ČASOPIS ZA SLOVENSKO K 1! A J i: V \ O /. C, (W) O V 1 N O KRONIKA K ZGODOVINI KMEČKEGA KUPCEVANJA S SOLJO (GOSPODARSKO-PRAVNE PODLAGE POVESTI O MARTINK KRPANU) SERGIJ VILFAN V teku XVI. stoletja je vladar — ki je utrdil svojo oblast nad hribovskimi solar- nami — izvajal nenehen pritisk na promet z morsko soljo v slovenskih deželali, bodisi da ji je hotel utesniti območje prodaje, botlisi da je zviševal bremena na njen promet; če- prav je poskus z monopolnimi založišči mor- ske soli propadel, so vendar vsaj posredni davki prispevali k temu, da je cena soli iz- redno naraščala in ob prehodu v XVII. sto- letje tržne razmere gotovo niso bile ugodne.* Apalt 160911610 in stanovski razlogi proti njemu. Potem ko je odpor proti zvišanju na- bitka iz leta 1584 ostal brezuspešen, so za kranjsko trgovino kmalu nastale nove, spo- četka najbrž še mnogo hujše težave. Nekako okrog 1600 so Tržačani ponovno skušali okre- piti svojo vlogo v trgovini s soljo. Prepoved nakupa soli na Beneškem jim je omogočila tako podražitev, da je bila sol v Trstu štiri, pet ali šestkrat dražja kot na Beneškem. Zdi se, da je bil ta tržaški monopol kmalu pre- klican.* Stanovske pritožbe iz marca 1609 so na- perjene proti novi nevaruosti, proti namera- vani ali novo »odrejeni ali sklenjeni žitni in solni kupčiji«. Proti njej navajajo svoje raz- loge in posebej gospodarsko stanje Kranj- ske.^ Pod kupčijo (Handel) je v takih zvezah razumeti pogodbe, s katerimi je deželni knez odstopal zasebnim kapitalistom trgovski mo- nopol za določeno panogo zunanje, uvozne ali izvozne trgovine, torej to, kar so sicer označevali kot apalt. Kot zakupnik za izvoz žita se omenja Štefan de Rovere,' »deželno- knežji svetnik, točaj in glavar na Reki«.* Kot zakupnik-monopolist za uvoz soli je bil prvotno predviden neki Marin Battitori (Ba- thitori),^ dejansko pa je zakup po poznejših podatkih imel Jeremija de Leo,' član znane tržaške patricijske rodbine, ki je vsaj pozne- je imela na Kranjskem tudi zemljiško po- sest.' Deželnoknežja resolucija, s katero je Fer- dinand 1536 odpravil solne komore, je topot stanovom nudila najboljšo pravno oporo pro- ti ponovni uvedbi solnega monopola. Kot običajno pa so se tudi v pritožbali iz 1609/10 razen tega posluževali gospodarskih argu- mentov, ki so za nas posebno zanimivi. Kmet kupčuje na Laškem — posebno ob »nebrzda- nih surovih zimah« — z žitom, platnom, lod- nom, usnjem, medom, voskom, lanom, na- vadno živino, prašiči, mesom in drugim (na drugem mestu se navajajo še: slanina, mast, lesena posoda) in v zameno prinaša vino, sol, olje in drugo blago.* Kmetu je treba to kupčevanje dopustiti, kajti na svoji mali kmetiji prideluje hrane (na drugem mestu: kruha) le za dva ali tri mesece in mora zato iskati svoj obstanek v tovorništv^. Ce je to- vornik meščanu-trgovcu ali komu drugemu pretovoril dva. tri ali več tovorov blaga v Trst, je zato, da se ne bi prazen vračal do- mov in zaman trosil denar za pot, težko pri- služeno tovornino nekoč vlagal v Trstu za nakup tovorčka ali dveh soli, to prinesel v Ljubljano, včasih tudi na Dolenjsko in v Slavonijo, včasih na Štajersko ali Koroško, kakor je pač priložnost nanesla. Tam je sol protlal ali zamenjal za žito (drugič: pšenico) ali drugo blago, to zopet nesel v Gorico, Trst ali tam okrog, kjer se je pač najlx)lje prodalo, pa zopet vzel tovor v iiasprotiio smer in ga razpečal, kjer je pač najbolje naogel. Taiko je ob mnogih nevarnostih pri- služil kak denarič za vzdrževanje družine in za plačilo bremen. Vse to je opravljal zlasti v zimskem času. Te možnosti so kmetu zdaj odvzete. Deželni knez sicer misli, da bo imel večje dohodke od posrednih davkov (na- bitkov, mitnin in carin), pa je kazno, da gre po drugi poti v^e po zlu (in malliora). Včasih je kmet nosil svojo sol, kupljeno v Trstu, ne le po Kranjskem, Štajerskem in Koroškem, mar- več celo do Zagreba, im Hrvaško in v Slavo- nijo, od vsega tega pa plačeval nabitke, mit- nine in carine. Zdaj pa se iz Hrvaške in Sla- vonije zbira po 300 ali 400 tovornikov, ki gredo na Beneško, kupijo sol po nizki ceni, jo spravijo pri Bakru in tam okoli skozi Vinodol in po ozemlju Zrinjskega notranj- ščino, od česar nima Ferdinand ničesar.' Po- dobne navedbe se ponavljajo z nekaterimi KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KHAJKVNO ZGODOVINO odtenki: omenja se gotovinski nakup soli v Trstu; med blagom, ki so gu kmetje pri- našali v Trst za sol ali na prodaj, se omenja celo železo; tovorniki se označujejo kot hri- bovci in kmetje; njihova nova konkurenca so Hrvatje in »Slovaki« (Slavonci), ki pušča- jo Trst ob strani in kupčujejo naravnost na Beneškem, spravijo sol neovirano domov in imajo najboljše zveze na Štajerskem in Do- lenjskem prav do Šmarja, dve pičli milji ])od I jubljano.'" Proti nekenui |)redlogi!, da l)i se kranjskim tovornikom naložila »taksa« — mišljena je bila imjbrž tarifa za transport Tie storitve —, so stanovi navedli kot razlog iiestalnost to- vorniške režije: Pred leti je mogel tovornik kupiti dobrega tovornega konja (Samkläp- per) za 24 ali 25 tolarjev, zdaj pa takega ni dobiti niti za 40 ali 50 dukatov v suhem zlatu. Star ovsa je nekdaj veljal 80 krajcar- jev, zdaj pa pozimi 2 renska goldinarja (120 kraje.) ali celo 2 dukata v suhem zlatu. Seno in slamo je na cesti proti Trstu in Gorici že tako težko dobiti. Na kamnitnem kraškem svetu je tudi prehrana tovornikov draga. Ceste so zlasti ob neurjih in pozimi tako slabe, da konji padajo, se ubijajo ali pogi- njajo. Sol se je podražila za tri do tri in polkrat." Čeprav so navedbe za zgodovino cen premalo uporabne, ker so navedene le konice brez letnic primerjave, vendarle osvet- ljujejo del gospodarskih vprašanj in narav- nih ovir, ki so se stavljale slovenskim tovor- nikom. Dejanski odpor tovornikov. — Tihotapstvo je bilo prav tako staro kot obremenitve bla- govnih transportov v prid javnih blagajn. Brž ko je šlo za količkaj pomembne dohodke, je zato tisti, ki naj bi jih pobiral, vzdrževal nadzorstveno službo. Levstik pravi takim nadzornikom »mejači«. Dvomljivo je, da bi ta izraz ustrezal staremu Ijiulskemu jeziku, ki je do nedavnega obdržal spakedranko »iblajtarji«, povzeto iz nemškega Überreiter. Mejač bi bil ustrezal graničarju in grenzerju (grenzaufseher), mejni straži. To pa iblaj- tarji v bistvu niso bili. Gibali so se na hitrih konjih po rednih in tihotapskih cestah, ustav- ljali tovornike in pregledovali potrdila o pla- čilu nabitka ali mitnine — »bolete«. Ce po- trdila niso bila v redu, so imeli nadzorniki pooblastilo za kazenske ukrepe. Iblajtarji so bili torej finančni nadzorniki na konjih, za katere slovenščina ni razvila posebnega iz- raza, ker ji je bila pač najbolj nazorna nem- ška sjiakedranka, ki je v slovenščini dobila nekoliko zaničljiv prizvok. Iblajtarji niso bili samo sovražniki tiho- tapcev, marveč tudi tovornikov, ki so imeli v redu poravnane svoje obveze. Zakaj, po- vedo podatki o njihovem dejanskem ravna- nju, pri katerem so daleč prestopali meje rednega nadzorstva. Spopadi z iblajtarji niso vedno samo praske tihotapcev s finančnimi organi, marveč imajo lahko mnogo širši po- men borbe proti