GLAS LETO XX. ŠT. 44 (958) / TRST, GORICA ČETRTEK, 12. NOVEMBRA 2015 NOVI CENA 1 EVRO NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Foto IG www.noviglas.eu Šport in šola: etika za življenje Martina Hlede 40 let otroškega zbora, “praznik za otroke” POGOVOR artina Hlede iz Štever- jana je kot triletna de- klica začela peti v vaškem otroškem pevskem zbo- ru F. B. Sedej. Danes je učiteljica in mama dveh otrok, že deveto leto pa vodi isti otroški zbor, ki letos slavi 40. obletnico ustano- vitve. Praznična glasbena prire- ditev z naslovom Kako srce se veseli, ko lepa pesem zadoni bo v nedeljo, 15. novembra, ob 17. uri v župnijskem domu v Šte- verjanu. Kaj nam lahko poveš o jeseni 1975? Takrat se je začelo neprekinjeno delovanje našega otroškega zbora. V Števerjanu se je sicer od nekdaj pelo. Že po prvi sve- tovni vojni so občasno skrbeli za zbor otrok, ki so ga pripra- vljali za določene priložnosti. Po drugi vojni so zanj skrbeli bolj redno Herman Srebrnič, učiteljica Ada Gabrovec in ka- sneje tudi Snežica Černic. Še vedno pa je to bil priložnostni zbor. Pred tem časom je za otroški zbor skrbel župnik Ciril Sedej, nato pa organist. Z nepre- kinjenim delovanjem je začela učiteljica Anka Černic. To je bi- lo jeseni 1975. Ona je vodila zbor do leta 1989; tedaj je že de- loval v dveh skupinah: v otroškem zboru so peli malčki od 3. do 9. leta starosti, od 9. le- ta dalje pa je bil mladinski zbor. Spominjam se nastopov: oder je bil poln otrok, bilo nas je res ve- liko... Redno smo hodili na pev- ske vaje, komaj smo čakali nan- je. Ko je Anka leta 1989 zapusti- la zbor, ga je prevzel in do leta 1991 vodil diakon Karel Bolčina. Nato ga je enajst let vo- dila Valentina Humar, v letih 2003-06 pa njena sestra Eliana. V sezoni 2006-07 ga je vodila Emanuela Koren. / str. 3 DD M Jubilejna nagrada ZSŠDI Za celovito kovanje osebnosti mladih OPČINE četrtstoletni zgodovini je bila nagrada Šport in šola, ki je po zamisli prof. Franka Drasiča leta 1991 nastala v režiji Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, podeljena 715-krat. Nekaj podatkov 20 nagrajencev je nagrado prejelo petkrat zaporedoma; 31 nagrajencev je nagrado prejelo štirikrat; 51 jih je nagrado prejelo trikrat; 86 dvakrat; 166 mladih športnikov pa je nagrado prejelo enkrat. Ob nanizanju teh številk je napovedovalec Matej Susič pred polno dvorano Zadružne kraške banke na Opčinah ob slavnostni podelitvi letošnjih priznanj v četrtek, 5. novembra, dejal, da se za temi ‘suhoparnimi’ podatki skriva veliko bogastvo. In res, podatki kažejo po eni strani na vraščenost športa v našo dijaško populacijo, po drugi pa pričajo tudi o tem, da veliko naših mladih istočasno suvereno opravlja svoje šolske in športne obveznosti. Kot piše v pravilniku, je nagrada namenjena dijakinjam in dijakom višjih sred - njih šol s slo - venskim uč - nim jezikom v Italiji, ki šolsko leto končajo s srednjo oceno 8 ali več (maturanti morajo izdelati zaključni izpit z najmanj 85/100). / str. 10 IG V SLOVENSKA SKUPNOST ob 40-letnici svojega delovanja na deželni ravni vabi na SLAVNOSTNO AKADEMIJO v petek, 13. novembra 2015, ob 19. uri v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. Častni gost bo prof. Boris Pahor Kot smo že večkrat pisali, so nas letos zelo prizadeli finančni rezi s strani Republike Slovenije in Dežele Furlanije Julijske krajine, zato pozivamo vse tiste zveste naročnike in naročnice, bralke, bralce ter prijatelje Novega glasa, naj nam ostanejo blizu. Sporočamo pa tudi, da nam lahko pomagajo tako, da v sklad za izdajanje našega tednika darujejo denarna sredstva na naslednja računa: Zadružna banka Doberdob in Sovodnje, IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643 SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0 Čedajska banka: IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280 SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C Že vnaprej se zahvaljujemo in vam vsem kličemo: “Ostanite nam zvesti tudi v prihodnje”! Ostanite nam zvesti! “Dragi bratje in sestre, vem, da ste bilimnogi med vami vznemirjeni ob novi-cah, ki so v preteklih dneh krožile nao- koli glede ukradenih in objavljenih zaupnih dokumentov Svetega sedeža. Zaradi tega vam želim reči, da je kraja teh dokumentov kaznivo dejanje. To je obsodbe vredno dejanje, ki nikomur ne po- maga. Jaz sam sem zaprosil za to študijo, zato smo te dokumente jaz in moji sodelavci dobro poznali in smo že sprejeli ukrepe, ki so začeli dajati tudi že nekatere vidne sadove. Želim pa vam tudi reči, da me to žalostno dejanje zagotovo ne bo odvrnilo od reforme, ki jo bomo s sodelavci, kakor tudi z vašo pomočjo, nadaljevali! Da, s podporo vse Cerkve, saj se Cerkev prenavlja z molitvijo in z vsakodnevno svetostjo vsakega krščenega. Zato se vam zahvalju- jem in vas prosim, da nadaljujete z molitvijo za pa- peža in za Cerkev, ne da bi se pustili pri tem vznemirjati, ampak bi šli z zaupanjem in upanjem naprej”. Papež Frančišek med angelskim češčenjem na Trgu sv. Petra v nedeljo, 8. novembra 2015 Svet okrog nas 12. novembra 20152 Povejmo na glas Lepa, a brezupna pobuda Akademija bo 13. novembra v Gorici / Častni gost bo Boris Pahor Slovenska skupnost praznuje 40 let delovanja eželno tajništvo SSk je zadnjo sejo namenilo pripravam slavnostne- ga večera, s katerim bo sloven- ska stranka v petek, 13. no- vembra, ob 19. uri v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici obeležila 40-letnico strankinega delo- vanja na deželni ravni. Leta 1975 je spomladi v Devinu potekal prvi deželni kon- gres SSk, s katerim se je začelo delovanje stranke na koordi- nirano deželni rav- ni. Do tedaj je stranka ločeno delovala na Tržaškem in Go- riškem, z listami lipove vejice in v navezi z drugimi slovenskimi demo- kratičnimi skupina- mi. Slovenska skup- nost je edina stranka v FJK, ki nepretrgoma de- luje toliko časa pod istim imenom in simbolom. SSk je izvolila svojega samostojnega zastopnika v prvi deželni za- konodajni dobi leta 1964, se pravi kar deset let pred forma- liziranjem deželne dimenzije, danes pa zaseda tudi položaj podpredsednika deželnega sveta. V vseh teh desetletjih je stranka SSk ostala zvesta izvor- nemu poslanstvu in je tako ob ustanovitvi kot še danes zvesta temeljnim načelom demokra- cije, avtonomije in slovenstva. Vodstvo SSk je odločilo, da bo na petkovi svečanosti pogled D na prehojeno pot zaupaloočem mladih. Ob iskreni hva-ležnosti in javni zahvali vsem tistim, ki so v stranki aktivni štirideset in več let, bodo mla- di izpovedali, kako vidijo našo skupno pot v jutrišnjem dne- vu. Beseda nekdanjih protago- nistov in bese- da mladih se bo prepletala s petjem in glasbo ter oder za krajši trenutek tudi prepustila priložnostnim nagovorom. Vabilu SSk na petkovo svečanost so se že odzvali šte- vilni družbenopolitični pred- stavniki iz Italije, Slovenije in Evrope ter zastopniki sorod- nih manjšinskih strank, kot tudi visoki institucionalni predstavniki s širšega obmej- nega območja. Pogled na pre- hojeno pot priča o ponosni množici slovenskih mož in žena, ki so načela in politične programe SSk nesebično zago- varjali na vseh nivojih javne uprave: v rajonskih, občinskih in pokrajinskih svetih, v upra- vah, na Deželi in preko sorod- nih političnih skupin tudi v rimskem in Evropskem parla- mentu. Častni gost na petkovi slavno- stni akademiji SSk bo prof. Boris Pahor, ki je podporo edini slovenski samostoj- ni stranki večkrat iz- pričal tudi s sprejetjem kandidatur na njenih listah, nazadnje za deželne in evropske volitve. Poleg njega bosta spregovorila še deželni predsednik SSk Peter Močnik, ki bo zbrane pozdravil, medtem ko je bil poli- tični nagovor zaupan no- voizvoljenemu deželnemu političnemu tajniku Igorju Gabrovcu. Kot že zapisano, bodo kulturni spored povezo- vali mladi, medtem se bodo na odru zvrstili nastopi De- kliške vokalne skupine Bodeča Neža ter pevke Andrejke Možina. Zamisel in koordina- cijo slavnostne akademije je delo Maje Lapornik. Na večeru bo stranka podelila priznanja članom, ki so bili ta- ko ali drugače strankarsko-po- litično aktivni cela štiri dese- tletja. Ob koncu bodo vsi sku- paj nazdravili prehojeni poti in si zaželeli vse najboljše za naprej. Štirje nekdanji predsedniki so predstavili peticijo Odločno za obnovo rajonskih svetov! GORICA rajevnih skupnosti na Go- riškem že nekaj let ni, in vendar se ljudje še vedno obračajo do teh, ki so nazadnje vo- dili rajonske svete, saj ti ostajajo še vedno zanesljiva oporna točka ter konkretna vez med občani in občinsko upravo. Vse to še enkrat dokazuje, da je bila ukinitev rajon- skih svetov napačna in da bi jih morali za dobro vseh spet oživiti. To so v petek, 6. novembra, v dvo- rani občinskega odbora v Gorici poudarili zadnji predsedniki štirih nekdanjih rajonskih svetov v pred- mestju Gorice: Giorgio Stabon iz Ločnika, Walter Bandelj iz Podgo- re, Marjan Breščak iz Štandreža in Lovrenc Persoglia za Pevmo- Oslavje-Štmaver. Spregovorili so o dobrih izkušnjah in dosežkih v svojih skupnostih ter obenem predstavili javnosti peticijo v slo- venščini, furlanščini in itali- janščini ter zbiranje podpisov, ki bo trajalo do konca januarja 2016. Občinska uprava naj nato spoštuje voljo ljudi! Prvi je spregovoril Stabon, ki je v Ločniku prava “institucija”. Podčrtal je, da vsi štirje ostajajo trdno prepričani o tem, da so ra- joni koristni. Poleg tega pa še ved- no čakajo, da županska kandidata izpolnita obljubo, ki sta jo dala pred zadnjimi volitvami: kot na- vaja časopis dne 15. aprila 2012, K sta tako Romoli kot Cingolani vvolilni kampanji obljubila obudi-tev krajevnih skupnosti. Ljudje na terenu, zlasti starejši in tisti v peri- feriji, s težavo pridejo na goriško občino; dosti lažje jim je priti do predsednika konzulte. Ker je dežel- na uprava dala možnost obuditve rajonov, izkoristimo, je dejal Sta- bon. Povedal je, da od leta 2012 vse do danes v očeh ljudi v bistvu ostaja “predsednik” in zato še na- prej - seveda zastonj! - opravlja svo- je poslanstvo. Bandelj je poudaril, da je “predmestje vedno bolj od- daljeno od občine”. Navedel je, ka- ko npr. že dve leti čakajo, da bi občina zamenjala žarnice na ulici. “Župan pravi, da bodo rešili vse, toda ne naredijo niti najmanjše stvari”. Peticija je prvič trijezična, je še povedal Bandelj, vidno zado- voljen za tvorno sodelovanje med Furlani in Slovenci, ki se v skupnih prizadevanjih naslanjajo na celo vrsto zakonskih določil iz medna- rodnih pogodb, zaščitnega zakona itd. Goriške vasi v pedmestju so bi- le v preteklosti samostojne občine, tudi zato so imeli rajoni posebno zgodovinsko nalogo. Ni res, da so bili ukinjeni zaradi varčevanja, je še dejal Bandelj, saj bi 144 rajon- skih svetnikov stalo kot en sam občinski odbornik. Poleg tega je znano, da se je v preteklosti mar- sikateri predsednik odpovedal te- mu, kar bi mu pripadalo. Po uki- nitvi rajonov so sicer nastala združenja, ki bi prevzela njihove naloge, in še ta morajo plačevati pretirano visoke zneske za najem- nine. Breščak je povedal, da si ra- jonov želijo ljudje. Javna dela v krajevnih skupnostih so potekala na bolj učinkovit način, sploh pa je bilo zadnje čase vedno manj sredstev. Vsekakor je občina dodel- jevala samo 30% sredstev, ostalo so si rajoni priskrbeli sami, saj so se znali sami financirati, pa tudi povezovati krajevne ustanove in podjetja. Persoglia je potrdil že po- vedano in poudaril, da v bistvu ostajajo posredniki med ljudmi in upravo. “Če bi oživili rajone, bi to bilo samo v oporo občini, ki dru- gače očitno ne zmore opraviti vse- ga, kar bi morala”. Pokrajinski taj- nik SSk Julijan Čavdek je naglasil pomembno spremembo v dežel- nem zakonu 1/2011: na podlagi te- ga bi bilo mogoče obnoviti rajone v občini, če ta spada v seznam, ki ga določa 4. člen zaščitnega zako- na 38/2001. Izzvani odbornik Gui- do Pettarin, ki se je tiskovke ude- ležil izrecno kot preprost občan, je pobudnike peticije spodbudil, naj s svojo zahtevo seznanijo predsed- nico deželnega odbora, ki z refor- mo krajevnih uprav ukinja 216 občin in ustanavlja 18 medo- bočinskih zvez... / DD tem času, ko je prevlada premožnih in bogatih vse večja, se tu pa tam pojavi kdo, ki se želi zavzeti za ljudi v stiski oziroma za