Mila. — Čakajte, stojte... Gospodična. Halo, gospodična... Vendar že enkrat 3—11—87... Da, da, Leondd Ivanič ? Lenja ? Ste me po-spoznali ? Katr nadnkrat sem se spomnila vas. Prijelo me je in morala sem se spomniti___Ne, to je pA že od sile! Da Vas le sram ni! Zakaj ne odgovarjate T... Kaj vas briga moj ženin. Ženin je eno, vi pa drugo... Kaj res ne razumete mojega razpoloženja? Želo opredeljeno ^razpoloženje: Eros ova krila... Nikar se nfe jezite... — je izjavil, da nooe sina več priznati in da mu odreka pravico do dedščine. Dočim je škandaloek v madžarski grofovski rodbini bolj komičnega značaja in ga bodo gotovo prej ali slej poravnali, je zadela neprimerno resnejša težja nesreča nemško - rusko grofovsko fami-lijo Pahlen v Potsdamu pri Berlinu. Berlinska policija je namreč aretirala 231etnega grofa Petra Pahlen, ki ga je zalotila, ko je baš hotel oskruniti neko 71etno šolsko deklico. Le intervenciji nekega pasanta, ki je slišal dekletove klice na pomoč, se ima ta zahvaliti za svojo rešitev. Policija je dognala, da je mladi degenerirani grof stalno zasledoval šolske deklice. Navadno je čakal v bliži^ ni kake šole s svojim malim avtomobilom in vabil učenke, naj se peljejo ž nji mna sprehod. Večkrat so mu res nasedle. Ali je pri tem lahko izvedel svoje nenrav-ne namene, do sedaj še ni znano in bo to ugotovila preiskava. Stvar je povzročila v Berlinu veliko senzacijo in ogorčenost. — Grofovska rodbina Pahlen je stala namreč v tesnih prijateljskih odnosa jih z bivšo nemško cesarsko rcubino in Pahlenovi so bili v Berlinu gostje znanega princa Ei-tel Friedricha. Policija je zato hotela škandal potlačiti in zaniol-oati in je zato mladega grofa takoj po prvem zaslišanju izpustila. Med tem pa se je o tem izvedelo med prebivalstvom, katerega se je polastilo veliko razburjenje j in prišlo je do demonstracij. Pod' pritiskom javnega mnenja je mo.-' rala zato policija svoj sklep revidirati in grofa vnovič aretirati. Da resi ostalo Pahlenovo rodbino in krije njegove prijatelje med Hohenzollernci, je policija lansi-rala v javnost vest, da je aretira-nec duševno bolan in ga je tudi oddala res v opazovanje. ttretanje parnikov - Shipping Nem 24. julija: Pur-is, Havre; Homeric, Cherbourg; Belgenland. Cherbourg, Antwerp; Muenchen, Cherbourg, Bremen. 27. julija Resolute, Cherbourg. Hamburg. 28. julija: Prea. Harding, Cherbourg, Bremen. 29. julija: Westphalia. Hamburg. 31. julija: Zeeland, Cherbourg, Antwerp; Bra-men, Bremen. 1. avgusta: Leviathan. Cherbourg; Olympic, Cherbourg. 4. avgusta: Aquitania, Cherbourg; Geo. Washington, Cherbourg, Bremen. 5. avgusta: Albert Baliin, Cherbourg, Hamburg. • Majestic, Cherbourg; 7. avgusta: Republic, Cherbourg, Bremen. 10. avgusta: Martha Washington. Trst: Columbus, Cherbourg, Bremen; Reliance, Cherbourg, Hamburg. 11. avgusta: Berengaria, Cherbourg; Pres. Roosevelt, Cherbourg, Bremen. 14. avgusta: France, Havre; Homeric, Cherbourg. 17. avgusta: Berlin, Cherbourg, Bremen. 1a avgusta: Mauretanla, Cherbourg; Arabic. Hamburg; Deutschland. Cherbourg, Hamburg. 21. avgusta: Paris, Havre; Olympic, Cherbourg, Leviathan, Cherbourg. 24. avgusta: Aquitania. Cherbourg; Resolute, Cherbourg. Hamburg. 25. avgusta: Pres. Harding, Cherbourg. Bremen. 26. avgusta: Cleveland, Cherbourg, Hamburg. 28. avgusta: Majestic, Cherbourg. 31. avgusta: Pres. Wulson, Trst. t. septembra: Berengaria. Cherbourg; George Washington, Cherbourg. Bremen; Derfflinger, Br em an. 2. septembra: Hamburg, Cherbourg, Hamburg; Andanli. Hamburg. 3. septembra: Columbus, Cherbourg, Bremen. 4. septembra: France. Havre; Homeric. Cherbourg-; Bremen. 7. septembra: Reliance, Cherbourg, Hamburg. 8. septembra: Mauretania, Cherbourg; Pres. Roosevelt, Cherbourg, Bremen. 9. septembra: Stuttgart, Cherbourg, Bremen; Republic, Cherbourg. Bremen: Westphalia, Cherbourg, Hamburg. 11. septembra: PARIS. 111. SKUPNI IZLET: — Olympic. Cherbourg; Leviathan, Cherbourg; Sierra Ventana, Bremen. 15. septembra: Aquitania, Cherbourg. 16. septembra: Albert Baliin, Cherbourg. Hamburg. 18. septembra: Majestic. Cherbourg; Berlin, Cherbourg, Bremen. 21. septembra: Resolute, Cherbourg, Hamburg. 22. septembra: Berengaria. Cherbourg; Arabic, Hamburg; Pres. Harding, Cherbourg, Bremen. 23. septembra: Thuringia, Cherbourg, Hamburg. ' 25. septembra: France, Havre. , 28. septembra: Muenchen, Bremen. 