krivici in nasilju nasploh. Primer Jurija Turna, ki je poslal proti mitničarju v Kostelu ob Kolpi svojega oskrb- nika s kakimi 50 podložniki,'^ p^g y bistvu le nezakonit postopek fevdalca. Tudi posa- mezni dejanski spapadi'^ imajo lahko raz- ličen izvor. Nasprotno pa imajo dogodki, ki jih poznamo iz začetka XVII. stoletja, ne samo otipljive gospodarske vzroke, marveč dobivajo tudi družbenozgodovinski pomen. Že v času, ko se je okrog 1600 podražila sol v Trstu, je po nekoliko poznejšem po- datku prišlo ob izvajanju finančne kontrole do ubojev, katerih žrtve so bili očitno tovor- niki.'' Zakupnik deželnoknežjega nabitka v Trstu, Tomaž Ustia, je po pritožbi iz začetka 1609 vzdrževal čez trideset nadzornikov, med katerimi je bilo več s preklicom kaznovanih (bandiziranih) oseb, ki so jim bile odvzete vse pravice (civiliter mortui) in ki so bili pripravljeni pri svojih nasiljih tvegati življe- nje. V Stari Postojni so na rednem tedenskem sejmu ubili kmeta, ki ni bil tovornik in še manj tihotapec, v Gaberniku (mišljen najbrž Gabemik pri Novem Gradu — »Podgradu«) pa izvršili posilstvo. Kakor hitro pridejo kmetje na ozemlje, na katerem opravlja nad- zor tržaški nabitninski urad, se zato zdru- žujejo v skupine po sto ali več, ki so vsi kar najbolje oboroženi.'^ V tem napetem ozračju je morala vest o nameravani uvedbi apalta za žito in sol le še bolj razburiti duhove. Poročila iz začetka septembra govore, da se kmetje zbirajo v skupine in preklinjajo, saj morajo že tako jesti nezabeljeno in nesoljeno kot živali. Kmetje pravijo, da bodo — če ne bo pravo- časne pomoči in če ne bo vzpostavljeno prejš- nje stanje — »odpovedali vsako pokorščino in rajši tvegali telo in življenje, kot da bi živeli v taki neznosni revščini. Na ta način je prišlo že tako daleč, da je položaj bolj podoben krvoločnemu uporu in strahotnemu poginu dežele«. — Splošno se razglaša govo- rica, da se hoče kmet teh krajev zbrati z oboroženo roko v velikem številu, udariti na beneško ozemlje, tam kupiti sol in se s silo upreti vsakomur, ki bi ga pri tem hotel ovi- rati.'^ Stanovi se hvalijo, da zadržujejo kme- ta od zadnjega koraka s tem, da zemljiška gospostva obljubljajo kmetom odpravo apal- ta, zakaj duhovi so zreli za upor. Kmetovo potrpljenje pa utegne miniti prej, kot se pri- čakuje." ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Kakšen je bil položaj v teku naslednje zime kot glavne tovorniške sezone, imm v po- drobnostih ni znano. Poznejše stanovske pri- tožbe govore o tem, da so iblajtarji izvršili kakih 60 ubojev. Čeprav je take številke težko preveriti, je zelo ^^erjetno, da so kmetje skušali še naprej trgovati po starem in da so to deloma tudi dosegli, deloma pa postali žrtve nasilnih iblajtarjev. Proti poletju 1610 se je položaj do skraj- nosti zaostril. Stanovi poročajo o tem takole: Težave, ki so jih napovedali v zvezi z usta- novitvijo nove solne komore v Trstu, so se žal uresničile. Poročali so že, da so nadzor- niki ali iblajtarji vrhovnega solnega zakup- nika (»trgovca«) v Trstu Jeremije de Lea rubili podložnike na odprti cesti brez krivde ali povoda, čeprav so tovorniki imeli bolete in niso bili na poti po tihotapsko sol. Iblaj- tarji iztrgajo tovornikom, kar na njih vidijo — klobuke, pasove, Jiože ali podobne pred- mete, jih izzivajo, pretepajo ali celo ubijajo. Pri tem posegajo s silo in orožjem tudi na zemljišča, ki so last deželanov (Hallerjevo na Planini, Gallenburgovo): kmetom — če- prav niso bili zasačeni pri tihotapstvu — jemljejo živino in drugo, kar imajo uporab- nega pri hiši, vlačijo podložnike v Trst v zapor in jih kaznujejo v gotovini čez mero njihove zmogljivosti. Kot je slišati, so na ta način odvzeli kmetom s silo čez 300 kojij, nad 60 ljudi pa so — tu povzemajo že ome- njeni podatek — na časti ubili. Konec maja se je pri Hrušici ob Brkinili (v novograjskem sodišču^, pripetilo — zopet kolikor moč po besedilu samih virov — tole: Nekateri tovorniki so skupaj potovali na prosti cesti nakupovat sol. Dobro oboroženi tržaški iblajtarji so jih ustavili.'^ Tovorniki so z velikim srdom in jezo padli po iblajtar- jili," štiri izmed njih takoj pobili in vrgli v neko jamo, dva so pa živa zakopali, da bi bolj in delj trpela. Ko so tovorniki odšli, je nekdo — ni znano kdo in kako — oba živa in nepoškodovana zopet izkopal. Baje so to- vorniki že prej enega živega razrezali.^" Naj- brž so iz poslednje navedbe kranjski stanov- ski odposlanci na dvoru pozneje v nekem manj točnem poročilu povzeli podatek, da so kmetje nekega iblajtarja odrli in mu iz- rezali srce.2' Piscem poročil so bili dogodki očitno znani le po posrednih pričevanjih. Po- datki o tovorniški okrutnosti so lahko samo plod govorice, ki so jo v poročilu navedli zaradi čim večjega učinka. Osnovni opis spo- pada v Hrušici pa je nedvomno točen. — Nekoliko se je treba pomuditi pri kraju, kjer je prišlo do spopada. V kateri smeri so to- vorniki potovali? Vsekakor proti morju, če so šli šele nakupovat sol. Hrušica je na cesti med Reko in Trstom, prav na polovici poti. ( Blizu nje je odcep čez Golac proti Buzetu, i torej v beneško Istro. Hrušica je bila na; kraju, kjer je bilo tihotapstvo sicer možno, I toda bila je že na redni prometni poti, na { »prosti« cesti. ! Glavni spopad pa je bil kak mesec pozneje j pri Postojni. Pri opisu se bomo zopet kolikor ; moč držali izvirnega besedila. V nedeljo, i dne 20. junija,je bil v Postojni redni teden-1 ski sejem, na katerem se je zbrala po oprav- j kih velika množica kmetov. S predhodnim j oblastvenim dovoljenjem so pritovorili tudi j precejšnje količine soli. Tam se je zbralo tudi j dobršno število iblajtarjev, od katerih jih je ; deset prišlo v trg. Ker niso pričakovali od- I pora neoboroženih kmetov, so iblajtarji iz- i rabili priložnost in začeli kmetom pleniti' konje in drugo. Razkačeni ljudje so z žejiami i iu otroki — kar jih je le moglo dvigniti ali I nesti orožje ali kamne — s takim besom in j silo planili na iblajtarje, da so se ti morali! umakniti v Andrejevo cerkvico. Preostali i iblajtarji so jim hoteli na treh krajih pri- i skočiti na pomoč, a so jih podložniki popol- , noma odbili. Tisti, ki so bili zaprti v cerkvi, \ so s streli skozi okno tako ali drugače napra- ; vili veliko škodo. Poštenega starega tržana, j ki je bil umeteln kovač, in enega kmeta so \ ustrelili, da sta obležala na mestu mrtva. Na- \ sprotno pa je ljudstvo — prav tako skozi j okna — prasketalo nadnje in tri do smrti i osmodilo. Ko sta oskrbnik gospoščine in tržni; sodnik, ki prav tedaj na vso nesrečo nista bila prej doma, spričo takih izgredov v diru prijezdila k cerkvi in sta uporno kmečko ljudstvo nekoliko pomirila, se je začel oskrb- nik po posrednikih pogajati z iblajtarji, ki ; so bili zaprti v cerkvi. Na vero in poštenje ■ jih je dal pozvati k prostovoljni predaji s j svarilom, da jih bo sicer besneča kmečka; množica premagala in vse skupaj pobila inj Postojna po Valvasorju KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO (la lie 1k>c1o odnesli niti ene cele kosti, če se lie predajo. Sprva so se oskrbniku nekoliko n|}ira1i in niso hoteli zaupati njegovim bese- dam, da jih bo do