revnejše. Če rečemo, da se pojavi kdo, potem imamo v mislih osebo, ki zavzema vpliven položaj in je njena pobuda širše od- zivna. Ker takšnih oseb res ni veliko, zaslužijo vso pozornost in priznanje vseh, ki jim je do pravičnejše družbe in trdnejše socialne države. Predsednik Inpsa, torej ustanove, ki v prvi vrsti skrbi za pokojnine, Tito Boeri je namreč pre- dlagal vladi ukrepe, ki bi podprli prebivalstvo v težavah oziroma v veliki ekonomski stiski. Po tem predlogu naj bi družine, ki imajo vsaj enega člana, starejšega od 55 let in je brezpo- seln, prejemale mesečni prispevek v višini 500 evrov. Enako bi veljalo za družine, ki imajo brezposelnega odraslega otroka. Tovrstnih družin, ki so zagotovo na pragu ali celo pod pragom revščine, je vse več in se je njihovo število v zadnjih šestih letih potrojilo. Da bi se veljalo resneje in odločneje zavzeti za ljudi v stiski, je na dlani, če nočemo, da bi naše vrednote, na katere se tako radi sklicujemo, postale mrtva črka na papirju. Pobudo pred- sednika Inpsa zato velja vsekakor pozdraviti, saj dokazuje, da socialni čut v obdobju cinične logike velikega kapitala še ni zamrl. Toda po- buda vsebuje tudi predlog, od kod naj bi po- trebna sredstva črpali, in tu seveda nastanejo težave. Sredstva naj bi namreč dobili predv- sem od t. i. zlatih pokojnin, to so pokojnine, ki presegajo bruto 3500 evrov, ter od življen- jskih rent, ki so jih deležni predvsem nekdanji politični delavci. Natančneje, ne bi bile znižane vse pokojnine, ampak le tiste, ki pre- segajo 5000 evrov, ostale bi ostale neokrnjene. Pustimo ob strani dejstvo, da je zelo težko mo- goče zmanjševati že uveljavljene pridobitve, razen če se s tem ne bi strinjali prizadeti, vlada je celotno pobudo bliskovito zavrnila in to brez sklicevanja na njeno navedeno spornost. Predlog predsednika Inps da je “predrag”, vrh tega pa “politično in pravno preveč komplici- ran”. Vsa zgodba pa je vendar pomenljiva, saj nas ponovno opozarja na resnico, da je rev- nega sloja vse več, medtem ko se premožni in bogati sloj krepita. Sodobna družba je na ta način vse bolj razklana in v tem procesu, ki ga priznavajo že vsi, se rušijo vrednote, brez katerih ni srečne družbe. Upada solidarnost, vse manj je sočutja, izkazovanja pomoči ti- stim, ki jo potrebujejo, in če se izrazimo močneje, vse manj je usmiljenja. V družbi dvi- gajo glavo nesolidarnost, brezčutnost in kru- tost in v takšnih pogojih ni srečnih ljudi, ni pravičnosti, ni lepih odnosov in ni pravega smisla. Smisel postanejo denar, premoženje, po možnosti bogastvo, človečnost je opuščena, ljudje pa duševno trpijo in so žrtev ubijajočih tesnob in obupa. Kaj mora res priti do socialnih nemirov, da se kaj spremeni? Kaj ni mogoče deliti skupno ustvarjenih dobrin družbe tako, da ne bo odrinjenih na rob? Čut za dobro vseh zatrjuje, da je to mogoče. Janez Povše V d 9. do 13. novembra poteka v Firencahzborovanje italijanske Cerkve na temoNov humanizem v Jezusu Kristusu. Zbo- rovanja so sad preobrazbe, ki jo je Cerkvi dal dru- gi vatikanski koncil, in so vsakih deset let; prejšnja so bila v Rimu leta 1976, v Loretu leta 1985, v Palermu leta 1995 in v Veroni leta 2006. Na zborovanju so prisotni predstavniki vseh ško- fij, katoliških gibanj, duhovnikov, redovnikov in redovnic, ki oblikujejo pastoralne smernice za novo desetletje. Letošnje zborovanje se je pričelo v ponedeljek popoldne, ko so se delegati, v spre- vodu iz štirih mestnih bazilik, zbrali v stolnici za slovesno odprtje; v torek je toskansko glavno mesto obiskal sv. oče Frančišek, ki se je zjutraj v stolnici srečal z delegati, popoldne pa je zanje in za mesto daroval sv. mašo. V sredo in četrtek so bili na sporedu posamezna srečanja in delavnice, povzetke katerih bodo predstavili v petek zjutraj pred koncem zborovanja. Namen zborovanja je ta, da najprej povzame družbeno in kulturno stanje, ki se je v zadnjem desetletju zelo spremenilo; nov pogled na vred- note, novi načini razmišljanja, tehnologija in hi- tra komunikacija so spremenili osebno, družin- sko in socialno življenje sodobnega človeka. Kot pa naroča prav papež Frančišek, je treba spre- membe in znake prepoznati; le če se bo Cerkev približala človeku in njegovemu vsakdanjemu, konkretnemu življenju, bo lahko še učinkovito oznanjevala Jezusov nauk. Škofije se na zborovanje pripravljajo že dalj časa, predvsem s pomočjo t. i. osnutka, ki je izšel lani novembra in ki vsebuje glavne smernice zboro- vanja; pri- pravljalni odbor je iz- bral tudi pet glago- lov, pet poti za nov humanizem, ki bodo osnova za delo in razmišljanje delegatov v delavnicah. To so: “od- preti” (naše cerkvene skupnosti morajo biti od- prte za sodobnega človeka, poslušati njegovo sti- sko, a tudi prepoznati dobre lastnosti), “oznan- jevati” (Cerkev mora oznanjevati in po tem nau- ku tudi živeti, poiskati pa mora tudi nove oblike in poti uvajanja v krščanstvo, v okolju, kjer se srečuje več kultur in ver), “prebivati” (Cerkev mora spremljati ljudstvo v času velikih demo- grafskih, družbenih in kulturnih sprememb in, če je potrebno, tudi spremeniti način skupnega bivanja, praznovanja, druženja), “vzgajati” (po- trebno je najti nove in primernejše načine vzgo- je in ponovno ovrednotiti tudi osebno in du- hovno rast posameznika), “preobraziti se” (pre- pustiti se je treba delovanju Sv. Duha, ponovno ovrednotiti nedeljo kot praznični dan, namenjen posamezniku in gojenju osebnih stikov in od- nosov). Peto italijansko cerkveno zborovanje je, s po- močjo sodobnih tehnologij in spleta, odprto ne samo delegatom, ampak vsem; dogajanje v Fi- rencah lahko namreč spremljamo na spletni stra- ni (www. firenze2015. it), na socialnih omrežjih (Facebook, Twitter, Youtube) ter po aplikaciji za prenosne telefone in tablične računalnike. MV O Zborovanje italijanske Cerkve v Firencah “Nov humanizem v Jezusu Kristusu” W. Bandelj, G. Stabon, L. Persoglia in M. Breščak (foto dpd) Aktualno 12. novembra 2015 3 Godi Keller, norveški pedagog “Vsakdo je velika, velika skrivnost!” POGOVOR odi Keller, po rodu Švi- car, živi na Norveškem. Je mednarodno priznan in priljubljen pedagog, predava- telj, pisec ter zunanji strokovni sodelavec javnih in zasebnih pe- dagoških ustanov. Med drugim pomaga mladim, ki so zapustili redno šolanje in so se znašli na robu družbe. Že vsaj sedem let prihaja redno v Slovenijo, prejšnji teden pa je imel prvič t. i. šolo za starše na italijanski stra- ni, v Gorici. Popoldanski tečaj za vzgojitelje in starše sta 3. in 6. novembra v prostorih Galerije Ars na Travniku organizirala Za- vod za razvoj waldorfskih šol in vrtcev ter Združenje staršev vrtca Pikapolonica iz Pevme. Ugledni gost je s svojimi bogatimi iz- kušnjami in zgovornimi anek- dotami, psihološko pronicljivo- stjo, optimističnim pogledom na življenje in zdravim humor- jem navdušil tečajnike ter jim gotovo pustil številne koristne napotke. Njemu - in odlični pre- vajalki Manci Biber - se zahval- jujemo, da sta si po intenzivnem triurnem tečaju vzela čas za po- govor za naš tednik. Zakaj je danes potrebna 'šola za starše'? Moj osnovni namen pri takih srečanjih je ta, da okrepim sa- mozavest staršev. Skupna in močna pravila, ki so veljala pred 50 leti, danes ne obstajajo več. Na starše vplivajo mediji, inter- net, reklame... Moji ali tudi vaši starši bi v svojem času nikdar ne obiskovali take šole za starše, ker to ni bilo potrebno! Staršem želim pomagati v viharju vtisov; potrebujejo namreč instrumen- te, da se sami odločajo, da sami presojajo. Oni so tisti, ki razvija- jo sposobnost opazovanja in ta- ko postajajo bolj varni v svojih odločitvah, boljše avtoritete. Kaj se je prelomilo, da danes starši potrebujemo nove prijeme? Okrog njih so številne tudi pro- tislovne pedagoške teorije. V ka- toliških krogih imate, kar se tiče vzgoje, močnejše prijeme. Po- membno je tudi to: otroke ob- kroža preveč tehnologije, starši vedo glede računalnika manj kot sami otroci. To ustvarja kar nekaj težav pri starševski avtori- teti. To je resnično nov problem, ki se pojavlja zadnjih 15-20 let. Podobno velja za mobilne tele- G fone.Svet je danes kom-pleksen in zapleten. Kateri so po vašem mnenju glavni vzgojni prijemi, s katerimi naj starši pripravijo mlade na življenje? Temeljnega pomena je, da starši pomagajo otrokom razviti dobro samopodobo in samo- zavest, da se cenijo in sprejemajo s svojimi dobrimi lastnostmi in napakami. Zelo po- membno je zaupanje, ki je v nasprotju s stra- hom. Da bodo dina- mični in sposobni gle- dati naprej, sta bistve- na veselje do življenja, ki je v nasprotju z de- presijo, in radoved- nost, ki se bije z apatijo oz. ne- vednostjo. Otrokom je treba po- magati, da rastejo v odprtosti in ne obtičijo v predsodkih, ki so glavna ovira pri učenju. Nazad- nje je pomembno, da razvijajo močno voljo. Obstaja še sedma točka, ki vam je pa ne razode- nem, tako da tudi vi ostanete ra- dovedni... Sicer pa je le posledica prvih šestih. Okolje samo sili starše, naj po- stavljajo prioritete. Zelo pomem- bno je, da v tem zapletenem sve- tu naredimo nekaj razumljivega. Zdi se, da imajo mladi danes vse, kar želijo; z internetom na mobiju mislijo, da imajo svet v žepu … In vendar se tu- di zdi, da v njih ni veselja do življenja. Če imaš vse, kaj lahko še sploh pričakuješ? Zato je pomembno postavljati meje, biti počasnejši. Utvara je razmišljanje, da je člo- vek prazna steklenica in da jo moramo čim bolj zgodaj napol- niti. Če jim v mladosti dajemo vse, kaj lahko še čakajo, ko bodo starejši? Imeti moramo kulturo, v kateri se otroci lahko dalj časa igrajo in so fizično dejavni, kul- turo, v kateri spodbujamo estet- ski čut, razvijamo čudenje, spoštovanje do narave in vsega, kar je v tem svetu. Mladostniki od jutra do večera živijo na socialnih omrežjih, kjer so odnosi vir- tualni, zanje pa zelo realni... Kuga zahodne mladine je samo- ta. Gre za tipično lastnost zahod- ne kulture, pa tudi ne gre samo za mladostnike. Če greste na av- tobus, vlak, letališče, vidite same 'avtistične' osebe... Vsak je izo- liran v svojem svetu. In po svoje gre prav za cinizem, če rečemo, da je Facebook “socialno” om- režje, saj so ljudje na njem zelo osamljeni. Ne čisto vsak, toda... Tehnologija nas bombardira. Ali to spreminja razvoj možganov? Nemški nevroznanstvenik Man- fred Spitzer je nedavno napisal knjigo Digitale Demenz (Digi- talna demenca). Sam sicer ni- sem specialist, kar se tiče možga- nov, toda on, ki je, bi na to ab- solutno odgovoril pritrdilno in trdo. Nisem tako črnogled kot on, ki vidi samo uničenje, ker se mi zdi, da so današnji mladi pri tem precej boljši kot mi. Če smo polni humorja in veselja ter in- tenzivno živimo, nam bodo otroci sledili. Zakaj je tako pomembno zau- panje? Alternativa je precej slabša, nasprotje zaupanju je nam- reč strah, skrb, kar pa niko- mur ne pomaga. Zavedati se moramo, da na otroke lahko vplivamo tako, da se zelo hitro začnejo vsega ba- ti, da bi potrebovali že kar čelado, samo da stopijo na ulico. Zame je zelo po- membno, da začnemo ustvarjati kulturo zaupanja; zdaj vlada resnično močna kultura strahu. Šola je čas setve, za uspeh pa je pomembno kvalitet- no sodelovanje med učitelji in starši... Čudovito je, da ste uporabi- li besedo “setev”. Sistemi nadzora v šoli namreč hočejo samo žetev, toda se- me, ki ga damo v otroka, ra- ste počasi. Mogoče ga bo- mo videli šele čez 20 let. To je najboljši argument, da gradimo na zaupanju. V resnici lahko ze- lo malo merimo; samo rezultate nekih ozkih testov, ki pravza- prav ne povedo prav veliko. Do- bro sodelovanje je možno tako v javnih kot v zasebnih šolah; gre za vprašanje kulture med človeškimi bitji, ne pa sistema. Ste učitelj z veseljem. Kaj je za vas najlepše pri tem? Najlepše je veselje, ko srečujem vedno nove ljudi. Vsak zase je skrivnost, velika, velika skriv- nost! Čar skrivnosti vsakega člo- veka, to je moje veselje! Ukvarjate se tudi z mladimi na robu družbe. Zakaj so vam posebno dragi? Obstaja veliko razlogov, zakaj so prišli na rob družbe. Ne morem vseh rešiti; nekateri so se že ro- dili v družinah, kjer so bile zelo težke razmere. Po mojem največ težav povzroča sistem. Učiteljica, ki je učila na Norveškem in je bi- la moja učenka, je v vsakem no- vem razredu