29. septembra: Mauretania. Cherbourg: Geo. Washington. Cherbourg, Ercmen. 30. septembra: Martha Washington, Tc»t; Columbus. Cherbourg, Bremen. ^-.NAJCENEJŠA VOŽNJA v JUGOSLAVIJO COSUUCH5S?" DIREKTNA SMER POTOVANJA Kratka železniška vožnja do doma po zmerni ceni. Odplutje proti Trstu In Dubrovniku: MARTHA WASHINGTON 10. AVGUSTA — 30. SEPTEMBRA PRESIDENTE WILSON 31. AVGUSTA — 19. OKTOBRA Vprašajte za cene in prostore v bližnji agentun. PHELPS BROS., 2 West St , N. Y. Rojak IGXAC KORNIČ, kateri je odšel z nekim Bajda pred nekako 28 leti v Ameriki in se nastanil blizo Buffalo, N. Y., dobil bo za njegovo življenje najvažnejšo novico ako naznani svoj naslov podpisanemu uredništvu. Rojaki, posebno g. J. Vovk v Buffali, kateri bi vedeli zanj, ako je živ ali mrtev, naj blagovolijo to naznaniti— "Glas Naroda82 Coril-andt St., New York, N. Y. NAPRODAJ JE 27 AKROV FARMA, dve milji od postale in tri milje od mesta, 50 rodovitnih dreves, hiša in poslopja v dobrem stanju, v okolici ve£ slovenskih farmerjev. Vsa pojasnila Vam da bližnji sosed. Anton Sekola, R. R. 2, Box 24. Morgantown, Ind. (3X Thurs. DOMAČA ZDRAVILA V zalogi imam Jedilne dlfiave, Knajpovo Ječmenovo kavo In im-portirana domača zdravila, katera priporoča mgr. Knajp v knjigi — DOMAČI ZDRAVNIK Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi. V ceniku bodete nagli Be mnogo drugih koristnih stvari. Math. Pezdir Box 772, City Hall Šta. New York, N. Y. SAMO 6 DNI PREKO s ogromnimi parni ki na olj« FRANCE 14. avg.; 4, sept. PARIS 21. aug. — 11. sept. Havre — Pariško pristanišče. Kabine tretjega r&sreda. * umivalniki in tekočo voda ta 8. 4 ali « oeeb. Francoska kuhinja In ptjaSa. cfreiteKJfos 1» STATE ST.. NEW YORK ali lokalni agenti«. POZOR ROJAKI! Kos muslina poškropi s kisom. Tedaj brez skrbi zavij sir in se ti ne bo posušil NAZNANILO. Našim naročnikom v državi Pennsylvania naznanjamo da jih bo v kratkem Obiskal zopet naš znani zastopnik "'T Mr. JOSEPH ČERNE in prosimo, d>a imi gredo na roko, ter pri njem Obnovijo naron- CIX10'> , n.: ... ' ' - -T- Uprarniitvo. PRVA IN NAJSTAREJŠA TOVARNA TAMBtJRIC Y AMERIKI— ki Izdeluje najboljše tam-burlce ln glede dela prekosi vse tvrdke te vrste. Tamburlce lx moje tovarne so priznano najboljše glede oblike, točnosti ln glasu, kar I rita io priznanja zborov ln poedlncev. Naročeno blago pofttljam v vse kraje sveta. Pišite po cenik, katerega pošljem zastonj. IVAN BKNČflČ 4054 6t. Clair Ave., CLEVELAND. O. Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor taj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit us tyALI, OGLASI v "Glas N o t: ar oda ROJAKI- NAROČAJTE SE NA AT' D: državah. 11 Prosti pouk glede državljanstva in priseljevanja je vsak četrtek in petek med 1. uro popoldne in 10. uro zvečer v ljudski soli štv. 62 Hester & Essex Street, New York City. Vprašajte za zastopnika Legije za Ameriško Državljanstvo. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati t stari kraj, je potrebo, da Je natančno poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki Vam jih zamoremo dati V8led naše dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo ▼ korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne parnlke, ki imajo kabine tudi ▼ III. razredu. Glasom nove naselniSke postave ki je stopila v veljavo s 1. julijem, 1924, zamore j o tudi nedržavljani dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja Izdaja generalni naselnički komisar v Washington, D. G. Prošnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Torku pred odpotoranjem. ter ae pošlje prosilcu v stari kraj glasom najnovejše odredbe. Kako dobili svojce iz starega kraja. Kdor želi dobiti sorodnike, ali svojce iz starega kraja, naj nuni prej piše za pojasnila. Iz Jugoslavije bo prlpuščenih' v prihodnjih treh letih, od 1, Julija 1024 naprej vsako leto po 671 priseljencev. A^neriškl državljani pa au&ore-jo 'dobiti sem lene fin otroke do 18. leta brez, da bi bili Šteti 4 kvoto; StarlM in otroci od 18. de ZL leta ameriških državljanov pa imajo prednost r kvoti. Pišite po pojasnila. Prodajamo vozne liste sa vse proge; tudi preko Trsta zamorejo Jtt-goalovani sedaj potovatL rv FRAjUTSAKm STATE BANK t « eOBfLANDT ST., NEW ¥OSK ADVERTISE in GLAS NARODA _ _i_.__ _______ _ ________ii