nadaljnjega sklepa vzel v zapor na grad Postojno in zavaroval nji- hovo življenje pred kmeti. Šele ko jim je dal podati skozi okno svoj pečatni prstan kot zastavo in znamenje, so se predali in oddali orožje. Oskrbnik je dal po sodnih slugah štiri izmed njih zvezati in jih je hotel otl- vesti skozi trg Postojno proti gradu v zapor, ledaj je pritekla nebrzdana razjarjena kmeč- ka množica in je oskrbniku v nasprotju z za- povedmi vse štiri iblajtarje na odprtem trgu do smrti pobila, nato odhitela proti cerkvi in ubila še tiste, ki so ostali tam, razen enega, ki pa so ga tudi kot mrtvega vrgli med druge. Ko so trupla znesli skupaj in jih slekli, se je pokazalo, da jih je bilo osem obrezanih^a in da so torej Turki. Nad tem se je preprosto ljudstvo tako razsrdilo, da je bilo slišati glasove, da hočejo poiskati še tiste, ki so zbežali, in jih ubiti. Ugotovitev, da so bili med iblajtarji sko- raj sami Turki, so stanovi izrabili za nadalj- njo podporo svojemu predlogu, naj se tržaški solni apalt odpravi. Ljudstvo je na ta način prepuščeno Turkom, ki lahko morijo in ro- pajo. Sovražnik ima tako tudi možnost, spo- znati najbolj skrivne mejne utrdbe in pre- laze. Znano je, da je baje lastni sin Jeremije de Lea, ki je ta čas poročnik v Senjii, poslal svojemu očetu kakih sto takih tičev. Tisti, ki je preživel poboj v Postojni, je povedal, da jih je de Leo poslal na dober plen s tem, da dobe oni polovico. Ne le na Krasu in na Pivki, tudi drugod po deželi je kmet tako razjarjen, da grozi splošen kmečki upor, po- sebno še, ker tržaški iblajtarji napovedujejo maščevanje, križarijo po Pivki in poizvedu- jejo o razmerah in stanovanju gospoflov in deželanov.^'' Tudi to poročilo stanov je nastalo na pod- lagi ustnih vesti, ki so prihajale postopoma in ki so vsaj prvotno vsebovale nekaj ne- točnosti. Pisar je te netočnosti popravil v osnutku spisa in skušal opis dogodkov tudi sicer kolikor mogoče uskladiti. Gornji po- vzetek vsebine se drži zadnjega besedila.^' Ko so pozneje stanovski odposlanci sestav- ljali svoj elaborat v zadevi solnega apalta kot dupliko^' vladarjevi pisarni, so v glav- nem in ne vedno popolnoma točno uporabili zgoraj navedene spise o teh dogodkih. Lah- ko pa so med bivanjem v Gradcu — bilo je že v pozni jeseni 1610 — dodali še nove na- vedbe: Z najnovejšo pošto se pritožujejo ne- kateri ljubljanski meščani, da so iblajtarji napadli njihove tovornike, ki so bili s kaki- mi 50 konji poslani v Trst po vino in jim oropali potnino, čeprav so imeli bolete in plačali vse pristojbine. In najbrž ne brez realne podlage so odposlanci napisali, da se kmetje trumoma zbirajo in pod izvoljenimi lastnimi poveljniki oboroženi hodijo v Bene- čijo (beneško Istro), kjer se jim dobrikajo." Ni jasno, ali jc mišljena stalna izselitev pod- ložnikov zaradi kolonizacije ali pa le nasilna trgovska pot. Čeprav so stanovska poročila gotovo ne- koliko prikrojena namenu, smemo glavnim konkretnim navedbam verjeti. Teže si je ustvariti ustrezno podobo o splošni trgovski situaciji. Zdi se, da so podložniki kljub vse- mu še dalje trgovali in da tudi zvez z Bene- čijo niso opustili. Nekoliko z zvijačo in ne- koliko z oboroženim združevanjem so najbrž v splošnem vendarle dosegli svoje. V tem bo eden izmed vzrokov za to, da niso prešli v odprto borbo tam, kjer niso bili — kakor v Hrušici in v Postojni — neposredno iz- zvani. Nastanek splošnega upora je ob tej pri- ložnosti preprečilo predvsem dejstvo, ki ga stanovi ponovno poudarjajo, da je zemljiški gospod v zadevi solnega apalta stal na pod- ložnikovi strani. To dejstvo je položaju je- malo odkriti razredno borbeni značaj, čeprav je fevdalec zastopal kmeta samo zato, da bi ga sam laže izkoriščal. Toda kmetov otip- ljivi in vidni sovražnik je bil v tej zadevi iblajtar, in to je v danem položaju slabilo kmetovo odporno moč proti gospodu. Čeprav vse kaže, da je bil položaj dejansko zrel za širok odpor, do njega v teh pogojih ni prišlo. Spontani spopadi kmetov z iblajtarji in organizirani pohodi tovornikov pa kljub te- mu niso bili brez globljega družbenozgodo- vinskega pomena. Fevdalna država, utele- šena med drugim v deželnem knezu, je v go- spodarskih pogojih XVI. in XVII. stoletja iskala vire za obstanek v apaltih, torej v zgodnjekapitalističnili oblikah financira- nja. Podložnik je s svojo borbo proti temu načinu državnega financiranja slabil vla- darja in s tem tudi eno izmed glavnih opor fevdalnega sistema, čeprav se tega gotovo ni mogel zavedati. Stanovi kot predstavni- štvo deželnega plemstva, ki so v tem primeru po pravni poti zastopali kmetove težnje — bodisi iz skrbi za lastno mošnjo, bodisi iz strahu pred upori — so bili v trenju med vladarjevo blagajno in kmeti dejansko le stranske osebe. V splošnem velja, da so kmečki upori proti državnim dajatvam šele posebnost XVIII. stoletja.28 Čeprav so se kmetje 1609/10 borili proti organom kapitalističnega zakupnika, pa so se v resnici objektivno postavili po robu novi državni finančni politiki vsaj že f-ASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA začetek XVII. stoletja, ko so premagali iblaj- tarje pri Hrušici in v Postojni. Morda je prvi pojav te vrste celo že okrog 1550, ko so se kmetje zaradi nove solne meje branili plače- vati dajatve in davke, vendar ■so podatki o tem še presplošni, da bi mogli kaj določnega trditi. Vsekakor pa ni izključeno, da taki pojavi ne bi imeli neko sorodnost in skupno vzročno zvezo z upori v XVIII. stoletju. Ali so dogodki v Hrušici in zlasti v Po- stojni vplivali na razvoj zgodbe o Krpanu? Za zdaj je težko odgovoriti. Nedvomno pa je Krpan, ki sam premaga petnajst »mejačev«, predstavnik resničnih dogodkov, ki so se še mnogo bolj dramatično odigrali v zgodovini slovenskih tovornikov in ne le tihotapcev. Odprava apalta. Postopek, ki so ga kranj- ski stanovi sprožili za odpravo apalta za sol, je trajal od marca 1609 do decembra 1610, medtem ko je bil apalt za žito odpravljen že 21. 7. 1609.^' Sol je pač že zaradi posebnosti njene proizvodnje mnogo primernejši pred- met za monopole kot žito. — Deželnoknežji organi so se stanovskih pritožb v zadevi soli^" kar se da otepali, včasih ne brez pikrosti: »Zato da bi deželni knez kar na lepem pre- klical svojo besedo in odredbo, pač ni dovolj, če jo stanovi po sili prikazujejo kot neznosen jarem in presunljivo nesrečo ia zaganjajo tako hudo jadikovanje, navpomaganje in alarm, ki jih bojda nobena beseda ne more prav razglasiti in nobeno pero prav opi- sati.«^' Ker pa najbrž zadeva le ni bila videti tako nedolžna, ker so morda tudi pričako- vane finančne koristi postajale dvomljive in ne nazadnje, ker so stanovi uporabili svoje staro orožje in napovedovali težave z odo- britvijo davkov, je isti dopis vendarle napo- vedal možnost pogajanj. Začetek pogajanj, pri katerih naj bi se sestali dve komisiji — stanovska in deželnoknežja — pa se je za- vlačeval. Deželni knez je sicer aprila 1610 izjavil, da je pripravljen sprejeti stanovske odposlance, vendar šele po povratku s poto- vanja. Nato je prišlo do dogodkov v Hrušici in Postojni in poleti se je začel postopek okrog priprave odposlanstva premikati ne- koliko hitreje. Avgusta so stanovi imenovali svoje odposlance (Tomaž Hren, Herbard Tur- jaški, Jurij Andrej Kacijanar in mestni sod- nik ljubljanski Adam Eppich). Po ponovnih odlaganjih dvora je odposlanstvo prišlo v Gradec najpozneje novembra 1610.