našla po 5-6 otrok s posebnimi potrebami. Bila je tako dobra, da po treh mesecih ni imela več otrok s posebnimi potrebami. Ima veliko razume- vanje, da je različnost normalna. In to je tudi eden od razlogov, zakaj se zanimam za take otroke: tudi zato, ker mislim, da je to avantgarda šole. Oni nam spo- ročajo, kako naj bi šola izgledala v prihodnosti. DD Naši študentje v Ljubljani / Martina Mezgec “Fleksibilnost je naša prednost” Ime in priimek: Martina Mezgec Študiraš... Medicino, trenutno sem absolventka Doma si iz... Bazovice Najraje... berem kakšno knjigo pod “plahtami”, ko dežuje. Martina, to je tvoje zadnje le- to na faksu. Kako primerjaš študij v Ljubljani s študijem v Trstu, glede na to, da si eno leto študirala biotehnologijo na tržaški univerzi? V glavnem je bilo tako, da v Trstu si šel na predavanja, si bil nekaj ur v laboratoriju, si šel v knjižnico in do- mov in tam se je končalo tvoje štu- dentsko življenje. Medtem ko v Lju- bljani končaš pre- davanja, greš v društvo medicin- cev, greš na kakšno študentsko priredi- tev... Si študent 24 ur na 24. Kaj pa glede učnih metod, je način poučevan- ja različen? Povsem različen. Zdi se mi, da so bila predavanja sicer bolj kvalitetna v Trstu, ker je bila vedno ena, največ dve osebi, ki sta predavali, in se ni izgubila rdeča nit. Medtem ko je v Ljubljani na vsakem predavanju druga ose- ba. Eni predavajo snov tako kot iz knjige, drugi ne znajo preda- vati, spet drugi imajo tisti ame- riški stil predavanja, ki te samo navduši nad nečim. Je dosti več praktičnih ur, zaradi tega so ur- niki bolj polni. Meni je všeč, ker rabimo mnogo knjig v izvirni- ku, tako da tudi vadiš an- gleščino in angleško izrazoslov- je, ki je v znanstvenem svetu še kako pomembno. Omenila si društvo medicin- cev. Katere so še druge pobu- de, ki jih ponuja tvoja fakul- teta? Naše društvo obstaja že 60 let in krije različne teme na področju javnega zdravja in medicinskega izobraževanja. Javnost seznan- jamo z raznimi boleznimi. Jaz sem bila, recimo, vodja projekta Zdravstveni team, to je medfa- kultetni projekt. Vsako leto iz- beremo eno temo in privabimo specialiste z različnih področij, ki so soudeleženi pri zdravljenju te patologije. Na medicinski fa- kulteti imamo tudi big band, or- kester, športne ekipe, pevski zbor... Kaj pa mednarodne izkušnje? Imamo študentsko mednarod- no pisarno. Enkrat na leto se na svetovni skupščini federacij štu- dentov podpišejo mednarodne pogodbe. Se pravi, en študent pride, gostuje na stroške lokalne organizacije in en študent gre. To je neka nagrada za tvoje delo v društvu, tako da smo vsi zelo aktivni. Jaz sem bila tako, reci- mo, že v Mehiki in Maroku (na enomesečni praksi o. p.), potem imamo izmenjave še v Braziliji in v Houstonu. Bila sem tudi v Houstonu (enomesečna praksa o. p.). Tam deluje slovenski zdravnik, ki omogoča, da se opravi del programa pri njem na srčni kirurgiji ali na kardiologiji. Potem imamo še Erazmus iz- menjave, tiste klasične in Eraz- mus usposabljanja. Si izkoristila tudi to pri- ložnost? Ja, sem bila v Franciji 10 mese- cev. Zakaj pa misliš, da je pomem- bno, da se študent/ka odloči za izkušnjo v tujini? Živimo v obdobju velikih mi- gracijskih valov, dojemanje in sprejemanje različnosti je danes še kako potrebno. Kot zdravnik se bom srečevala z ljudmi, ki prihajajo iz različnih kultur in socialnih okolišev. Empatijo imaš ali pa je nimaš, ampak mi- slim, da ti izkušnje v tujini, to, da si bil tudi ti vsaj enkrat ra- zličen v množici “normalnih”, nudijo ogromno oporo pri kva- litetnejšem opravljanju poklica in pri razumevanju človeka. Na primer pomagajo, da boljše ra- zumem ljudi, ki jih študenti me- dicine sprejemamo v Dobovi. smile emoticon Moram reči, da nudi Slovenija na tem področju študentom res veliko finančne podpore. Seve- da pa so take izkušnje pomem- bne tudi za ostala študijska po- dročja. Glede na to, da si tu že šest let, bi lahko predstavila svoj odnos do Ljubljane? Ja, v bistvu se je težko izraziti, ker se mi zdi, da Ljubljano naj- prej doživljaš samo kot študent in si malo omejen v tem svojem svetu. Ko sem prišla v Ljubljano, sem doživela malce kulturni šok (smeh). Potem pravzaprav iščeš svojo identiteto, ker... ugotoviš, da ne spadaš nikamor (smeh) oziroma, da si nekaj čisto poseb- nega! V čem smo, recimo, posebni? Včasih imaš različne pristope k reševanju kakšnih problemov, ker ti življenje v dveh kulturah istočasno omogoča, da hitro spreminjaš zorne kote in vidiš dosti drugih poti, ki jih ostali spregledajo. Ta fleksibilnost je naša prednost! Končuješ fazo svojega študija. Že veš, kam te bo vodila pot? Nisem še povsem prepričana, nekoliko je odvisno od zasebne- ga življenja, tudi od tržišča, tre- nutno ne kaže dobro ne v Italiji ne v Sloveniji (smeh). Po diplo- mi grem štiri mesece raziskovat na Norveško, potem pa grem s Sekcijo za tropsko medicino, ki deluje pod okriljem fakultete v Ljubljani, še dva meseca na Pa- puo Novo Gvinejo, kjer bomo s kolegicami vodile ambulanto v neki vasici. Lucija Tavčar Leta 2007 sem vodenje sprejela jaz. Ko sem bila doma zaradi otrok, sta mi priskočili na pomoč Stefania Beretta in Liza Terčič. Imamo tudi Martino Valen- tinčič, ki spremlja zbor še iz časa Eliane: tudi ona je vedno pripra- vljena pomagati, če mene ni. Še vedno imate dve skupini? Letos bomo spet imeli dve. To je sicer odvisno od “letin” in števi- la otrok. Ko sem začela voditi zbor, sem lahko hodila v vrtec popoldne, kjer so mi puščali otroke do 16. ure. Ko to ni bilo več mogoče, sem imela drug dan vaje z osnovnošolci in sred- nješolci. Letos imam 15 ma- jhnih, to je otrok od vrtca do 2. razreda osnovne šole, in 15 veli- kih, to je od tretjega razreda osnovne do drugega razreda srednje šole. Od kdaj poješ ti? Začela sem, ko sem bila stara tri leta. Takrat so nas kar pošil- jali pet. Bilo je normalno, da smo ob sobotah popoldne šli vsi na pevske vaje. Zdaj je zelo težko najti dan za vaje; zato jih imamo v nedeljo zjutraj, pred mašo. Otroci imajo najra- zličnejše dejavnosti, časi so pač taki. Kaj pojete? Pojemo malo vsega. Poslušam druge zbore in preizkušam, kaj otroci radi pojejo. Izbiram samo slovenske pesmi. Ponavadi na- stopamo na Mali Cecilijanki in reviji Zlata grla; če nas kdo pova- bi, se radi odzivamo, radi tudi nastopamo na revijah USCI. Skrbimo tudi za cerkveno petje; večkrat nas kličejo tudi v Sloven- ska Brda. So otroci vsi iz Števerjana? Vsi razen treh, ki prihajajo iz bližnjih krajev Slovenije, kjer očitno nimajo podobnega zbo- ra. V nedeljo boste torej praznovali? Želela sem prireditev in ne zgolj koncert; zato sem se že poleti srečala in pomenila z režiserjem Frankom Žerjalom. Izbrala sem pesmi, on pa je sestavil vezno be- sedilo. Zamisel se mi zdi lepa. Nastopili bodo trije naši igralci: glavno vlogo bo imel Nikolaj Pintar, potujoči pevec, zraven bosta še Ilaria Bergnach, klovn, in Stefania Beretta, kresniček. Malčki bodo tudi zaplesali; za koreografijo je poskrbela Moni- ka Zajšek. Glasbeni ansambel se- stavljajo Martina Valentinčič (klavir), Emanuela Koren (violi- na), Elija Mužič (kitara), Fabijan Mužič (harmonika), Matija in Mihael Corsi (bas kitara). Za sce- nografijo je poskrbel Franko Žer- jal. Za barvno vabilo, ki povze- ma motiv likovne opreme prizo- rišča in risbico, ki jo uporablja- mo že nekaj let, je poskrbel Igor Skorjanc. Kostume sta uredili Snežica Černic in Annamaria Ur- sič. Nepogršljivi so tehnični moj- stri Niko Di Battista, Aljoša Dorni in Evgen Komjanc ter člani teh- nične ekipa Dramske družine F. B. Sedej, in sicer Katja Dorni, Jan Leopoli, Marko Lutman in Janez Terpin. Če bi se odločili samo za koncert, bi ekipa gotovo imela manj dela, a želeli smo, da bi to bil lep praznik za otroke. Zanje načrtujemo posebno leto; mor- da bomo imeli kakšno delavni- co, gledališki nastop, izlet ali kaj drugega. Lepo je nastopiti z nji- mi! Na vajah je vedno zelo “živahno”, na odru pa so zelo pozorni. Vaše društvo je znano kot eno najbolj mladih in cvetočih... Očitno dobro deluje prenos vrednot od staršev na otroke. Nikdar nisem podvomila o tem, ali bi pela v zboru. Podobno vel- ja za celo vrsto mladih Števerjan- cev. Gre za pot, ki je za nas pov- sem naravna. Naši mladi se družijo, prirejajo večere in sku- paj tudi delajo. Upam, da bodo po naših sledeh hodili tudi naši otroci. Martina Hlede 40 let ... S 1. STRANI Če mladi prejmejo vse, kar si želijo, kaj lahko še sploh pričakujejo, ko bodo starejši? foto dpd Kristjani in družba12. novembra 20154 POGLED FARIZEJA Jezus se je pri svojem javnem delovanju srečeval z učitelji in voditelji ljudstva, ki so ime- li precej skupnih značilnosti. Čutili so se po- membni in se imeli za gospodarje javnega, ver- skega in narodnega življenja. Čeprav so bile v judovstvu različne skupine, evangeliji posebej izpostavijo farizeje in njihovo življenjsko držo. Ob Jezusu se je razkrilo, da so živeli izrojeno re- ligioznost in se kazali pred ljudmi kot dobri, moralni in vredni posnemanja, v resnici pa so bili v njih hinavščina, napuh, škodoželjnost in celo nasilje. Predvsem so bili mojstri ohranjan- ja starega stanja in navad. Bali so se drugačno- sti in sprememb, da jim ne bi bilo treba stopiti z varnih tirnic svojega razmišljanja in zakrivan- ja resnice. V to je bila vpeta tudi podoba Boga kot zakonodajalca in sodnika, pred katerim so se pokazali z izpolnjevanjem postave in zapove- di. Toda njihova vera je bila bolj šibka. Odrešenje so iskali v izpolnjevanju dolžnosti in ne v daru milosti, ki prihaja od Boga. Tudi nji- hova molitev je bila površinska in neosebna. Napuh in vzvišenost so farizeji pokazali tako, da so obsojali druge in jim pripisali tisto, česar sami niso delali. Bili so izvedenci za opra- vičevanje in prikrivanje strahu ter negotovosti. Namesto da bi v ponižnem zaupanju to prinesli pred Boga in se spreobrnili, so ostali zaprti vase in prenašali nemoč na druge. Godrnjali so čez njih in s hudobijo iskali njihove napake, govo- rili so čez njih in jih zaničevali. Takega pogleda ni bilo v Jezusovih očeh. On je videl greh, ven- dar tudi človeka in se mu približal z usmiljen- jem. Zato so se farizeji spravili nanj. Začutili so, da ogroža njihov ideološki svet in privilegije. Bali so se, da jih bo razkrinkal. Tako jim ni osta- lo drugega, kot da so segli po prevari, ga lažno obsodili in ga ubili. Križ ostaja podoba farizej- ske hudobije. Ti ljudje so tudi naši sopotniki - ko smo napuh- njeni in gledamo zviška na druge ter jih obsoja- mo. Včasih so cela okolja in javno mnenje prežeti s farizejsko hinavščino in ne dopuščajo delovanja Svetega Duha. Stari človek se upira odrešenju, še vedno je prepričan, da se bo rešil sam. Strah ga je vse izročiti Bogu, še posebej ra- ne, grehe in bolečine. Toda prav tu ga čaka On. Farizej Nikodem je šele po dolgi poti iskanja prišel do tega spoznanja. Cerkev je skupnost ljubljenih grešnikov, ki so se spreobrnili in se še spreobračajo. GLEDATI SKOZI POGLED (8) Primož Krečič Cerkveni in družbeni antislovar (10) I kot IMPLOZIJA animivo razmišljanje sem našel pri sociologu Gian- francu Morri, pri katerem smo si izposodili tudi naslov ru- brike, ko razmišlja o prehodu od moderne v aktualno družbo, ki jo mnogi oz. kar velika večina imenuje “postmoderna družba”. Ravno zato smo tudi mi primo- rani govoriti o postmoderni družbi, četudi se z besedno zvezo ne bi strinjali. Dejstvo je, da so strokovnjaki, ki to družbo preučujejo, prisiljeni iskati vedno nove in nove interpretativne ka- tegorije, da bi vsaj malo pojasnili velike spremembe, ki so v teku. Tako se torej govori, ob “postmoderni družbi”, tudi o poindustrijski, po- trošniški, postmate- rialistični, sekulari- zirani in še kakšni družbi. Besede so težke, težko razum- ljive za navadne smrtnike, kažejo pa na veliko željo stro- kovnjakov, ki po- novno upravičujejo svojo manijo po tem, da bi vse ra- zložili, potrebujejo pa te izraze, da bi pojasnili to tako nestabilno in pravzaprav tekočo resničnost. Ve- mo, da se za označbo sedanje družbe kot tekoče, pa tudi njenih odnosov kot takšnih, moramo zahvaliti svetovno znanemu so- ciologu poljskega rodu, Zygmun- tu Baumanu, ki ni slučajno tudi sedanje dobe označil za “tekočo moderno”. Gre za spis, ki sem ga prvič