^2 Dne 4. decembra 1610 je izšel deželno- knežji dekret, ki je odpravljal solno komoro pod dvema pogojema: prvič, da stanovi na prihodnjem deželnem zboru ustrežejo dežel- noknežjim predlogom (pri odobritvi davkov) in drugič, da se stanovi pogode z apaltator- jem Jeremijo de Leo glede 10.400 starov soli, ki jih ima na zalogi v Trstu, na Reki in v Devinu, in glede soli, ki jo je naročil iz Apulije.'ä Odpasianci so se seveda takoj za- varovali proti prvemu pogoju, glede drugega pa so se še istega dne ustno pogodili z navzo- čim Jeremijo de Leo.^* Ker prvega pogoja ni bilo jemati prav resno, je bila zadeva s tem opravljena.*" Stanovi so se kot na glavni pravni argu- ment sklicevali na odpravo solne komore 15%. deželni knez je trdil, da solno komoro odpravlja iz proste volje in milosti, dejansko pa so se vsi udeleženi z Jeremijo de Leo vred najbrž dobro zavedali, da je solni komori iz- podkopal tla slovenski tovornik. Ta je dobil — čeprav ne v lastne roke, pa vsaj v pre- cejšnji meri po lastni zaslugi — vladarjevo »pismo«, da bo tovoril sol po svetu, podob- nega kot si ga je zaželel in izbojeval Martin Krpan. Poznejši apalti. Prizadevanje primonsko- italijanskih trgovskih kapitalov, da bi si v Benečiji ali na Kranjskem pridobili apalte, je bilo v prvi četrtini XVII. stoletja nekako v zraku. Čeprav smo za zdaj o nadaljnjem razvoju apaltov na sol po letih 1609/1610 le površno poučeni, moremo tvegati vsaj pri- bližen prikaz razvoja. O poskusih posameznikov za pridobitev apalta je govor že v letih 1611 do 1615. Fran- cesco Neri iz Ancone si je v tem časti pri- zadeval pridobiti pravico, ustanoviti solni komori v Trstu in na Reki in uvažati sol iz papeške države in iz neapeljskega kraljestva. Neki Martin Marchisetti je baje Benečanom predlagal ustanovitev solnih založišč (saliere) v Miljah in v Kopru, najbrž z namenom, da ju prevzame kot apaltator. Navedena po- skusa nista uspela. Pisar, ki je pozneje se- stavljal te podatke za kranjske stanove, pri- stavlja, da so izvedbo načrtov preprečili ti stanovi.*' Morda so kranjski stanovi že tedaj začeli misliti na to, da bi odvrnili nenehni pritisk Hrušica, pri Micnih (Iz fototeke Etnograf. muzeja t Lj.) KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO primorskih in iujili kapitalistov, s tem da bi sami vskočili v kupčijo. Vsekakor so se dali ])ismeno obvestiti o količinah prometa s soljo od oktobra 1612 do septembra 1614. Iz teb obvestil izhaja, da je znašal letni promet pri juibitninskih uradih do 45.000 tovorov soli, od česar je bilo nad 41.000 tovorov uvožene in le malenkostni del domače, to je tržaške. IJobra polovica uvožene soli je prešla čez mejo pri Žavljah, slaba tretjina v Trstu (po- morski transport), nekako sedmina pa je prešla mejo na cesti Črni kal—Klanec.'' Leta 1618 so bili baje zopet v načrtu novi apalti, razen za sol topot tudi za platno, med in žeblje. Tudi ti načrti niso uspeli.'" Mnogo nevarnejši so za kranjsko trgovino utegnili postati načrti za apalt soli, o katerih so bila pogajanja 1625. Ta apalt naj bi imel nekak meddržavni značaj. Čeprav sta ga organizirala zasebna kapitalista — Angelo della Porta in vsaj spočetka tudi Pietro Fu- stigioni — naj bi apalt posredno povezaval beneške in habsburške finančne interese. Zdi se, da sta se kapitalista pogajala z beneško republiko za odkup določenih količin soli s Paga, Habsburžani pa naj bi jima dali iz- ključno pravico za njej uvoz. Kranjski sta- novi so si seveda zagotovili sveža poročila z dvora in najbrž tudi niso stali negibno ob strani. V avgustu se je Angelo della Porta mudil na pogajanjih v Gradcu. Ker je bil zavrnjen, se je baje vrgel na tla in tulil. Izjavil je, da je dal v Benetkah 40.000 goldinarjev poro- štva za sklenitev tega apalta. Oktobra je bil položaj za sklenitev apalta ugodnejši. Iz ne- koliko nejasnih in nepopolnih poročil se zdi, da so Benečani že prej enostransko uvedli apalt, da je Angelo della Porta v Gradcu nekaj dosegel in da so nasprotniki apalta pripravljali uvoz soli od drugod, da bi z boj- kotom prisilili Benečane k odstopu od apalta. Slede poročila o izkrcanjih apaltatorske soli, o sredstvih za borbo proti beneškemu apaltu, o tihotapstvu z beneško soljo v Trstu in o količinah soli, ki jih je apaltator Angelo della Porta nakupil na Beneškem." Kakšne pravice je Angelo della Porta pridobil na slo- venskem ozemlju in koliko časa so trajale, bi bilo treba vsekakor še raziskati."" Medtem se je politični položaj bistveno spremenil. Z izgonom zadnjih protestantskih plemičev je bila odporna moč plemstva proti deželnemu knezu zlomljena in centralistič- nemu absolutizmu se je odprla prosta pot. Prve posledice so se pokazale na finančnem področju. Deželnoknežja blagajna je svoje ogromne dolgove prevalila na deželne sta- nove, ki so na to prevalitev hočeš nočeš pri- stali. Deželni knez jim je sicer ob tej pri- ložnosti odstopil ali na novo potlelil določene pravice do javnih dohodkov v deželi"' in na prvi pogled se je morda zdelo, da so stanovi s tem pridobili večjo samostojnost pri oprav- ljanju deželnih finančnih zadev. V resnici pa je političnemu zlomu deželnih stanov samo sledila še njihova finančna prezadolžitev, po- vrhu pa še vedno nove finančne zahteve de- želnega kneza, ki se jim stanovi niso več mogli uspešno postavljati po robu. Ko so kranjski stanovi leta 1634 prevzeli svoj delež tako imenovanih komornih dolgov, jim je vladar med drugim odstopil tudi do- ločene finančne koristi iz prometa s soljo. Z deželnoknežjo resolucijo 21.IX. 1634"^ so. stanovi pridobili izključno pravico do pro- daje inozemske morske soli s tem, da so smeli k nabavni ceni pribiti 1 goldinar; če so vzeli v prodajo tudi domačo, to je tržaško sol, pa so smeli pribiti 30 krajcarjev."" 3. novendira 1635 jim je bila ta pravica ponovno potr- jena."" S tem so kranjski deželni stanovi sami do- bili apalt, ki so ga toliko časa branili zaseb- nim apaltatorjem. Razlogov, da so to storili, je bilo najbrž več. Omenili smo že, da so mogli zmotno pričakovati od prevzema fi- nančnih virov večjo samastojnost. Neposred- no pa je bila odločilna misel: če se je že bilo težko otepati nenehnega pritiskanja zaseb- nih kapitalistov na dvor, je apalt deželnih stanov le-tem nudil vsaj možnost, da ga upravljajo v soglasju s svojimi lastnimi in- teresi. Ti interesi pa so bili predvsem v tem, da apalt izkoristijo za javne namene samo do tiste mere, ki ne bo bistveno prizadela gmot- nih interesov posameznih zejuljiških gospo- dov. V drugi vrsti so nedvomno stanovi pri- čakovali, da bo apalt soli pomagal iz zadreg prezadolženi deželni stanovski blagajni in da se bodo na ta način izognili prevelikemu zvi- ševanju neposrednih davkov, ki so jih po- samezni fevdalci mnogo bolj občutili kot posredne davke na promet s soljo. Že v lastnem interesu stanovi najbrž niso imeli namena, da s pomočjo apalta na sol v pretirani meri pritisnejo na tovornika. Toda brž ko so prevzeli sami vlogo apalta- torja soli, se je sestava sil v borbi okrog kmečkega tovorništva spremenila. Zdaj so bili deželni stanovi tisti, ki so od tovornika pobirali dajatve in razredna struktura je tudi v prometu s soljo jasno in vsakomur občutno stopila na dan. Najbrž ni slučaj, da je prevzemu komornih dolgov in s tem zve- zanemu — vsaj pričakovanemu — stanov- skemu apaltu ua sol takoj sledil eden izmed največjih kmečkih uporov na Slovenskem, upor leta 1635. ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Stanovi seveda niso imeli sredstev in apa- rata, da hi apalt neposredno upravljali. Zato so storili to. kar so dotlej deželnemu knezu najbolj branili: sklenili so apaltatorsko po- godbo z zasebniki. Leta 1635 je bila solna trgovina za šest let prepuščena Ivanu Krst- niku Giudottiju.*^ Pod zvenečim naslovom »ministro dell'Appalto de sali« je na Peki začel 12.4.1636 prodajati sol Anton Jakob Corsi.''" Prevzem apalta je za stanove pomenil tudi prevzem različnih s tem združenih križev in težav. 1637 je prišlo do lu^kih neredov, menda na Reki.*' Preglavice je delalo zlasti tihotap- stvo čez Baker in Volosko;*** Benečani so se pritoževali zaradi nasilstev.'" Skratka: de- želni stanovi kot skupnost deželnega plem- stva se tudi s prevzemom apalta niso odkri- žali težav okrog kmečke trgovine s soljo, marveč so si jih kvečjemu še povečali. Če- prav je bil pribitek k luibavni ceni maksimi- ran, je bil razmeroma visok in 3. nov. 1645 je bil znižan.'" Cesar Leopold I. je 1661 odpravil apalt iia sol. s čimer je bila ukinjena omejitev uvoza na monopolna uvozna skladišča."' Zelo ver- jetno pa se je apalt že prej dejansko spre- menil iz resničnega monopolnega skladišča predvsem v obliko pobiranja posrednih dav- kov na promet. Kljub vsem težavam tudi apalti kmečkemu tovorjenju iu kupčevanju niso mogli do ži- vega. Valvasorjevi opisi kmečkega tovorjenja soli in trgovanja z njo so sicer nastali po ukinitvi apaltov. toda ne vsebujejo ničesar bistveiu) novega, marveč samo doi^olnjujejo podobo, kakršno so nudila tudi že prejšnja stoletja. Na Notranjskem »se mnogi preživ- ljajo s soljo, jo gredo iskat k morju ali pa v Cerknico (tja so jo očitno prinašali Kra- ševci iz obmejnih krajev — S.V.) in jo pre- našajo na tovornih konjih ne le po deželi, marveč tudi na Štajersko. To so marljivi ljudje, ki se ne boje nobenega truda, da bi zaslužili kak denarič.«"^ Posebej pove o Do- brepoljcih, da so tovorniki soli in razloži ta pojem: »V kranjskem načinu govora so to ljudje, ki kupujejo sol v Cerknici ali na morju, jo potem po vsej deželi raznašajo na majhnih konjičih in jo prodajajo za de- nar ali pa zamenjujejo za žito. Za dobro žito dajo enako količino soli. Ce pa je žito slabo, jim je treba dati poldrugo količino žita. Zato so ti ljudje malokdaj doma in so v tujini bolj donmči kot v svoji domovini.«** Pri tem je najbolj zanimivo, da se razmerje v menjavi soli za žito 1:1 ni razlikovalo od razmerja v XVI. stoletju in od verjetno še mnogo starejšega razmerja.'"'' Razen Cerknice je bila točka za menjavo tudi v Senožečah, kamor so prinašali sol iz Trsta in jo vsakj teden prodajali.'* Senožeče so bile staro trži-; šče za menjavo žita in soli. Že v XVI. stoletju j so hodili kmetje iz tržaške okolice »kupovat« i žito" v Senožeče in na Planino, pri čemer je; pač mišljena tudi zamenjava za sol, saj je | knmin nato govor, da se ti kmetje preživ-; Ijajo s tovorjenjem soli.*' Nakup žita v Seno^ žečah je v zvezi s starodavno navado žensk i v tržaški okolici, da so pekle kruh za mesto Trst.*8 Tudi zdaj je tu in tam prišlo do neredov. Leta 1679 je prišlo v Konjicah do nastopa proti cesarskemu predstavniku zaradi pre- povedi trgovanja z morsko soljo.*" Medtem ko namreč vse kaže, da se je dotlej morska sol kljub postrožitvi solne meje v njeno škodo (1648)"* brez posebnih težav razširjala po Slovenskem Štajerskem, se je kmalu po uki- nitvi solnega apalta za monsko sol (1661) za-j čenjal po vladarjevih uradih krepiti pritisk v prid ausseeski soli, ki ga je bilo čutiti tako na Štajerskem kot na vzhodnem Koroškem, j Poskus ustanovitve državnih (erarialnih) | skladišč iz 1663/1664 se je sicer 1668 pokazali za neizvedljivega, ker so vozniki in tovorniki; še nadalje transportirali sol. Zato so se vla- darjevi organi najprej zadovoljili s tem, da so priznali prost promet soli, toda izključili so od njega morsko sol. Da praktično ni bilo mno- ; go uspeha, pričajo že navedena Valvasorjeva mesta, ki prostodušno govore o tem, kako Kranjci tovori jo sol na Štajersko. 1679 so po- novno uvedli državna skladišča, ki pa niso bila toliko monopolna kot namenjena za bor- bo proti uvozu morske soli." To je bil torej neposredni povotl za nemire v Konjicah. Proti prepovedi uvoza morske soli v celjsko četrt so 1684 združeno nastopili kranjski in j štajerski deželni stanovi.'^ Vse kaže, da so | vsi državni ukrepi, ki naj bi globlje posegli v starodavne navade pri kupčevanju s soljo, v XVII. stoletju le s težavo in kvečjemu del- no uspevali. Hrušica, Kosova hiša (Iz fototckc Etnografskega muzeja, Lj.; KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJI^VNO ZGODOVINO Razvoj do XIX. stoletja. V XVIII. stoletju se je položaj spremenil toliko, da si je država pridobila številnejši upravni aparat, s kate- rim je mnogo uspešneje uveljavljala svojo finančno politiko kot doslej. Vsemogočen pa tudi ta aparat ni bil in promet s soljo se je kljub vsemu že zaradi gospodarske nujnosti v mnogem držal starih navad. Razvoj držav- ne finančne politike o tem vprašanju bi pri nenehnih spremembah, poskusih in reformah zahteval posebno razpravo. Tu naj zadošča le navedba nekaterih najbolj dosegljivih po- datkov, vzetih največ iz starejšega zgodovin- skega slovstva; taki podatki so uporabni le za približno sikico in jih ne kaže iaueti za dokončno utrjene. Načrti iz 1702 za uvoz ogrske in sedmo- graške soli v naše kraje"' pač niso bili realni in zopetna prepoved, ki je zadela uvoz mor- ske soli 1706, tudi če naj bi veljala za naše kraje, očitno ni uspela. To bo veljalo tudi o patentih 1718 in 1721, ki sta posebej prepo- vedovala uvoz miljske, koprske in paske soli; prepoved tihotapljenja te soli naj bi zašči- tila domačo in barletsko sol. Skoraj v isti sapi s temi prepovedmi so naanreč (14 5. 1721) ponovili določila generala iz 1602, ki je — resda nasproti težnjam mest — dopuščal v bistvu kmečko kupce van je s soljo; s tem so posredno priznali obstoj tega kupčevanja tudi nasproti državni blagajni in zelo ver- jetno je, da se kupčevanje v praksi ni ome- jevalo le na dovoljeno sol.