bral pred kakimi trinajstimi leti, za to pa se imam zahvaliti profesorju dr. Janezu Juhantu. Tudi sam se bolj nagibam k Bau- manovi označbi kot pa k tisti, ki to družbo označuje za postmo- derno, saj menim, da še vedno potekajo isti oz. vsaj zelo podob- ni, analogni procesi, ki so značil- ni za moderno dobo. Zanimiva definicija oz. proces, ki opisuje razvito industrijsko družbo ali družbe, je “implozija”. Vsi smo Z vajeni besede “eksplozija”, velikoteh eksplozij vidimo v filmih, nele akcijskih, pa tudi po televizij- skih poročilih je zadnja desetletja ogromno eksplozij, ne pa tudi implozij. Vsi tako vemo, kaj po- meni eksplodirati, zato bi nam tudi ne bilo težko razumeti, da v družbenih znanostih to pomeni, da se nekaj prelomi, implozija pa pomeni, da se nekaj pomeša. So- ciologija zato uporablja besedo “implozija”, da bi označila, kako v prostoru in času, v starosti in razredih, vrstah in poklicih ni ja- snih razmejitev, meja, da so se te meje celo tako zabrisale, da jih praktično ni več, da so izginile. Na ta način so se resničnosti, ki so prej obstajale ločeno, med se- boj zlile. Namesto implozija bi se lahko reklo tudi konfuzija, kar pomeni “zlitje med”, je pa tudi res, da je to tujka, ki označuje zmedo. Moderni svet, ki sta ga zaznamovali seveda novoveška filozofija in znanost, sta oz- načevali določenost oz. determi- niranost in ločenost, kar ne po- meni, da prej to ni veljalo, ker ve- mo, da je veljalo, le da je ta rez postal v moderni dobi radikalen. Descartes v tej smeri ne govori zastonj o “kopernikanskem obra- tu”, ki seveda ni veljal le za filo- zofijo, temveč širše v družbi. Vse- kakor je še vedno veljalo, da so bili časi različni, da je obstajala meja med dnevom in nočjo, zato pa se je tudi vedelo, kam spadajo razna opravila. Razlika je bila med delovnim in prazničnim dnem. Spola med seboj nista bila le jasno ločena, temveč so ju ločevale tudi razlike v obredih iniciacije in različnih navad – za moške je veljalo tako, za ženske drugače. Poklici so bili strogo ločeni in se je natančno vedelo, kaj delajo moški, kaj pa ženske, prav tako smo vedeli, da bomo po trgovinah in obrtnih delavni- cah dobili, recimo, peka, mesarja … Javne zgradbe so služile vsaka svoji določeni potrebi – imeli smo kavarno, muzej, cerkev, bol- nišnico … Ko se ozremo naokrog, zlahka ugotovimo, kako te ra- zločitve, diferenciacije, ločenosti, razločenosti, determiniranosti praktično ni nikjer več, niti Cer- kev se temu ni izognila, če smo pošteni. Vse je tako po- mešano, soprisotno, eno in hkrati še drugo, nekaj in hkrati na- sprotje tistega … Naku- pi se vse bolj dogajajo po ogromnih stavbah, ki so marsikje že prava skladišča, če govorimo o nakupovalnih sre- diščih. Vsekakor so ta postala prave katedrale potrošnje, kjer ne naj- demo le stvari, ki jih rabimo, temveč še marsikaj drugega zra- ven, zlasti vse, kar po- trebujemo za zabavo, “entertainment”, kakor oz- načujemo industrijo, ki je za- dolžena za zadovoljitev naših po- treb oz. še bolj nagonov. Pravza- prav bi morali zraven dodati še informacijsko industrijo, kakor nas je lepo opozoril naš urednik Jurij. In spet pride do zlitja, do implozije torej, saj dobimo “in- fotainment”. Saj konec koncev danes ne gremo več “kupovat”, temveč gremo “na shopping”, kar pomeni veliko, veliko več, saj vključuje “popoln servis”, če ta- ko rečemo, naš seveda, na koncu pa niti ni nujno, da smo kaj ku- pili. Seveda bi lahko pisali še stra- ni in strani, a je dovolj, vsaj tako mislim, da bi razumeli, kako se je prejšnja ločenost, diferenciaci- ja umaknila pomešanosti in zme- di, zabrisanosti vlog. Andrej Vončina Redno škofijsko srečanje katehistov v Vipavi Dr. Krečič o pastoralnih in katehetskih izzivih rez rednega premišlje- vanja, izobraževanja in molitve je katehetsko de- lo prazno. Zato so se katehistin- je in katehisti koprske škofije srečali z dr. Primožem Krečičem na rednem škofijskem srečanju v Vipavi, ki je bilo na- menjeno premišljevan- ju ob spodbudi papeža Frančiška Veselje evan- gelija. Prijaznemu vabi- lu voditeljice Dolores Mrzlikar so se odzvali pastoralni sodelavci, ki v župnijah od Tolmina do Kopra, poleg redne- ga dela, sodelujejo v svojih žup- nijah bodisi z izvajanjem verou- ka ali drugim pastoralnim de- lom. Krečič jim je približal pa- storalne in katehetske izzive pa- peževe apostolske spodbude B Evangelii Gaudium. Med dru-gim je izpostavil ubogega člove-ka na obrobju, ki naj bo skrb ka- tehetskih prizadevanj, in pou- daril, da je odrešenje Jezusa Kri- stusa namenjeno vsakemu člo- veku. Pri iskanju pa se današnji človek vse preveč zateka v razna samoodrešenja, ki ga ne rešijo. Oznanilo o Božji ljubezni, ki jo je izpričal Jezus Kristus v vsta- jenju od mrtvih in s tem prine- sel odrešenje, naj bo prvenstve- no prisotno pri oznanjevanju. Papež Frančišek pa tudi poudar- ja poslanstvo oznanjevalcev, da se sklonijo do oddaljenih v žup- nijah in jim pomagajo odkriti in spoznati Božje usmiljenje. Sicer so katehistinje in katehisti koprske škofije vključeni v Skupnost katehistinj, ki jim omogoča, da se večkrat letno srečujejo, v poletnem času ude- ležijo duhovnih vaj in tudi sicer skrbijo za medsebojno poveza- nost in sodelovanje pri opra- vljanju katehetskega poslan- stva. Jba Zygmunt Bauman a je že tu november, ki nas s praznikom Vseh svetih in Vernih duš opozarja, kako minljivo je naše življenje in kako bomo kmalu končali to svoje zemeljsko romanje in se, upajmo, preselili v nebeški raj, “kjer bomo srečni vekomaj”, kot poje nabožna pesem. Tretja, novembrska številka Pastirčka se začenja s spominom na naše pokojne; na njihovih grobovih prižigamo svečke in jih krasimo s cvetjem. Kot je zapisal Pastirčkov urednik Marijan Markežič, je v novembru tudi zahvalna nedelja, ko se pri mašni daritvi še posebno goreče zahvaljujemo Bogu za vse darove, ki nam jih poklanja, tudi za vsak sončen dan in ptičje petje, ki razveseljuje naša srca, in tudi za vse drobne stvari, ki smo jih deležni v svojem življenju. Proti koncu novembra goduje sv. Cecilija, zavetnica cerkvenega petja, 22. je praznik Kristusa Kralja, 29. pa začetek adventa, pričakovanja Jezusovega rojstva. Da smo vselej v Božjih rokah, lepo zatrjuje zapis Walterja Grudine v rubriki Zgodbe Sv. pisma. Prikupno ilustracijo in dopolnjevalne naloge je kot vedno prispevala Paola Bertolini Grudina, ki je tudi s hudomušnostjo obarvala križanko v svojem prispevku Čas za igro. Pri tem bodo Pastirčkovi prijatelji bistrili svoje glavice in sprostili svoje risarske vzgibe. Te bodo lahko napojili tudi pri nadaljevanki Na obisku pri..., Ob Vragolijah tiskarskega škrata, ki jih je šegavo napisal V. T. Arhar, pa se bodo pozabavali z razreševanjem škratovskih besednih potegavščin, ki so imenitna vaja za preverjanje jezikovnega znanja. Bogastvo – ali revščino! - svojega besednega zaklada lahko Pastirčkovi bralci preverjajo tudi ob popravljanju Packovih jezikovnih spak; tokrat se je porednež obregnil ob novo šolsko reformo. Najmlajšim Pastirčkovim bralcem, ki se vadijo v pisanju in branju, sta namenjeni rubriki, tiskani z velikimi črkami. Danila Komjanc jih vabi k dopolnjevanju znane basni o mestni in poljski miški, Barbara Rustja pa jih v naravoslovnem kotičku opozarja na barve, v katere jesen obarva liste dreves. Zraven nagovarja otroke, naj poiščejo take liste, ki jih spominjajo na kakšno živalico: naj jih zalepijo na list papirja in jih dopolnijo s tistim, kar manjka, da bo iz narisanega razpoznavna živalica. Nekaj lepih primerov jim je že nakazala avtorica zapisa na 13. strani novembrske številke Pastirčka. Zdaj v jesenskem času, ko Kras kar žari zaradi čudovitih rdečih, rumenih in oranžnih odtenkov ruja, bi bilo krasno se sprehajati po Rilkejevi poti, ki nudi očarljiv pogled na Sesljanski zaliv in spada v Naravni deželni rezervat Devinske stene, kakor ob opisu njenega dvokilometrsko dolgega razpona razlaga Marijan Markežič v rubriki Trije na potepu. Potem ko je bila od aprila 2013 ta pešpot uradno zaprta, ker je potekla pogodba z lastnikom zemljišča, po katerem poteka ta pot, tretjim grofom gradu Devin iz plemiške družine Thurn und Taxis, je zdaj v veselje sprehajalcev spet odprta. V gozd vabi tudi Fof, kjer v deželi domišljije prebivajo pravljični junaki. Strip si je zamislila Antonella Del Bianco. Da morajo otroci pojesti tudi to, kar jim ni preveč všeč, sta zelo povedno ubesedila in ilustrirala Walter Grudina in Paola Bertolini Grudina v domiselno privlačnem stripu. Ob tem naj mali (pa tudi veliki!) bralci pomislijo na vse tiste, ki so lačni! O mestu, na katerega ni več sijalo sonce, ker so se prebivalci spodnjega in zgornjega dela sprli, piše Mariza Perat ob ilustraciji M. O. Kot vedno so v zgodbici modri sporočilni drobci za lepše medsebojne odnose. Ista avtorica še nadalje razkriva 70 let dolgo Pastirčkovo pot, na kateri je vidno sled pustil tudi msgr. Srečko Gregorec (1894-1972), rojen v Mengšu na Gorenjskem, ki ga je pot zanesla tudi v Gorico. Od l. 1951 do l. 1964 je bil njegov urednik in tudi glavni pisec zgodb, iger in pesmi. Znane in priljubljene so bile pesmice o Ivčku Nagajivčku. Te so l. 1996 izšle v samozaložbi z ilustracijami dr. Jožeta Vrtovca, in pesmi o Vančku Modrijančku. Peratova v zapisu prehodi celotno Gregorčevo življenjsko in duhovniško pot, ki se je začela s posvečenjem v Ljubljani 8. junija 1917. V novembrski številki Pastirčka bodo vedoželjneži izvedeli, kako v pekarski industriji pripravljajo piškote, testenine, kuskus in koruzne kosmiče. V njej bodo našli še rubriko Kar lepo po vrsti z vprašanji iz splošne kulture, pa tudi veliko risbic in prispevkov med Pastirčkovo pošto in pesmico November, ki jo je stkala Ljubka Šorli, uglasbil pa Patrick Quaggiato, da jo bodo lahko prepevali naši mali pevci med šolskimi urami glasbene vzgoje ali v naših številnih otroških zborih. Iva Koršič P Tretja številka otroške revije Pastirček Hvaležni bodimo Bogu za vsak dar in spomnimo se na rajne Goriška12. novembra 20156 Martinov večer v Kulturnem centru Lojze Bratuž V Kulturnem centru Lojze Bratuž bo v soboto, 14. novembra 2015, ob 20.30 na sporedu Martinov večer s koncertom Avsenikovih melodij. Koncert je nastal po zamisli nekdanje Avsenikove pevke Jožice Svete in vokalnega terceta Kresnice, katerih želja je bila ta, da bi ob spremljavi tradicionalne kvintetovske zasedbe pričarali publiki lepoto neminljivih Avsenikovih melodij. Spored koncerta vsebuje znane uspešnice bratov Avsenik, pa tudi manj poznane melodije iz njunega bogatega opusa. Zanimivo je še zlasti to, da pri projektu sodelujeta nekdanji pevki Ansambla bratov Avsenik Jožica Svete in Joži Kališnik, s katerima se je spet sestal legendarni pevski duo, katerega očarljivi zven je ostal zapisan v srcih ljubiteljev narodno-zabavne glasbe. Tudi večglasno petje terceta Kresnice je všečno in mikavno, saj za to zasedbo piše aranžmaje nihče drug kot Vilko Ovsenik. Za instrumentalno spremljavo skrbita harmonikar Aleksi Jercog, ki ga sicer poznamo tudi kot raziskovalca Avsenikove zgodovine (napisal je že dve monografski knjigi za Založbo Avsenik in režiral televizijski dokumentarec za slovenski program RAI), in ansambel Domači zvoki, ki je lani uspešno nastopil na kar treh osrednjih slovenskih narodno- zabavnih festivalih. Spored, ki ga bo povezoval Matjaž Vidmar, bosta popestrili humoristki Tanja Vončina in Martina Volk. Rezervacija in nakup vstopnic sta možna vsak dan med 8.30 in 12.30 na tel. št. 0039 0481 531445 ali po e-mailu na info@centerbratuz. org Iz beležke goriškega nadškofa Redaellija Goriški nadškof msgr. Carlo Roberto Maria Redaelli je od 9. do 13. novembra na cerkvenem zborovanju v Firencah. V soboto, 14. novembra, se bo ob 15.30 srečal v avditoriju Fogar v Gorici s člani župnijskih gospodarskih svetov; ob 17.30 bo v kraju Villa Vicentina podelil zakrament sv. birme. V nedeljo, 15. novembra, bo ob 10.30 v župniji v Podturnu vodil slovesno zahvalno mašo. Kratke Vrt ob slovenskem šolskem središču v Gorici je odprt javnosti! Licejci so ponosni na šolski botanični park a dvorišču slovenskega višješolskega središča v ul. Puccini v Gorici je bil v soboto, 7. novembra, pravi praznik. Nekateri profesorji, di- jaki vseh razredov treh smeri državnega