** Brez dvoma je na današnjem slovenskem ozemlju še nadalje prevladovala morska sol proti ausseeski in so podložniki še nadalje dokaj prosto z njo kupčevali, kar jim je bilo 1737 menda še po- sebej potrjeno."" Zdi se celo, da je pomen nekaterih podeželskih sejmov za ta promet še porasel."" Upor podložnikov gornjegrajskega gospo- stva v Zadrečki dolini in Lučali leta 1749 proti davkom na soP" je že posledica novih zaostritev, ki so nastopile sredi XVIII. sto- letja in ki so postajale čedalje bolj pogoste. Konec leta 1750 so na primer »Cičem«, stanujočim v območjih socerbskega in novo- grajskega deželskega sodišča (dejansko so to bili večidel Slovenci), kot znanim tihotap- cem prepovedali nošnjo orožja."' Na Štajer- skem so tedaj že delovale dvorne prodajalne za sol v Slovenjem Gradcu, Slovenski Bi- strici, Konjicah, Ljutomeru in Schladmingu, ki so zdaj imele pogoje za močnejši nastop proti morski soli. 1751 so začeli nastopati proti prosti trgovini s soljo bankalni uradi. Koroško so izvzeli iz območja slovenjgra- škega založišča in prenesli zanjo založiščno pristojnost na celovški magistrat. 1752 pa so ustanovili tudi državne prodajalne za mor- sko sol v Celju, Braslovčah, St. Juriju in Frajštajnu, nato pa so nastala v severnejših krajih nova založišča za ausseesko sol. Na Koroškem je bila prosta trgovina kmalu za- dušena, na Štajerskem je ostala načelno do- voljena, vendar se je dejansko čedalje bolj krčila. Na podlagi dvornega dekreta iz 1801 je bila praktično uvedena izključna prodaja erarialne (državne) soli in pri tem uvedena normirana cena. ki je bila višja od prejšnjih. 1804 so o tem sledile nadaljnje odredbe, ven- dar prosta trgovina formabio ni bila prepo- vedana."^ V avstrijskem Primorju in nekoliko po- zneje tudi na Goriško-Gradiškem je že v za- četku vlade Marije Terezije delovala posebna Vrhovna direkcija za morsko sol."" Na Kranj- skem so tedaj vistaiiavljali državna založišča za morsko sol in 1752 so bili postavljeni »im- presarji« za prodajo soli.'" Določen je bil menda rok, v katerem morajo tovorniki pro- c'ati svojo sol solnim založiščem." Vendar je ostala kupčija Kranjcem in Hrvatom iz Pri- morja načeloma dovoljena.'" Pač pa se je država sicer skušala vmešavati v prodajo soli, pri čemer je zadela tudi tiste, »ki so bili doslej upravičeni uvažati ceneno sol iz Ba- kra«.'2 Priprave iz 1765 kažejo na to, da je država nameravala vzeti v roke tudi trans- port." Položaj, ki je nastal v teku merkantilistič- nili posegov državnih organov v gospodar- stvo, osvetljuje patent o soli za Kranjsko iz 1778, ki načeloma vzdržuje v veljavi tudi prejšnje patente. Uvedena so skladiščna me- sta, ki jih vodi glavni zakupnik po svojih založnikih. Skladišča se oskrbujejo sama, s posebnim dovoljenjem (!) pa smejo prinašati sol iz primorskih skladišč tudi druge osebe. Za vsako nedovoljeno prinašanje soli so dolo- čene stroge kazni: zaplemba soli, stopnjujoča se denarna kazen po številu ponovitev in za- plemba transportnega sredstva. Ob neizter- ljivosti kazni se je lahko izrekla kazen pri- silnega gradbenega dela v trdnjavah do treh let. Ce bi se pa tihotapci združevali ali pa — čeprav posamič — oboroževali, je bila možna najvišja kazen v primeru ponovitve — deset let težkega zapora v okovju.'" Ta patent je bil vsaj načeloma v veljavi še 1817. Kmalu po izidu tega patenta je bil 1780 ukinjen zakup pristojbin od soli in je bilo kupčevanje s soljo — s pogojean, da so bile plačane mitnine — zopet bolj sproščeno.'" Kranjci, posebno pa Ciči so se sploh držali nekdanjih solnih mej in trdili, da smejo pri- hajati z morsko soljo do Drave in so to de- jansko izvajali (med drugim so prihajali v okolico Maribora in do Apač). Mariborska Kresija je opozorila ljubljansko, da veljajo 8 ČASOPIS ZA SLOVENSKO K R A J i: V N O ZGODOVINO KRONIKA solne meje po pateiitu iz 1784.'« Za tovor- jenje soli v državni režiji so izhajali sirogi predpisi, ki naj bi tovornikom preprečili pri- laščanje tovora." V francoski Iliriji je bila sol državni mo- nopol. Ker je obmorsko solarstvo v Istri in Kvarnem po propadu Benetk (1797) nazado- valo in so dovažanje po morju lahko motili Angleži, so Francozi pospeševali popravilo ilirskih solarn, toda ovirali so izvoz morske soli im ozemlje, ki je ostalo pod Avstrijo, zlasti torej na celjsko in celovško območje. Uvožena sol, kf so jo skušali dobiti po za- sebiiih posredovanjih, je bila dejansko »an- gleška«, kolikor so Angleži uvoz dopuščali; prihajala ni v promet samo po dovoljeni poti, marveč tudi tihotapsko.'^ Po odhodu Francozov je na ozemlju Ilirije ostal v veljavi strog monopol. Na Kranjskem so delovali »solnj uradi«, ki so jim bili pri- deljeni prodajalci na drobno, pri čemer so se cene za prodajo natanko določale.'^ Po- sebna določila so izhajala za beljaško okrožje, ki je kot bivši del Ilirskih provinc spadalo še pod Ljubljano.*" Založišča za prodajo soli so bila v območju ljubljanskega gubernija: Beljak in Spital na Koroškem, Ljubljana, Novo mesto, Radovljica in Postojna na Kranj- skem. Promet na drobno je bil prost na Pri- morskem; v Istri, na Kranjskem, Koroškem in v civilni Hrvatski pa so bili postavljeni pooblaščeni prodajalci na drobno.^' Medtem ko so spočetka skušali beljaško okrožje pri- deliti območju morske soli (istrske solarne so bile zdaj v celoti avstrijske!), so v solnih uradih Beljak in Špital 1827 dovolili tudi jjrodajo halleinske soli po isti ceni kot mor- sko so 1.8- Nci področju Ijuliljanskega gubernija so po vsem povedanem skušali še nadalje v po- sebno močni meri obdržati promet s soljo v državnih rokah. Državna so bila ne le skla- dišča za prodajo na debelo, marveč je oblast hotela držati v rokah tudi prodajavce na drobno. Strogi monopolni sistem, prevzet od fran- coske uprave, pa ni ustrezal gospodarskim razmeram na Slovenskem. Tako so dolenjski kmetje 1816 zahtevali prosto prodajo za sol in nižje cene. Čeprav so oblasti na to za- htevo sprva odgovorile s preiskavo zaradi hujskanja in nedovoljenega zbiranja de- narja,** pa je kmalu postalo očitno, da bo treba popustiti. 26. sept. 1818 so način pro- daje omilili. Trgovina »na debelo« je ostala pridržana »cesarsko kraljevim založiščem«, ki so jih vodili »oskrbniki prodajanja soli«. Prodajna cena iz teh založišč je bila nekoliko znižana. Sproščena pa je bila prodaja na drobno, vendar s tem, da se na Kranjskem ohranijo obstoječa solna založišča (tudi za prodajo na drobno) vse dotlej, dokler se ne pokaže, da jih je moč brez škode ukiniti.** Nasprotno ]ia je bila v naslednjem letu še post rožena prepoved uvoza tuje soli, češ da je pričakovati, da bo glede na zaloge in po- večanje domače proizvodnje mogla državna finančna uprava izhajati brez nje.*" Isto- časno pa se je prodaja donuiče soli na drobno sploh sprostila. Tako imenovana »prosta kup- čija s soljo« (Salzfreiliandel) je bila dejansko samo oblika državnega monopola, ki ni segal v prodajo im drobno. Država pa je zasegla vso produkcijo soli in imela v rokah trgovino na debelo. Medtem ko so taka načela uvajali do 1827 le s predpisi za nekaj dežel, so jih s tem letom posplošili in prešla so nato tudi v Carinsko in državno-monopolni red iz 1835. Ta red je s svojimi glavnimi načeli o držav- nem monopolu ostal v veljavi še po marčni revoluciji in do začetkov XX. stoletja.*" V tem času pa monopol spričo razvoja novih transportnih načinov nima več zveze s to- vorništvom in skoraj nič z njegovim nasled- nikom — furmanstvom. Zaključki. V dobi do nastanka železnic (druga polovica XIX. stoletja), predvsem pa v dobi do nastanka velikili komercialnih cest z vozovnim prometom (XVIII. stoletje) sta bili kmečko tovorništvo in kupčevanje s soljo, zlasti pa zamenjava soli za žito nu>d morjem in približno mejo Drave med najbolj bistve- nimi potezami slovenskega gospodarstva, ki navezujejo brez dvoma na tradicije iz dobe. Hrušica, Očkova liiša (Iz fototckc Etnograf. muzeja v Lj.) KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ko nam te dejavnosti na podlagi zgodovin- skih virov še niso neposredno izkazane. Ce- lotna gospodarska struktura Slovenije je pri- šla iz ra\aiotežja, kadar so skušali te dejav- nosti znatneje omejevati in vedno znova jih je bilo treba sprostiti. Odkar se je pojavila država s svojimi fi- nančnimi zahtevami, sicer ta dejavnost ni bila nikdar popolnoma prosta. Vendar so imele omejitve lahko zelo različne stopnje: pritegnitev proizvodnje ali deleža pri pro- izvodu v roke države; nalaganje posrednih davkov na promet; solna pota in meje; urav- navanje ponudbe; uvedba monopolnih zalo- žišč, ki so diktirala cene, ki pa so samo v primorskih mestih zalagala tovornike, nakar je bil promet prost; strožje oblike monopola, ki so skušale zajeti neposredno ves promet itd. Slovenski kmet se je v posameznih polo- žajih moral znajti, kakor je vedel in znal in ostre meje med tovornikom in tihotapcem najbrž nikdar ni bilo. Slo je skozi stoletja za nenehna trenja med zahtevami državne bla- gajne in nujnostmi gospodarskega življenja, ki jih je zastopal slovenski kmet. Kadar je bil neposredno izzvan, je kmet uveljavil svoje interese tudi s silo in ne brez uspeha. Fran Ilešič — ki je očitno pripisoval Lev- stikovi domišljiji precejšen del sestavin zgodbe o Martinu Krpanu — je po tedaj zna- nem zgodovinskem gradivu skušal datirati pogoje za nastanek osnovnega jedra v prvo polovico XVIIL stoletja.^' Po vsem doslej po- vedanem pa so bili pogoji bolj ali manj dani vse od srednjega veka do XIX. stoletja. Ce bi nam bila glavni smoter razpravljanja čim preciznejša datacija zgodovinskega jedra, bi nas taka končna ugotovitev morda raz- očarala. Toda ali prav ta ugotovitev ne daje povesti o Martinu Krpanu tem večji pomen? Ali je ne dviguje čez pomen slučajnosti in epizodičnosti do mnogo značilnejšega in splošnega pomena, splošnega tako časovno kot krajevno? Tak splošnejši pomen neka- terih sestavin povesti — zlasti soli — se kaže tudi v samem ljudskem pripovednem izro- čilu, v katerem nastopa sol tudi v drugih značilnih zvezah.** Sicer pa tudi oseba tiho- tapca-junaka z nedavnim odkritjem povesti o Lölu Kotliču v Reziji,*' ki kaže mnoge po- dobnosti z Martinom Krpanom, utrjuje svoje mesto med splošnejšimi motivi ljudskega iz- ročila. Ne izključujemo možnosti, da bi se ta ali □na sestavina zgodbe o Martinu Krpanu mo- gla časovno in morda celo krajevno opre- deliti. Ze zdaj nas posameznosti zgodbe spo- minjajo na resnične zgodovinske dogodke: na borbe z iblajtarji, na ponovna pisma, ki so dovolila tovoTJenje soli, na pot iz Bakra, na majhna kljuseta, na redne trgovske poti iz Trsta čez Kras. Celo domnevni Turki med tržaškimi iblajtarji nas nekoliko spominjajo na Brda\"sa, ki zopet spominja na že na pol mitičnega Pegama. Pa tudi če nam uspe razložiti in datirati vrsto posameznosti, s tem splošni pomen zgodbe ne bo niti najmanj prikrajšan. V zgodovini kmečkega to vor jen ja soli in kupčevanja z njo je imel vsak posa- meznik vsaj nekaj potez Martina Krpana. S tem pa Martin Krpan ni le utelešenje sloven- skega tovornika ali tihotapca, marveč tudi predstavnik stoletnih osnov starejše sloven- ske gospodarske zgodovine. Še več. Koder se je premikal tovornik s soljo, je povezoval kraje, v katerih je živela slovenska beseda in v politično razbitih pokrajinah je prav on prispeval k medsebojnemu spoznavanju in vsaj k zavesti jezikovne skupnosti. Ali ni širša gospodarska meja morske soli, ki jo je raznašal slovenski tovornik, pripomogla k čvrstejši gospodarski povezavi dežel, iz ka- tere je pozneje rasla slovenska narodna za- vest? Ali ni po tej poti Martin Krpan tudi predstavnik starejših gospodarskih podlag, ki so po svojih učinkih vplivale na oblikova- nje slovenske narodnostne celote? OPOMBE * Podrobneje o tem prvem delu te razprave, ki je pod istim naslovom izšel v Kroniki X/3-1962, str. 129—144. Medtem sem v zbirki listin DAS ugotovil tudi originalni akt kralja Ferdinanda o odpravi solnih komor z dne 1. novembra 1536; s tem je treba dopolniti podatke v prvem delu razprave, op. 113 in 114. Ukinitev je bila vezana na odobritev zvišanega nabitka, razen tega pa je kralj postavil pogoj, da stanovi iz 6-letne odo- britve davkov (recesa) rešijo z obročnim odpla- čilom iz zastave deželnoknežji nabitek na živino v Ljubljani, ki je bil zastavljen za 34.000 ren. gld deželnemu glavarju Janezu Kacijanarju; za ta namen je bila stanovom prepuščena tudi 6-letna pomoč Goriške. (Zaradi Kacijanarjevega poraza v naslednjem letu je vprašanje, kako so ta po- goj dejansko izvajali.) V tem smislu je treba precizirati podatek v zgoraj citiranem prvem delu razprave na str. 140, ki je bil delno povzet po Dimitzu. — Listina je uvodoma formulirana nekoliko nejasno, kakor da bi bile solne komore na Kranjskem; to je najbrž zavedlo Dimitza, da je komoro postavil v Ljubljano. Da so bile ko- more dejansko v obmorskih krajih, je iz drugih virov jasno in sem to že v dosedanjih tekstih upošteval. 1. Poročilo o tem je ohranjeno v dveh varian- tah, konceptu in čistopisu pritožbe 28. 3. 1609 (gl. op. 2), vendar ni jasno, za katero leto gre; prim, tudi A. Dimitz, Gesch. Kr. III, Ljublj. 1875, str. 438. — 2. 28. 3. 1609, DAS St. a. f. 208a. — 3. Ibid. — 4. 21. 7. 1609, ibid. — 5. Kot v op. 2. — 6. 26. 6. 10 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA 1610, DAS St. a, f. 208a, dalje spodaj navedeni spisi o odpravi. — O rodbinski posesti v Brki- nih, zlasti S. Vilfan, Zgodovinske slike iz Brki- nov, Kronika 1/1955, str. 127. — 8. Kot v op. 2. 9. 8. 9. 1609, DAS St. a. f. 208a. - 10. Nedat. be- ležka argumentov za kranjske odposlance 1610 in nedat. duplika odposlancev proti koncu 1610, DAS St. a. f. 208a. — //. Nedat. beležka kot v op. 10. — 12. B. Grafenauer, Zgod. slov. nar. Ill, 67. — 13. Kakor navaja za Trst 1563 A. Globoč- nik, Übersicht einer Verwaltungs- u. Rechtsgesch. d. L. Krain, Ljubljana 1893, str. 55. — 14. Kot v op. 2. — 15. Ibid. — 16. Kot v op. 9. Po prejšnjem črtanem besedilu koncepta so kmetje nameravali napasti Trst in se tam polastiti zalog ali pa raz- rušiti solarne. — 17. Nedat. beležka kot v op. 10. O nadaljnjem prim, medtem tudi B. Grafenauer, Kmečki upori na Slovenskem, Ljubljana 1962, str. 284—286. ,— iS. V prvotnem konceptu je pove- dtino, da so iblajtarji kmete napadli ter jim skušali odvzeti konje in drugo, kar so imeli; ta trditev je črtana, ostala pa je navedba, da so iblajtarji tovornike »fürgewart«, kar bi lahko pomenilo samo, da so jih opazili. To pa bi bilo za postopek kmetov tudi psihološko šibka raz- laga. Smiselno bo najbolj prav, če tekst preve- demo, da so kmete ustavili. — 19. Črtano: »jim odvzeli plen«. ~ 20. 26. 6. 1610, DAS St. a. f. 208a. — 21. Nedat. po 26. 6. 1610, ibid. — 22. Da- tum ni točen; 20. 