zavoda Trubar Gre- gorčič in dva tehnika so na vzhodnem delu vrta slovesno za- sadili še nekaj dreves, eno od teh v ljub spomin na Živo Srebrnič. V veselje navzočih, med katerimi so bili tudi drugi profesorji, znanci in celo nekaj sosedov, so po nekaj mesecih pripravljalnih del v sončnem jutru sproščeno praznovali ta sklepni trenutek. Lepo urejeni šolski botanični park, pravi ponos licejcev, sedaj šte- je več kot 360 lesnatih rastlin, pred- stavnic skoraj 150 različnih vrst. Zasnova šolskega botaničnega vrta sega v šolsko leto 1997-98, ko so po- sadili okrog 40 dreves in grmovnic. Navdušenje za to delo je bilo veliko, tako da je pobuda prerasla v večletni projekt Šola v zelenju. Skrb za nje- govo uresničevanje so prevzeli pro- fesorji naravoslovja, ki ga izpeljujejo v sodelovanju s kolegi in dijaki so- sednjega tehničnega pola. Najpo- membnejši cilj projekta je v prvi vrsti bogatenje botanične zbirke na zelenih površinah okoli šolskih stavb centra. V vrtu gojijo za študij- ske namene pestro mešanico avtoh- tonih vrst in takih, ki jih srečujemo v okolišu. Zasnovan je po po- dročjih; na razsežnem zemljišču N okoli treh šolskih kril so predstavlje- na kraško-sredozemsko, alpsko in okoliško področje ter parkovna in sadna drevesa. Gre pretežno za ar- boretum, veliko pa je tudi grmov- nic, ki v glavnem oblikujejo žive meje na obrobjih. Že bežen sprehod po didaktični poti, ki vodi skozi spe- cifično urejena področja, razkrije bogato vegetacijsko biodiverziteto. Na vsaki rastlini visi plastificiran kartonček z latinskim, slovenskim in italijanskim botaničnim ime- nom vrste, omenjen je tudi darova- lec. Sadike so v glavnem priskrbeli profesorji in osebje, dijaki in starši, veliko rastlin je darovala Goriška gozdna uprava iz rastlinjaka Pascul v Pradandonsu, večje število pa so jih nabavili z darovi sponzorjev. Vzdrževalna dela opravljajo s po- močjo tehničnega osebja na šoli in uspo- sobljenih zunanjih de- lavcev. Izmenično so- delujejo dijaki vseh ra- zrednih skupnosti licej- skega pola, ki programi- rano pomagajo pri sa- jenju novih rastlin, odstranjevanju odm- rlih vrst in odžaganih rastlinskih delov, čiščenju okolja in nameščanju kartončkov. Malokatera šola daleč naokoli vodi tak širokopotezen projekt. Prof. Har- jet Dornik, ki je vanj vložila veliko energij in ljubezni, in vsi licejci so nanj ponosni, saj jih spodbuja, da se samoizobražujejo in izkustveno bogatijo. V botaničnem vrtu se vse- lej nekaj dogaja, zato so sprehodi skozenj vedno spodbudno in hva- ležno didaktično sredstvo. V časov- nem razmiku enega leta se lahko di- jaki vživijo v vegetacijski ciklus po- sajenih rastlin. To je kraj raziskovan- ja, spoznavanja in ohranjanja boga- te biodiverzitete, pa tudi ozaveščan- ja o pomenu pristnega stika z naravo in spoštovanja le-te. Dijaki na terenu tudi radi izvajajo praktična opravila in ved- no bolj samozavestno upo- rabljajo različno kmečko orodje. Marsikateri mestni dijak opravlja taka dela prvič. Želja teh, ki so v skoraj 20 letih ustvarili tako lep ze- len kotiček, je, da bi pro- jekt v bližnji prihodnosti nadgradili v več smeri. Predvsem jim je pri srcu, da bi bil vrt na raz- polago tudi drugim šolam, pa tudi radovednim posameznikom, ljubi- teljem narave, ki bi se radi didak- tično sprehodili skozi razna naravo- slovna okolja ali se posvetili globlje- mu preučevanju tipičnih rastlin naših krajinskih predelov. (več fotografij na www.noviglas.eu) Abonma Mali polžek Škrat je odšel “z dolgim nosom” …. GORIŠKI VRTILJAK ali polžki, otroci iz vrtcev in učenci prvih razredov – iz romjanske šole Ljubka Šorli tudi drugošolčki, ker so po mnenju učiteljev predsta- ve Velikega polžka jezikovno pre- zahtevne za te otroke iz pretežno italijanskih družin – večstopen- jskih šol iz goriškega in doberdob- skega ravnateljstva so se v četrtek, 22. oktobra 2015, zbrali v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž na prvi, njim namenjeni predstavi. Kot vedno sta si v jutran- jih urah sledili dve ponovitvi, saj tudi najmlajših obiskovalcev Go- riškega vrtiljaka je več kot sedežev v KCLB. Vseh abonentov pa je okrog 800: to pa je zajetno in zelo razveseljivo število. Upajmo, da bo vsaj kateri izmed njih kdaj postal zvest obiskovalec gledališča, slo- venskega, seveda! V veselje otrok in gotovo tudi nji- hovih učiteljic in učiteljev je v goste prišlo Gledališče iz desnega žepka, ki sta si ga pred nekaj leti zamislila in ustanovila igralec, scenograf, lutkar Boštjan Štorman, ki je iz lut- karstva diplomiral na Pedagoški fa- kulteti v Mariboru smer likovna pedagogika in obiskoval tudi gle- dališko in lutkovno šolo GILŠ KO- DUM pod okriljem ZKO Slovenije, in igralka, lutkarica in komičarka Lucija Ćirović. Da je Boštjan Štor- man izvrsten oblikovalec in izde- lovalec lutk, so se mali in veliki gle- dalci lahko prepričali med predsta- vo Škratovo ime, v njegovi režiji, in po njej, ko sta otrokom z Lucijo po- bliže pokazala lutke. Res so čudo- vite, velike, tako da so primerne tu- di za nastope v večjih dvoranah, in izdelane v različnih tehnikah – kra- sne in izredno učinkovite so tudi M velike maske, ki sijih igralca natak-neta na obraz in se še sama tako “spremenita” v izredno posrečeno “lutko”. Predstave Gledališča iz žep- ka, ki jih ustvarjata omenjena igralca, so vedno zelo iz- virne in prijetno domače, vselej namreč vsebujejo nekaj pristnega, slovenskega, tudi zato ker igralca vpletata vanje kakšno slovensko ljudsko pesem. Tudi tokrat je bilo tako, ko sta po znanih motivih znamenitih pra- vljičarjev bratov Grimm stkala čarobno pravljično nit o revni mli- narjevi hčerki, ki je po srečnem na- ključju postala prinčeva nevesta, a še prej je morala ugoditi neverjet- nemu kraljevemu ukazu, naj iz sla- me sprede zlato! V to nesrečno go- dljo jo je spravil njen oče, ki se je rad pohvalil, kako lepo in pridno hčer ima. Grabežljivi in v udobno- sti zavaljeni, muhasti, nečimrni kralj – “doprsna” lutka je imenitno prikazala vse te njegove lastnosti - je pa to vzel zares. S pomočjo škrata – tudi tega je Štroman izdelal izred- no domiselno do potankosti z izra- zitimi porednimi potezami, ki raz- krivajo dobršno mero privoščljivo- sti in nagajivosti -, ki se je od nekod prihihital, je deklica res izpolnila kraljevo željo in ob koncu preli- sičila še škrata – za proti uslugo je hotel njenega otroka!!! - s pomočjo zvestega prinčevega oproda, ki ga je slučajno v nekem gozdu slišal, kako je pel in vmes izrekel svoje težko izgovorljivo ime. A mali gle- dalci so si ga dobro zapomnili in ga na spodbudo igralke Lucije po- klicali na ves glas, da jo je od pre- velike jeze ucvrl neznano kam. Otroci so tiho in zavzeto spremljali živahno, razgibano, s humorjem podkrepljeno izvajanje igralcev, ki sta z veliko lahkoto prehajala iz ene vloge v drugo in zasnovala zelo pri- jetno “igro v igri”. Nastopa- ta namreč tudi kot pripove- dovalca in povezovalca pra- vljice in se zaradi vsebinskih detajlov tudi “spričkata”. S tem seveda zabavata malo publiko, ki uživa ob škratovi drznosti in pačenju, a tudi v celotni predstavi, ki je vse- stransko čudovita. Otroci ob njej spoznajo tudi droben iz- sek iz preteklosti: nekdanji poklic mlinarja, pa to, da so bile včasih strehe krite s sla- mo in kako so nekoč za pre- jo rabili kolovrat. Res lepa predstava, ki jo tudi odrasel gledalec spremlja z užit- kom in občuduje, s kakšno preda- nostjo lutkarski umetnosti je izde- lana do najmanjšega odtenka. IK Vlado Klemše o javnih delih Nejasnosti in neskladja v sovodenjski občini ozive predsednika italijan- ske republike Mattarelle k legalnosti in transparen- tnosti je Vlado Klemše iz Sovo- denj ob Soči vzel zares; predvsem zato, ker gre za naše male občine, so “anomalije oz. nejasnosti na področju vzdrževanja občinskih objektov” zanj nekaj nesprejem- ljivega. Kot nekdanji upravitelj (do maja 2014 je bil občinski svet- nik) in nato kot občan, ki ima raz- vit čut za skupno dobro, budno spremlja delo krajevne uprave. Marsikaj mu ni šlo v račun. Večkrat je pisal županji Alenki Florenin in drugim upraviteljem, a zaman. Odgovorov ali ni prejel ali pa niso bili dovolj jasni. Ker so se “neskladja” ponavljala, je ob- vestil državno tožilstvo in tudi poveljstvo finančne straže. In ker so se letos občinski davki zvišali, po njegovem mnenju tudi zaradi neutemeljenih stroškov, je skle- nil, da o tem seznani javnost. Za- to je prejšnji petek, 5. novembra, sklical srečanje s časnikarji, na ka- terem je - z debelo mapo v rokah - kolegom predočil, da v občini Sovodnje nekaj ni v redu. Marsi- kateri akt, med drugim, ni bil pre- dložen v vednost županu in taj- niku in niti objavljen na oglasni deski, ko to določa zakon o tran- sparentnosti. Emblematičen je problem žlebov na občinski telo- vadnici, ki so bili popravljeni pred štirimi leti. Ker so puščali na več mestih, je Klemše januarja P 2015 poslal županji priporočenopismo s tem v zvezi, šele preddvema mesecema pa je prejel - posredno (!) - odgovor, češ da je prišlo do težav “glede upravljanja finančnih sredstev, namenjenih vzdrževanju občinskega pre- moženja”; pravega odgovora na konkretna vprašanja “glede zelo nejasnega in zapletenega prime- ra” ni bilo, je dejal. Pa še ta “cvet- ka”: podjetje, ki mu je sovoden- jska občina že nekaj let nekak “pokrovitelj”, ob poveritvi neka- terih del spomladi 2011 ni več obstajalo, “ker je prenehalo delo- vati in bilo tudi izbrisano iz regi- stra podjetij pri Trgovinski zbor- nici. Po čudnem in težko razum- ljivem naključju pa je deset dni zatem spet oživelo z motivacijo, 'da je medtem prišlo do spre- membe anagrafskih podatkov'”, je povedal Klemše s fotokopijo odločbe št. 143/2011 v rokah. Na- vedel je še druge posege, npr. tri nujna popravila vodovodnih na- peljav na pokopališčih v Rupi, Gabrjah in na Vrhu, popravilo be- tonskega tlaka in namestitev rešetke za odvajanje meteorne vode v veži pokopališča na Peči, zunanja dela ob otroškem vrtcu v Sovodnjah, dva posega pri osnovni šoli v Sovodnjah itd. Še in še prihajajo na dan nejasnosti in neskladja, ki postavljajo v dvom obstoj in delovanje notran- je kontrole in usklajevanje med občinskimi uradi, trdi. JAVNI RAZPIS PRIZNANJE KAZIMIR HUMAR 1) Zveza slovenske katoliške posvete, Kulturni center Lojze Bra - tuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov podeljujejo priznanje društvom in organizacijam ali posameznikom na osnovi utemel- jitve predlagateljev in po presoji organizacij, ki priznanje pode - lju jejo. 2) Predloge za priznanje zbira Zveza slovenske katoliške pro- svete na podlagi javnega razpisa. 3) Priznanje se praviloma podeli za ustvarjalne do sežke, za po- memben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo in za izjemne dosežke pri organizacijskem delu na kulturnem področju. 4) Priznanje lahko prejmejo tisti, ki delujejo v goriškem prostoru. 5) Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra 2015 na na slov: Zveza slovenske katoliške prosvete – 34170 Gorica- Gorizia, Dre vo red 20. septembra, 85, s pripisom na ovojnico: “Predlog za prizna nje” foto dpd Goriška 12. novembra 2015 7 Po več kot sto letih Habsburški obisk na Goriškem retekli konec tedna se je na Goriškem mudil nadvoj- voda Markus Habsburško- Lotarinški, pravnuk dolgoletne- ga habsburškega cesarja Franca Jožefa I. Nadvojvoda s spremst - vom je obiskal nekatere kraje na Goriškem (Ronke, Krmin, Aiello, Števerjan), v soboto pa si je v Go- rici ogledal razstavo o štiristolet- ni prisotnosti Habsburžanov v Goriški grofiji 1500–1918. V nedeljo je habsburški nadvoj- voda prišel tudi v Šempeter pri Go rici, kjer sta ga je na tamkaj - šnjem pokopališču sprejela mag. Milan Turk, župan občine Šem- peter–Vrtojba, in Ivo Podbersič, podžupan. Nadvojvoda se je še posebej zadržal ob grobnici rod- P bine Coronini von Cronberg.Poklonil se je spominu na grofaIvana Krstnika Coroninija (1794–1880) iz Šempetra, ki je bil dvanajst let vzgojitelj njego- vega pradeda, poznejšega hab- sburškega cesarja Franca Jožefa I. Goriški duhovnik Alessio Stasi je opravil krajšo molitev v la- tinščini za vse pokojne iz družine Coronini. Po obisku pokopališča se je u - gledni gost na kratko pomudil še v vili Coronini, kjer je danes se- dež občine Šempeter–Vrtojba. Obiskal je razstavo, posvečeno šempetrski veji omenjene ple- miške rodbine, ki je v kraju bi- vala do leta 1947. Med obiskom in vljudnostnimi pozdravi so se prepletali slovenščina, nemščina in italijanščina, kot nekakšen spomin na nekdanje čase večna- rodne monarhije. Po septembru l. 1900 je bil to pr - vi obisk kakšnega Habsburžana v Šempetru pri Gorici. Tudi cesar Franc Jožef, ki se je tedaj zadnjič mudil na Goriškem ob prazno- vanju štiristoletnice prihoda naše dežele pod Habsburžane, se je namreč prišel poklonit svoje- mu nekdanjemu vzgojitelju. Renato Podbersič ml. Obvestila KD Stanko Vuk Miren - Ore hov - lje vabi jutri, 12. novembra, ob 19. uri na srečanje in pogovor o le - dinskih imenih v Mirnu in okolici. Gost večera bo Vlado Klemše. Prireditev bo v večnamenski dvorani občine. Slovensko planinsko društvo Gorica vabi na tradicionalno Martinovanje, ki bo potekalo v nedeljo, 15. novembra, s tem programom: ogled muzeja - Kraške hiše v Repnu, pohod na hrib Volnik na tržaškem Krasu ter skupno kosilo in družabnost na kmečkem turizmu v Zagradcu pri Zgoniku. Udeleženci se zberejo ob 09.15 na parkirišču pri Rdeči hiši (bivši mejni prehod). Za podrobnejše informacije in prijavo (najkasneje do petka, 13. novembra) se zainteresirani lahko obrnejo na Faniko, tel. št. 0481- 390826 ali 347 6220522 oziroma e-naslov fanika@spdg. eu. Sv. maša v spomin na dr. Mirka Špacapana in na vse pokojne člane in izvoljene upravitelje stranke Slovenske skupnosti bo v petek, 20. novembra 2015, ob 19.30 v cerkvi sv. Mavra in sv. Valentina v Štmavru. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško vljudno vabi člane in prijatelje na predavanje o varnosti državljanov, ko bo v četrtek, 26. novembra, ob 19. uri v Tumovi dvorani na Verdijevem korzu 51 v Gorici govoril o preprečevanju tatvin in goljufij kapetan goriškega pokrajinskega poveljstva karabinjerjev Lorenzo Pella v sodelovanju z goriško pokrajino in drugimi ustanovami. Prispevke za Slovenski center za gla- sbeno vzgojo Emil Komel v spomin na ravnatelja prof. Silvana Kerševana lahko nakažete na bančni tekoči račun: Banca di Cividale (Via Kugy, 2, Gorica) IBAN IT 30 C 05484 12402 003 570 036 225; SWIFT CIVIIT2C s pripisom: za SKLAD SILVANA KERŠEVA- NA. Informacije na tajništvu SCGV Emil Komel, tel. št. 0481 532163 ali 0481 547569. Zanesljiva in izkušena gospa pomaga pri likanju in čiščenju stanovanja. Tel. št. 00386 40153213. 40-letna mati nudi dnevno nego starejšim na domu. Ne 24 ur. Lahko tudi kuha in pospravlja stanovanje. 3-letne izkušnje. Tel. št. 0038641390244. 20-letna študentka z izkušnjami nudi lekcije slovenščine, angleščine, nemščine ter varstvo otrok. Tel.: 00386 31 478807. Urejena gospa išče delo za čiščenje in likanje na območju Gorice. Tel. št. 00386 31 449311. Resna gospa s petnajstletno izkušnjo nudi nego in pomoč starejšim osebam tudi 24 ur na dan. Tel. štev. 00386 40 484339. 40-letna mati z večletnimi izkušnjami in znanjem italijanščine nudi dnevno nego starejšim na domu (ne 24 ur dnevno) ali pomoč pri gospodinjskih delih in kuhanju. Tel. 00386 41 729548. Prodajamo več vrst domačega mladega vina. Tel. št. 0039 3391997101. RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 13.11.2015 do 19.11.2015) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospazio103. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 13. novembra (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Sobota, 14. novembra, ob 21. uri (vodi Ilaria Banchig): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem, rezijanskem in ziljskem narečju. Nedelja, 15. novembra, ob 12. uri: Ponovitev sobotne oddaje Okno v Benečijo. Ponedeljek, 16. novembra (v studiu Andrej Baucon): Narodno-zabavna in zabavna glasba - Zborovski kotiček - Novice iz naših krajev - Obvestila in večerni vic. Torek, 17. novembra (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 18. novembra (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Etruščani, kamen spotike za zgodovinarje in jezikoslovce I. del - Izbor melodij. Četrtek, 19. novembra (v studiu Andrej Baucon): Lahka glasba - Zanimivosti iz sveta - Obvestila in večerni vic. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ Vljudno vabi na MARTINOV VEČER Koncert Avsenikovih melodij Nastopajo: Jožica Svete in Joži Kališnik - Avsenikovi pevki Ansambel Domači zvoki, harmonikar Aleksi Jercog in Vokalni tercet Kresnice Kulturni center Lojze Bratuž Sobota, 14. novembra 2015, ob 20.30 Rezervacija in nakup vstopnic na tel. 0039 0481 531445 info@centerbratuz.org ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE – GORICA CECILIJANKA 2015 57. REVIJA GORIŠKIH PEVSKIH ZBOROV sodelujejo tudi zbori iz tržaške in videmske pokrajine ter Koroške in Slovenije posvečena je skladatelju UBALDU VRABCU ob 110-letnici rojstva Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž sobota, 21. novembra 2015, ob 20.30 nedelja, 22. novembra 2015, ob 17. uri Revija poteka pod pokroviteljstvom goriške občine in pokrajinske uprave, ob podpori Javnega Sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije in Fundacije Cassa di Risparmio iz Gorice ter Zadružne banke Doberdob in Sovodnje v sodelovanju s Svetom slovenskih organizacij V sodelovanju s Kulturnim domom in s Kulturnim centrom Lojze Bratuž Vse predstave so opremljene z italijanskimi nadnapisi Z brezplačnim avtobusnim prevozom za abonente in obiskovalce Abonmaji SSG za Gorico so na voljo pri blagajni Kulturnega doma v Gorici v ulici I. Brass, 20, od ponedeljka do petka z urnikom 10.00-13.00 in 15.00-18.00 (tel. 0481 33288) www.teaterssg.com Maja Haderlap ANGEL POZABE Kulturni center Lojze Bratuž 23.11.2015 Ivan Cankar LEPA VIDA Kulturni dom Gorica 15.12.2015 BISSEROV SISTERS (bolgarski narodni spleti) Kulturni dom Gorica 16.12.2015 Iztok Mlakar PAŠJON Kulturni dom Gorica 18.01.2016 Marius von Mayenburg PES, NOČ IN NOŽ Kulturni center Lojze Bratuž 1.02.2016 Jason Robert Brown ZADNJIH PET LET (musical) Kulturni dom Gorica 7.03.2016 J.B.P. Moliere AMFITRION Kulturni center Lojze Bratuž 11.04.2016 Giovanni Battista Pergolesi LA SERVA PADRONA (komorna opera) Kulturni center Lojze Bratuž 22.04.2016 ABONMA V GORICI PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ vabi na Martinov zborovski koncert Nastopajo: MePZ Štandrež - vodi Goran Ruzzier MePZ Obalca Koper - vodi Sonja Mezgec MoPZ Vasilij Mirk s Proseka - Kontovela - vodi Goran Ruzzier župnijska dvorana Anton Gregorčič v Štandrežu nedelja, 15. novembra 2015, ob 17. uri POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE KATOLIŠKA KNJIGARNA v sodelovanju z Založbo Mladika vabi na predstavitev knjige REBULOV ZBORNIK 2. OB AVTORJEVI DEVETDESETLETNICI o zborniku bodo spregovorili urednica Marija Pirjevec ter sodelavca Martin Brecelj in Zoltan Jan v torek, 17. novembra 2015, ob 17. uri v Katoliški knjigarni na Travniku 25 v Gorici Pod pokroviteljstvom Kultura12. novembra 20158 Rim / Srečanje na sedežu ustanove Treccani Star je tisti, ki ne razume sedanjosti, in mnogi mladi je žal ne razumejo. Boris Pahor (102 leti) je 5. novembra na dobro obiskanem srečanju z dijaki in študenti v Rimu (vodila ga je Sara Gruden) na zavodu Treccani, izdajatelja prestižne italijanske enciklopedije, skoraj dve uri govoril o svo - jem dolgem in pestrem živ lje - nju, drugi sve - tovni vojni in o aktualnih do - gajanjih, za čen - ši z begunsko krizo. Za govor - niško mizo sta s Pahorjem in Grudnovo se - dela še pro fe - so rica Tatjana Rojc in Massimo Bray, nekdanji italijanski kulturni minister in sedaj predsednik ustanove Treccani. Prav je, da se govori o fojbah, treba pa je govoriti tudi o fašizmu in njegovi nasilni zatiralni politiki do Slovencev in Hrvatov. Kdor opozarja na fašizem, ne pomeni, da je proti Italiji. Pahor je prepričan, da je v sedanjem globaliziranem svetu premalo etike in hkrati premalo skrbi za človekovo dostojanstvo, preveč je globalizma, ki divje in neusmiljeno briše identitete narodov in zatira kritičnost ljudi. “Poiščite šolo, ki vam je všeč in ki bo prispevala, da boste koristni sebi in družbi”, je Pahor pozval mlade iz Rima in okolice, ki so ga zelo pozorno poslušali. “In če imate ljubosumnega fanta, ki zavira vaše ambicije in življenjske cilje, zapustite ga pred poroko”, je misel naslovil dekletom. Pahor je pristavil, da v mladih letih nikakor ni nameraval postati pisatelj, ampak le kronist in opazovalec tega, kar ga obkroža. Srečanje je sodilo v pobude za spodbujanje branja med mladimi. Hubert Budai prejemnik Einspielerjeve nagrade 2015 Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in Krščanska kulturna zveza (KKZ) podeljujeta letošnjo Einspielerjevo nagrado Hubertu Budaiu kot zahvalo za njegov angažma kot novinar časopisa Kleine Zeitung in vodja regionalnega biroja v Velikovcu. S svojim timom se je zavzemal in se še zavzema - predvsem v okraju Velikovec - za enakopravnost koroških Slovencev in za pospeševanje medsebojnega spoštovanja in akceptance (kot so zapisali v sporočilu za javnost). Podelitev bo v ponedeljek, 23. novembra 2015, ob 19. uri v Tischlerjevi dvorani Mohorjeve v Celovcu (10. Oktoberstraße 25/I). Slavnostni govornik bo dr. Valentin Inzko. Od leta 1988 dalje NSKS in KKZ podeljujeta Einspielerjevo nagrado, da počastita osebnosti iz večinskega naroda, ki so si pridobile zasluge tako za slovensko narodno skupnost na Koroškem kakor tudi za vsestransko sodelovanje med Koroško in Slovenijo. Kratke Sredi oktobra so v Tržaškem knjižnem sre- dišču predstavili Zbornik za Ivanko Her- gold, v katerem so zbrani posegi s simpo- zija v njen spomin 4. aprila 2014 na Opčinah, uredila pa ga je profesorica Ma- rija Pirjevec. Z mislijo na prezgodaj premi- nulo odlično pisateljico, esejistko, publi- cistko in prevajalko sem v roke vzela njeno zadnjo knjigo Ponikalnice - Paracels (ZTT 2008). Med listanjem in prebiranjem ne- kajvrstičnih zapisov sem začela slediti to- ku njenih zgoščenih lirskih pripovedi, ki se pretakajo na papir - s strani v stran - v svojevrstni podobi: gre za pesmi v prozi, ki zdaj tiho kot vodne kapljice, ki pršijo, zdaj burno kot reka, ujeta v podzemlje za- vesti, ponikajo in spet prenikajo na dan. Za primer pesniških ponikalnic naj bo le ena (str. 44), ustvarjena kot čutni pejsaž, naravni okvir za izpoved globlje duhovne resničnosti, v kateri se zrcali lirski jaz. Vse daje občutek neke naravne danosti in ubranosti, v kateri ima vse svoj smisel, ta- ko drseče, a vztrajno vrtajoče kapljice kot mah, lapuh in praprot. S poosebljenjem ti elementi narave postajajo živi, dejavni soustvarjalci naravnega miljeja, preprede- nega s čutnimi zaznavami (mah... pijano in opit) , osmišljenega z vizualno (sre- brna... praprot) in slušno predstavnostjo (brez šuma) . Trajanje od začetka do konca skandirajo kapljice vo- de, ki v brezvezju (asin- detonu) ustvarjajo ne- kakšno stopnjevanje, ko drsijo, polzijo, tolčejo in naposled v neki mirni, čisti brezčasnosti... prevrtajo skalo. Trdoto skale blaži od vode opiti mah, la- puh se (tako kot človek) brani dežja z var- nimi dežniki (listov). Srebrno praprot lah- ko dojemamo kot dragoceno, ljubeče bit- je, ki ... poželjivo drhti v pršenju... v stav- ku, ki glasovno odmeva od zvoka r-jev in p-jev, stilno opazen pa je tudi spremenjeni vrstni red z inverzijo. Umetelno poetično tkanje besede! Priredni stavki žuborijo elementarno, skladno, kot pomirjena voda, osrednji ele- ment besedila. Ob aliteracijah lapuhovi li- sti in v pršenju praprot mi v oko (verjetno tudi zaradi grafične oblikovanosti besedi- la) pade pogosta raba veznika in v mno- govezju (polisindetonu). Sama v poeziji doživljam zlasti glasovne, zvočne, ritmične elemente, tesno poveza- ne s sporočilnostjo. V pri- meru zgornjega poetične- ga besedila v večplastni viziji odstiram nanos za nanosom. Najprej rit- mično valovanje pesmi v prozi, nato retorične, me- taforične, slogovne sesta- vine. Ob tem v duhu vi- dim pred sabo sliko iz na- rave, pejsaž, v katerem se klasična impresija preliva v modernistično iskanje podpomenov v poniknje- nih vsebinah besed. V raz- tegnjenem prozaičnem videzu lirskega izraza čutim zlitost trdote in mehkobe, nihanje vztrajanja in popuščan- ja, sočasnost mirne čistine in vrtanja. Za tem pride vse