6. je bila sreda. Gre za opis po spominu in pripovedovanju. — 23. Mohame- danci poznajo obrezovanje, ki je razširjeno po vsem svetu, razen po Evropi in po ne-semitski Aziji. »Neob rezan« je pri Arabcih psovka. Funk & Wagnalls, Standard dictionary of Fol- klore, Mythologie and Legend, New York 1949 pod Circumcision. — 24. 26. 6. 1610, DAS St. a. f. 208a. — 25. Razlike po prvotnem osnutku: v pr- votnem besedilu so iblajtarji označeni kot Spä- her oder Überreiter, popravljeno v Aufseher oder Überreiter. Napad iblajtarjev na kmete je bil prvotno opisan obsežneje: trgali so kmetom z vratu mošnje z denarjem, ki jih kmetje nosijo običajno na prsih, obešene na vrvici (gradivo za kmečko nošo!), jim celo odtrgovali pasove in nože ter rezali pasove. Kmetje so udarili plat zvona, ko so udarili na iblajtarje. Iblajtarjev je bilo vsega 22. Prvotno poročilo je trdilo, da so l)ili spočetka vsi iblajtarji v trgu, a jih je dva- najst ušlo. Po popravku jih je prišlo v trg deset, drugi so že spočetka ostali zunaj. Po prvotnem besedilu so bili trije obleganci med borbo samo ranjeni, po poznejšem popravku pa takoj mrtvi. Črtana je navedba, da so mrtve iblajtarje naj- prej zložili na profaniranem pokopališču in da so jih nato pokopali v skupni veliki jami, prav tako je pri označbi Turki dosledno črtan prista- vek »in pogani«. Črtana je tudi pripomba, da bi nastal grozen pokol, če bi kmetje dohiteli onih dvanajst pobeglih iblajtarjev. — Kar zadeva premike iblajtarjev, gre nedvomno za popravek prvotnega opisa, kakor ga je poznal pisar. Glede drugih popravkov je včasih težko presoditi, ali prvotni zapis ni bil točen ali pa so koncept po- pravili le zaradi krajšanja ali pa morda zato, da jih na dvoru ne bi prijemali za besedo. — 26. O postopku med deželnim knezom in stanovi, gl. S. Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev, Ljub- ljana 1961, str. 327. — 27. Nedat duplika, DAS St. a. f. 208a. — 28. Grafenauer, Zgod. slov. naroda IV. 94; isti. Km. up. 315; Zgodov. narodov Jugo- slavije IL, Ljubljana 1959, str. 762. — 29. DAS St. a. f. 208a. — 30. Cit. ob dosedanjih izvajanjih tudi v 1. delu. — 31. 16. 1. 1610, DAS St. a. f. 208a. — 32. Akti na pregledanih mestih niso ohranjeni v celoti; uporabljeni so: 14. 4. 1610, 17, 7. 1610, 26. 7. 1610, 6. 12. 1610 in nekateri drugi v DAS St. a. f. 208a in 102/2. — 33. 4. 12. 1610, DAS St. a. f. 208a (resol.). — 34. 4. 12. 1610, prav tam (odg.). — 35. Čeprav mi končni akt za zdaj ni znan, je iz poznejših dogodkov jasno, da je bila solna komora tedaj dokončno odpravljena. — 36. Dva poznejša izvlečka, najbrž po 1640, DAS St. a. L 513, 513b. — 37. Nedat. DAS St. a. f. 513; nadrobnejše številke o teh količinah kot tudi sicer o proizvajanih in prometnih količinah. — F. Gestrin, Trgovina slovenskega zaledja ... av- torjev tipkopis, zlasti stran 33. — 38. Izvleček v DAS St. a. t. 513b. — 39. DAS St. a. f. 513, zlasti akti U. 8., 7. 10., 14. 10., 1625; 14. 8. 1626 in nedat. poročilo o količinah soli, ki jo je kupil Angelo della Porta. — 40. Prim. J. Zontar, Kranj 199 do 200. A. Globočnik o. c. 98 navaja, da je bil apalt uveden 1625 in da je kljub protestom stanov ostal v veljavi do 1661, le da so Kranjci dosegli po- pust pri carini na sol. Ker virov ne navaja, je navedbo za dobo 1625—1634 težko preveriti; da je bil položaj pozneje nekoliko drugačen kot meni Globočnik, bodo pokazala naslednja izva- janja. — 41. Vilfan PZS 318. — 42. DAS St. a. f. 513. — 43. Po nekem podatku v DAS St. a. f. 513 je bil pričetek novega sistema 21. 9. 1535. — 44. DAS St. a. f. 513. — 45. 28. 7. 1638, DAS St. a. f. 515: 5. 11. 1655, vlož. prav tam med akti za 1657. — 46. DAS St. a. f. 513. — 47. 25. 12. 1636, ibid. — 48. 9. 6. 1638, ibid. — 49. 23. 7. 1638, ibid. — 50. DAS St. a. f. 513. — 51. H. Srbik, Studien zur Gesch. d. österr. Salzwesens, Innsbruck 1917, str. 98; Globočnik o. c. 98; Dimitz, Gesch. III, 458. — 52. Valv. Die Ehre II, 211. — 53. Isti, II, 214/215. — 54. Gl. prvi del te razprave pri opombi 62. — 55. Valvasor, Die Ehre XI, 523. — 56. 7. 6. 1560, DAS Viced, a. I. f. 62/XXV. — 57. 12. 5. 1573, ibid. — 58. Npr. 4. 5. 1627, DAS St. a., bivša škatla St. Servolo I, f. 520/14. — 59. Grafenauer, Zgod. IV, 95. — 60. Glej poglavje o solni meji v prvem delu te razprave, str. 135. — 61. Srbik o. c. 211 si. — 62. DAS St. a. f. 513b. — 63. Ibid. — 64. E. H. Costa V MHVK 1862, str. 71 sl. z na- vedbo literature. Patenta 20. 4. 1718 in 17. 12. 1721, navedena tudi v zvezi z aktom po op. 69. — 65. Pat. 14. 12. 1737, Costa 1. c.; F. Vrhovec, Ljub- ljanski meščanje ..., Ljubljana 1886, str. 192. — 66. Ibid. 194. — 67. Costa 1. c. — 68. Srbik o. c. 212—219. — 69. 29. 10. 1746, DAS St. a. f. 513b. — 70. Srbik o. c. 210. — 71. Fat. 22. 6. 1752 po Costa 1. c. — 72. 20. 12. 1765, DAS St. a. f. 515b. — 73. DAS St. a. f. 513b k temu letu. — 74. Sammlung aller k. k. Verord. u. Ges. 1740—1780, VIII, Wien 1787 pod datumom. — 75. 7. 6. 1780, U KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KKAJEVNO ZGODOVINO MALj, lU'g'. 1. 44. lol. 141: piiiii. Zoiitar. Kranj .253. — 76. MALj. I'>eg. I, 139. Potek solne meje iz 1784 n\i ni znan. — ?7. 4. 2. 1792 in 20. 6. 1792, MALj. Reg. 1. 139. — 78. M. Pivec-Stele. La vie ('■coiioiniqiie des provinces illvrieiincs. Paris 1930, sir. 226—240. — 79. 7. 5. 1815,'MALj, Norm. 1, f. 2 ill 25. 8. 1815, ibid. — 80. 15. 9. 1815, MALj. Norm. II, f. 3. — 81. 50. 8. 1816, MALj. Norm. L i'. 5. - 82. 21. 2. 1817, MALj, ibid. — 85. J. Mai, Zgo- dovina Slovencev, Celje 1928—1940, str. 574. — 84. 26. 9. 1818, MALj. ibid. in tudi Samnd. XV, Wren 1820, str. 358. Podlaga je odlok 8. 8. 1818, Aeljaven za kraljestvo Ilirijo. Prim. Mischler- Ulbrich, österr. Staatswörterbucli IV, Wien 1909, str. 157 si. Za .Štajersko in Celovško okrožje so podobne odredbe izšle 1821. — 85. Samml. XII- XVII, Wien 1821, str. 223. — 86. Mischler-Ulbricli 1. C. — Lako je razumeti tudi podatke o »prosti« kupčiji s soljo, npr. Mal o. c. 574. 578: B. Paternu, F. Levstik. Martin Krpan. Ljubljana 1952. str. 72—73. — 87. F. Ilešič, O Martin Krpanovi »an- gleški soli«, Popotnik 24/1903, str. 50. — 88. 1. Gra- fenaiier, Slovenske pri])ovedke o kralju Matjažu, Ljubljana 1951, zlasti str 74—75; razlaga Martina Krpana kot podobe (rgovskegu boja med iiciu'- ško morsko in habsburško gorsko soljo je ne- koliko preozka — pri morski soli gre za elemen- tarne gospodarske interese slovenskega kmetu, torej borbi) ni samo nuul d\ema tiijinui siliinui. — Priin. dalje M. Matičetov. Kralj Matjaž v luči novega slovenskega gradiva in iioviji raziskovanj. Razprave SAZU. II. razr. 4. knj.. 1958. — 80. Za- pisal decembra 1962 M. Matičetov: Sodobnost 19'j3/3. — 90. Grafenauer, Km. up. 332. PRIPOMBA IN POPRAVEK. K slovstvu, na- \edenem v Kroniki X/3-1962, str. 144 je moč na- vesti še M. Iskra. Solarstvo slovenskega primorja. Proteus XXIII, 1960/61. str. 210—213. čigar težišče je na naravoslovni in proizvajalni plati. — V prvem delu te razprave v citirani Kroniki je na str. 137. levi stolpec, 2. odstavek pomotoma i/padlo nekaj besed v zadnjem stavku, ki se mora ])raviliio glasiti: Le če so tudi kapitali. vloženi v take podvige, ustrezali pojmu kapita- lističnega gospodarstva, je mogoče govoriti o pra- vili pojavili zgodnjega kapitalizma. j 12