tisto, česar sama ne zaz- navam, pa bosta morebiti zaznala in od- krila druga bralka, drug bralec. Za očarlji- vostjo ubeseditve je notranji svet upove- dovalke, ki mestoma odkriva, nato skriva svoje videnje sveta in človeka. V tem je skrivnost ne samo Ivankinih, temveč vsakršnih ponikalnic, saj tečejo preglobo- ko, da bi se v sodobnem mrzličnem tempu življenja utegnili enostavno prikopati do njih. Njihova skrita lepota je lepota pod- zemlja, lepota izjemnih naravnih mojstro- vin. Ceniti jih moremo samo, če si vzamemo čas, da se spustimo v globine in da se pre- pustimo valovanju besed, dokler nas tok pesniških voda ne odplakne na neslutena brezbrežja literarnih s (nov) anj. PIKA NA (PESM)I Majda Artač Sturman Kaplje drsijo, polzijo, tolčejo v trdo skalo. Mah se pijano in opit smehlja, lapuhovi listi imajo varne dežnike, srebrna in poželjivo drhti v pršenju praprot. In ko je svet tako miren in čist, kaplje brez šuma prevrtajo skalo. Ivanka Hergold (1943 - 2013) Ivanka Hergold Vse najboljše! Boris Kobal in njegovih 60 let o prijatelj, s katerim sem delila projetke, trke, kre- ganja in zamere, dopolni 60. leto, se zazrem nazaj in vse, kar je bilo, dobi oznako “drago- ceno/nezamenljivo”. Med takrat dvajsetletne sagovce (člane Slo- venskega amaterskega gledališča, Trst 1971-1976) je Boris Kobal prišel kot petnajstleten kratko- hlačnik in smo ga sprejeli medse zaradi njegovega očeta Silvija, med gledališko publiko izredno priljubljenega igralca. Menda se je sam tega predobro zavedal in je nas, starejše, vikal! Potem, kaj vsega je bilo potem! Tistih pet let skupnega gledališkega snovanja je zaznamovalo vse in vsakega člana skupine posebej. Ko je v 90. letih prejšnjega sto- letja izgledalo, da bo Boris Kobal nasledil takratnega ravnatelja in umetniškega vodjo SSG in je začel v letni program uvajati svoj, na okolje močno vezan pri- stop, smo se prijatelji razveselili, ob njegovi Afriki (1996), satiri ali morda komični drami, ki je doživela 150 repriz, je marsikdo med nami pomislil na možnost preroda. Do zaželenega zasuka ni prišlo, in kakorkoli že gledamo na sedanjost, vidimo, da je gle- K dališče še vedno zrcalo družbe. Kobalova umetniška pot se vije včasih prilagodljivo, za ta ljubi kruhek ga gledamo na televizij- skem zaslonu, vemo pa, da se ni nikoli izneveril njemu lastni drži, in zadnji projekti, o katerih nam poročajo, potrjujejo njego- vo ustvarjalnost. Če bo torej v dneh okoli 16. novembra delal obračun svojega dela, naj mu bo pri 60-ih popolnoma jasno, da je vredno vztrajati pri svojem. BK Izsek iz prispevkov Zbornika za Ivanko Hergold Intimen avtoričin pogled lavistično društvo Trst- Gorica-Videm je lanske- ga aprila pripravilo sim- pozij, ki so ga njegovi člani posvetili življenju in ustvar- jalnosti leto prej preminule pisateljice Ivanke Hergold. Srečanje je, kot po navadi ob takih priložnostih, po- tekalo v razstavni dvo- rani Zadružne kraške banke na Opčinah. Le- to in pol po dogodku pa je že omenjeno SD v sodelovanju s skla- dom Zora in Libero Polojaz izdalo Zbornik za Ivanko Hergold, v katerem so zbrani pri- spevki simpozija in še nekatere vsebine, ki jih je uredništvo pod vodstvom prof. Marije Pirjevec odločilo doda- ti brošuri. Avtorici, ki se je rodila v Slovenj Gradcu leta 1943, je ta- ko posvečenih devet znanstvenih prispev- kov raznih piscev, ki jih bomo v nadalje- vanju tudi predstavili. Sledita jim dva zapisa pokojne umetnice, in sicer Esej o Pahorjevi Nekropoil ter Odgovo- ri za pozorno bralko Nevenko, Kulovec. Čisto na koncu je objavljena na- tančnejša bibliografija avtori- ce, ki sta jo pripravila Neva Zaghet in Kajetan Kravos. Pu- blikacija je bogata s slikovnim gradivom, saj prinaša avto- ričine podobe oziroma utrin- ke iz njenega življenja. Avtorji, ki so oblikovali spo- red lanskoletnega srečanja, so Boris Pahor, Marko Sosič, Bo- ris Paternu, Denis Poniž, Ma- rija Cenda, Igor Škamperle, Loredana Umek, Vilma Purič in Marko Kravos. Kot po na- vadi ob takih priložnostih bo- mo tudi tokrat postavili v ospredje nekaj prispevkov, ki jih bomo vsebinsko razčleni- S li. Preden gremo k sami nji-hovi obravnavi, naj zapišemoše, da je Hergoldova v Trstu oziroma zamejstvu preživela večino svojega življenja. Po študiju na ljubljanski univerzi je namreč bivala v Trstu, kjer je bila zaposlena na Primor- skem dnevniku, v šolah, na- zadnje pa na videmski univer- zi. Njeno temeljno delo ostaja krajši roman, ki nosi naslov Nož in jabolko iz leta 1980, avtorica pa je bila dejavna tu- di in predvsem na področju gledališča, najbolj markantno s štiri leta kasnejšo dramo Pa- racels. V tržaško književnost se je zapisala še s poezijo, ese- jistiko in literarno kritiko. Ko obravnavamo take in po- dobne zbornike, je seveda za- nimiva celotna njihova vsebi- na, kljub vsemu pa se mora- mo nujno omejiti na izsek oziroma posamezne zapise. Tokrat bomo v ospredje po- stavili ženski pogled na žen- sko ustvarjalnost, ki nam ga skozi svoja zapisa nudita Vil- ma Purič in Loredana Umek. Prva je svoj šest knjižnih stra- ni dolg prispevek naslovila Prikriti svetovi v Ponikalni- cah Ivanke Hergold, druga pa je v središče postavila avto- ričin najprepoznav- nejši roman Nož in ja- bolko. Puričeva svoj zapis začenja s predsta- vitvijo Ponikalnic, ki so izšle le pet let pred avtoričino smrtjo (2008), gre pa za proz- no pesniške zapise. Ze- lo posrečen je že sam naslov zbirke, saj ale- gorično ponikalnice ponazarjajo skrito člo- vekovo energijo, ki mestoma tudi priplava na dan. Avtoričin po- gled je torej predvsem intimen, Puričeva pa o njenem pesniškem svetu pravi, da v njem ni “samobitne realno- sti in ni samobitnega subjekta”, ampak le “pustinja notranjega prostora, ki se poisto- veti z nevarnostjo zu- nanjega”. Avtoričino pesništvo je torej mo- dernističnega značaja, saj je Hergoldova edina pred- stavnica tovrstne slovenske književnosti na Tržaškem. Vil- ma Purič namreč piše, da Po- nikalnice predstavljajo “naj- skrajnejšo ravnino tržaškega modernizma, ki se je v pe- sništvu uveljavil predvsem preko raznovrstnih opisov odtujenosti lirskega jaza”. Zapis Loredane Umek se glasi Zgodba o jabolku in nožu, in sicer po romanu, ki je leta 1980 izšel pri Cankarjevi za- ložbi v Ljubljani in velja za vrhunec ustvarjalnosti Ivanke Hergold. Njena glavna prota- gonistka je Herta Jamnik, ki se v romaneskni pripovedi primerja z različnimi pred- stavnicami naše tržaške stvar- nosti. Boris Paternu ugotavlja, da se osrednje in najbolj tržaško delo Ivanke Hergold oddaljuje od duhovnega in je- zikovnega vpliva tržaške kla- sične pripovednosti. Umkova v nadaljevanju osvetljuje še nekatere druge tržaške avtor- je, na katere je tako ali dru- gače vplivala ustvarjalnost Ivanke Hergold. To so predv- sem prozni pisci kasnejših ge- neracij, torej Marko Sosič in Igor Škamperle, pa tudi Vilma Purič. Loredana Umek svoj poseg končuje z mislijo, da pomeni Nož in jabolko Ivan- ke Hergold plodno seme, vsa- jeno v rodovitna tla. Med ostalimi prispevki naj še na kratko osvetlimo Prijazno modrovanje Borisa Pahorja, ki je Hergoldovo cenil predv- sem zaradi njenega Eseja o Nekropoli, ter Marka Kravosa, sicer ustvarjalčinega dolgolet- nega življenjskega sopotnika. On se v svojem posegu spo- minja tudi osebnega odnosa z avtorico, njunega srečanja in razhajanja. Posebne pozor- nosti sta vredni besedili Her- goldove, ki sta objavljeni ob koncu zbornika. Prvi je omenjeni Esej o Pahorjevi Ne- kropoli, drugi pa Odgovori za pozorno bralko Nevenko Ku- lovec. Žal se vprašanja niso ohranila, je pa moč iz avto- ričinih odgovorov, ki jih je za- pisala leta 2002, zaznati vso ostrino ob zagrenjenem spoz- nanju, da je naše literarno okolje prav zaradi njene diso- nančnosti (bila je prišlek, po- leg tega pa še ustvarjalka žen- skega spola) ni želelo nikoli do kraja sprejeti in jo je zato velikokrat pustilo ob robu. Pričujoči zbornik naj torej vsaj delno, pa čeprav po- smrtno, popravi krivico in otopli prezir, ki sta Ivanko Hergold prizadela v času nje- nega življenja med nami. Primož Sturman Kultura 12. novembra 2015 9 V Križankah simpozij ob 300-letnici obnove cerkve Marije Pomočnice V Viteški dvorani Križank se je začel dvodnevni simpozij Ljubljanske Križanke: Ob 300-letnici dokončanja baročne cerkve Marije Pomočnice. Zbrane je uvodoma pozdravil predsednik ZRC SAZU Oto Luthar, ki je za STA opozoril na pomen simpozija tako za strokovno kot laično javnost ter visok jubilej cerkve v kompleksu skoraj 800 let starih Križank. Luthar verjame, da bodo kolegi s področja arheologije, umetnostne zgodovine in literarnih ved znali na zanimiv način predstaviti obdobje obnove cerkve izpred 300 let, ki je vse do danes ohranila podobo iz tistega časa. Simpozij z osvetlitvijo obnove cerkve, ki jo je na svoje stroške pozidal deželni komtur Gvido von Starmberg med letoma 1714 in 1715, organizira Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja v sodelovanju z ZRC SAZU, Festivalom Ljubljana, Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo Ljubljana in ministrstvom za kulturo. Uvodni referat je pripadel Marjeti Šašel Kos z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU, ki je spregovorila o rimskih napisih območja Križank. Janez Weiss je predstavil še neznani darovnici Majnharda III. Goriškega, izdani križnikom leta 1251, Mija Oter Gorenčič pa srednjeveško cerkev nemškega viteškega reda v Ljubljani. Janez Mlinar je osvetlil Ljubljansko komendo Nemškega viteškega reda do krize 16. stoletja, Luka Vidmar, ki je tudi vodja simpozija, je v prispevku z naslovom Za Boga in cesarja orisal profil ljubljanskih komturjev v zgodnjem novem veku, Ines Unetič pa se je v referatu Oblikovane zelene površine križniških komend na Slovenskem posvetila vrtovom križniškega reda. V popoldanskem delu sta z referati nastopili Metoda Kemperl, ki je spregovorila o nastanku slike Marije Pomagaj iz ljubljanske križniške cerkve in Helena Seražin, ki je predstavila baročno cerkev v Križankah v kontekstu sočasne beneške arhitekture; Katra Meke in Matej Klemenčič pa sta spregovorila o treh slikah za križevniško cerkev, ki so jih ustvarili dunajski slikarji: Martino Altomonte, Anton Schoonjans in Johann Michael Rottmayr. V petek so svoje referate predstavili še Metoda Kokole, Matija Ogrin, Metoda Kemperl, Lilijana Žnidaršič Golec, Gašper Cerkovnik, Aleš Maver, Magda Miklavčič Pintarič, Martina Malešič, Blaž Zabel ter Irena Žmuc, Bernarda Županek in Ana Pokrajac Iskra. S fotografijami Prezrtih reči v Pilonovi galeriji Danilo Jejčič V Pilonovi galeriji v Ajdovščini so v četrtek, 5. novembra, odprli razstavo fotografij Danila Jejčiča z naslovom Prezrte reči, ki jih je umetnik ustvaril v zadnjem obdobju. Jejčič sodi med vidnejše primorske grafike in najpomembnejše predstavnike slovenske geometrijske abstrakcije, so o umetniku zapisali v galeriji. Ob razstavi je izšel katalog z reprodukcijami razstavljenih del in besedilom umetnostne zgodovinarke in likovne kritičarke Nataše Kovšca. V zadnjem ciklu, poimenovanem Prezrte reči (2010-2015), ima fotografija vse pomembnejšo vlogo. Cikel je sestavljen iz dveh motivnih sklopov, v katera so poleg fotografskih posnetkov vključene tudi klasične in digitalne fotomontaže. V prvi motivni sklop sodijo fotografije neuglednih odpadnih materialov ter propadajočih ostankov sodobne civilizacije, v katerih umetnik išče prezrto estetsko vrednost. Drugi motivni sklop predstavlja posnetke narave, med katerimi zasledimo posnetke vode, kamnin in drugih naravnih materialov. Z njimi avtor neposredno nagovarja gledalca k razmisleku o okoljski problematiki. “Grafični detajli, ki dajejo foto - grafskim predlogam posebno dinamiko, so prisotni le na posameznih delih, avtor namreč ustvarja prostorske in iluzorne vizualne efekte pretežno z ročnim kolažiranjem fotografskih podob in z manipulativnimi posegi, ki jih omogočajo sodobne digitalne tehnologije”, je zapisala Kovšca. Jejčič je umetniško pot začel z ustvarjanjem slikarskih kolažev, leta 1971 pa se je pod vplivom tedanjih konstruktivističnih teženj posvetil raziskovanju geometrijske abstrakcije. V devetdesetih letih se je začel intenzivneje ukvarjati najprej z grafiko in nekoliko kasneje s fotografijo, ki jo je začel vključevati v svoj grafični proces. Likovni zvrsti je prvič smiselno povezal v ciklu Alfa in Omega (2000-2002). Fotografije zavrženih predmetov, kot je stisnjena pločevina, je kombiniral bodisi z geometrijskimi liki in telesi, ki jih poznamo z njegovih grafičnih listov, bodisi s fragmenti fotografskih posnetkov in s tem poudaril učinek prostorske iluzije. Umetnik je študiral slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1971 diplomiral. V rodni Ajdovščini je najprej služboval kot likovni pedagog, od leta 1973 do 1996 pa je vodil Pilonovo galerijo. Razstavljati je začel v 60. letih na skupinskih grafičnih razstavah, samostojno pa se je prvič predstavil leta 1972 v Kranju in Kopru. Odtlej je sodeloval na številnih skupinskih, samostojnih in preglednih razstavah doma in v tujini. Njegova dela hranijo v več javnih zbirkah v Sloveniji in v tujini. Razstava bo na ogled do 6. decembra. Kratke Nekaj beležk ob knjigi o orglah in orglarski tradiciji v Furlaniji O orglah tudi v Kanalski dolini ri založbi Pizzicato je pred tremi leti izšla zajetna knjiga, ki daje zgoščen vpogled v orgelsko pokrajino sedmih dekanij Videmske nadškofije, med njimi so tudi župnije v Kanalski dolini, se pravi v krajih, v katerih živimo Slovenci. Obdelane dekanije so Ampezzo, Humin, Gorto, Mužac-Moggio Udinese, San Pietro di Carnia-Paluzza, Trbiž in Tolmeč. Knjiga ima skoraj 500 strani in nosi naslov Organi e tradizioni organarie nel Friuli Venezia Giulia, izšla pa je v zbirki Qua- derni del Coro Polifonico di Ruda. Nastala je iz sodelovanja dveh raziskovalcev, Lorenza Nassimbenija in Lorisa Stella, posvetila pa sta jo leta 2012 pre- minulemu Franzu Zaninu, dol- goletnemu vodji furlanskega orglarskega podjetja Zanin iz Codroipa pri Vidmu. Skupno sta popisala 60 obstoječih in de- lujočih instrumentov in prav toliko takih, ki so bili uničeni, mnogi v potresu 1976. Sam se že vrsto let ukvarjam z razvojem cerkvenih orgel na av- strijskem Koroškem. Ker pa je Koroška po prvi svetovni vojni P morala prepustiti nekaj ozemljakraljevini Italiji, v glavnem Ka-nalsko dolino, me zanima tudi ta dolina oziroma furlanski or- gelski svet. Zanimiv se mi med drugim zdi podatek, da so bile orgle v cerkvi sv. Janeza Krstni- ka v Huminu, ki je bila po- rušena leta 1976 v potresu, po- stavljene že leta 1402 (!), to naj bi bila tudi prva omemba orgel v Furlaniji. Knjiga sama je del širšega pro- jekta, znanstve- nega razisko- vanja furlanske orgelske de- diščine. Dve knjigi te zbirke, v katerih najde- mo obdelani or- gelsko de- diščino tržaške škofije ter go- riške nadškofije, sta izšli že kma- lu po letu 2000. Lorenzo Nassimbeni je v tem delu zbral veliko število virov in jih vgradil v svoje znanstve- no natančno delo. Za Kanalsko dolino je značilno, da so bili potresni sunki leta 1976 enako uničujoči za cerkve in orgle v njih in da so kmalu po potresu kar nekaj cerkva (in očitno tudi orgle) odstranili, ker je bila po- tresna škoda prehuda. Od ko- roških izdelovalcev orgel je v cerkvah v Kanalski dolini po- sebno prisoten poznobaročni izdelovalec orgel Elias Pratzer, ki je imel svojo delavnico v Bel- jaku (Villach). Prav tako sta pri- sotna avstrijski izdelovalec or- gel Bartlmä Hörbiger (v sorod- stvenih vezeh z znano avstrij- sko igralsko družino) in naš ro- jak iz Zilje Franc Grafenauer. Knjiga tudi omenja izstopajočo vlogo Tomaža Holmarja sta- rejšega v glasbenem življenju Kanalske doline. Čudno se zdi le, da knjiga ne omenja romar- skega svetišča na Sv. Višarjah in orgel v njem, ki naj bi jih po ne- kih virih izdelalo podjetje Gra- fenauer iz Mosta pri Brdu blizu Šmohorja (Hermagor). Na straneh, namenjenih Trbižu, pa razberemo razvesel- jiv podatek, da so v preteklih le- tih obnovili Hörbigerjeve orgle v farni cerkvi na Trbižu ter manjše, baročne orgle v Loretski cerkvi na Spod- njem Trbižu. Žal iz knjige same ne izvemo, ali so nekatere od po- tresa “ranjene” orgle le še vrnili v originalno obliko ali ne. Sicer ne spada k tej knjigi ali ožje Kanalski dolini, ampak v njeno soseščino, poda- tek, da so letos avgusta vzorno popravili orgle v Gorjanski cer- kvi (blizu Bistrice na Zilji), kjer je med drugim deloval Matija Majar-Ziljski. Andrej Feinig Danilo Jejčič, Sinkopa, iz cikla Zgodba o drevesu, 2015 ajpomembnejša sloven- ska kulturna ustanova v svetu, Slovenska kultur- na akcija v Buenos Airesu, je ob koncu lanskega leta praznovala svoj šestdeseti jubilej. Presenetlji- vo dejstvo je, da je tudi po šestdesetih letih delovan- ja še vedno aktivna, če - prav večina njenih usta- noviteljev ni več živa. Ti so v nekdanjih nelahkih emigrantskih razmerah po drugi svetovni vojni opravili pionirsko duhov- no delo in dokazali, da u - metniška slovenska bese- da raste iz pristnih do- mačih korenin tudi na tu- jem. Za slovensko kultur- no delovanje na dru gi strani Atlantskega oceana so ustvarili dobre pogoje in v času, ki je bil zelo od- daljen od današnje globa- lizacije, pritegnili k sode- lovanju zlasti literarno zainteresirane Slovence po svetu od Južne in Se- verne Amerike do Avstra- lije, Azije in Evrope. Danes nadal- juje to delo že tretja in četrta ge- neracija potomcev slovenskega rodu (ki piše delno v španščini, vendar v njihovih tekstih veliko- krat odseva spomin na slovensko dediščino in družinska izročila, ki so jih prevzeli od svojih staršev in starih staršev). Idealistično energijo, ki je žarela skozi prva desetletja delovanja Slovenske kulturne akcije v Bue- nos Airesu, osvetljuje tudi najno- vejši zvezek njene kulturne revije Meddobje, ki izhaja v Argentini že vse od ustanovnega leta 1954. Publikacija ponuja na 320 stra- neh po splošnem uvodnem delu, v katerem so objavljene nova proza, esejistika in kritika izpod peres raznih sodelavcev iz Argen- tine, Avstrije in Slovenije, dober pogled v dolga desetletja sloven- N ske kulturne ustvarjalnosti izvenSlovenije. Njeni najznačilnejšipredstavniki se niso hoteli zapre- ti v majhen zamejeni svet, tem- več so se uprli getoizaciji in se ustvarjalno odprli v povezovalno svetovljansko medmrežje z željo po istočasni globinski prenovi la- stne slovenske zavesti. Uvodnik v jubilejni številki Med- dobja je prispeval Zorko Simčič, ki sodi k utemeljiteljem in prvim sodelavcem te glavne kulturne ustanove Slovencev v svetu. Piše, da je bilo vsem ustanoviteljem Kulturne akcije jasno, da lahko “… daleč od domovine … samo s čim bolj kvalitetnim delom osmislimo svojo prisotnost v sve- tu, opravimo svoje poslanstvo in s tem tudi osebno rastemo”. Tudi drugi dolgoletni sodelavec Slovenske kulturne akcije že iz vrst mlajše generacije Andrej Rot, ki se je podobno kot Simčič po osamosvojitvi Slovenije preselil v Ljubljano, meni v sestavku Sve- tovljanstvo SKA, da je ustanova nastala kot “inovativen odsev razmer”. Rot osvetli mogoče manj upoštevano značilnost slo- venske literarne diaspore, ki je bi- la iz ideoloških razlogov iz- ključena iz slovenske stvarnosti v tedanji Jugoslaviji, in poudari, da sta v Slovenski kulturni ak- ciji “prevladovali široka, sve- tovna razgledanost in velika uglajenost”. Novi obširni zvezek Med- dobja ponuja iz prve roke Slovencev v svetu bogat an- tologijski presek skozi šest desetletij razvejenega delo- vanja. Mnogi ne vedo, da je (bila) Slovenska kulturna ak- cija tudi knjižna založba, ki je poleg vsakoletnih številk Medddobja izdala večje šte- vilo leposlovnih, umet- niških, filozofskih in znan- stvenih knjig iz peres uvelja- vljenih pisateljev od Rude Jurčeca, Zorka Simčiča, dr. Tineta Debeljaka ali France- ta Papeža v Argentini do Franka Bükviča v Združenih državah Amerike, Vladimir- ja Kosa na Japonskem ali Karla Vladimirja Truhlarja v Ita- liji. V Meddobju so med številni- mi drugimi na primer sodelovali Ted Kramolc iz Kanade, Bert Pri- bac iz Avstralije ali Milena Merlak Detela iz Avstrije. Včasih si je argentinska Kulturna akcija dovolila natisniti tudi ka- kega zapostavljenega avtorja iz tedanje Slovenije. Tako je na pri- mer leta 1963 izdala pesniško zbirko “krščanskega ekspresioni- sta” Stanka Majcna, a pod psev- donimom Fran Zore brez avtor- jevega pravega imena, da bi zaščitila v Mariboru živečega pi- satelja, ki so ga leta 1967 nato od- krili v osrednji Sloveniji z izdajo njegovega Izbranega dela v dveh knjigah pri založbi Obzorja v uredništvu Marje Borštnik. V Meddobju so leta 1959 izšle celo pesmi Edvarda Kocbeka, ki jih je skoraj istočasno oddajal tu- di slovenski radio Trst A v času, ko se avtor na do- mačih tleh ni mogel oglašati v javnosti. V tokratnem jubilejnem Meddobju, ki je 195. (knji - žna) publikacija Slovenske kulturne akcije, je med šte- vilnim gradivom objavljen izbor iz “slovenskega zdomskega pesništva” z razvrstitvijo posa- meznih avtoric in avtorjev po abecednem redu od mlajšega Damjana Ahlina (piše v špan šči - ni) in pokojnega predstavnika prve zdomske generacije Vinka Beličiča do Rafka Vodeba, Majde Volovšek in Vinka Žitnika, ki ob- sega 35 imen. Sledi podoben iz- bor proznega ustvarjanja skozi šestdesetletni prostor in čas, na- tisnjeni pa so tudi esejistični in filozofski razmisleki izpod peres dr. Milana Komarja in dr. Tineta Debeljaka ter drugih piscev in za- nimivi dokumenti iz arhiva Kul- turne akcije. Ti nudijo vpogled v vsestransko razgibano delovanje ustanove, ki se je posvečala na- jrazličnejšim dejavnostim, še po- sebej tudi gledališki, glasbeni in likovni ustvarjalnosti (tej je na- menjena slikovna dokumentaci- ja v zadnjem delu revije, kjer so med drugim objavljene črno-be- le reprodukcije uveljavljenih u - metnikov Franceta Goršeta, Alek- se Ivanc Olivieri in Bare Remec). Poseben oddelek je namenjen umrlim članom Slovenske kul- turne akcije. Kljub močnemu osi- pu stare generacije pa njen du- hovni potencial očitno še ni zamrl. V slovensko kulturno stvarnost vnaša izkušnje kultur- no ustvarjajočih slovenskih po- sameznikov iz Argentine in dru- gih držav in kontinentov. Najno- vejši zvezek Meddobja v obsegu štirih številk revije za leto 2014, ki ga je uredil Tone Mizerit sku- paj s predsednico Slovenske kul- turne akcije Katico Cukjati in urednikom za Evropo Levom De- telo, nagovarja širšo slovensko javnost, naj vidneje upošteva du- hovna, ekonomska in politična dogajanja pri Slovencih v svetu in tvorno podpira raznolikost slovenskega kulturnega utripa iz- ven matične domovine. Lev Detela Slovenska kultura v soočenju s svetom Šest desetletij Slovenske kulturne akcije v Argentini Zorko Simčič Tržaška12. novembra 201510 red intenzivnim obdobjem ad- ventnega časa in božičnih praz- nikov se cerkveni zbori vsako le- to srečujejo na dekanijskih revijah. De- vinska dekanija je “zapela” v cerkvi svetega Janeza Krstnika v Štivanu, kjer je Zveza cerkvenih pevskih zborov pri- redila že 16. leto revijo, katere namen ni prikazovanje umetniških dosežkov, temveč različnih, pristnih in vsakdan- jih načinov doživljanja duhovne pe- smi. Koncert so organizatorji posvetili spo- minu na Stanka Premrla ob 50-letnici smrti skladatelja, ravnatelja ljubljan- skega stolnega zbora in urednika Cer- kvenega glasbenika. Citati iz njegovih spisov so postali vezna nit večera, ki ga je povezovala Mira Tavčar. Premrl je trdil, da mora biti cerkvena glasba hkrati sveta in umetniška, saj bo lahko v poslušalcu “ubrala strune pobožno- sti” le, če bo po obliki in izvajanju na določeni poustvarjalni ravni. Glede re- pertoarja pa je bil Premrl zagovornik slovenske cerkvene glasbe in posoda- bljanja cerkvene govorice, saj “ob splošnem napredku mora tudi cerkve- na glasba iti naprej in vsak skladatelj mora govoriti jezik svojega časa, če hoče, da ga bodo ljudje razumeli”. Mo- derno glasbo pa je seveda sprejemal v določenih mejah, ki jih dajejo sama vodila pokoncilske Cerkve, in sicer s prepričanjem, da cerkve- na glasba lahko temelji na značilnostih nekega naroda in lahko upošte- va tudi modernejše usmeritve, “če ji le glede lepote, resnosti in dosto- janstva ni kaj očitati”. V duhu pokoncilskih usmeritev je prva zapela na dekanijski reviji najno- vejša skupina, in sicer Družinski zbor iz Zgonika, ki je nastal letos poleti na valu navdušenja nekaterih udeležen- cev pastoralnega srečanja družin v Lo- gatcu. Pevci različnih generacij so iz- brali kot skupno govorico popevke skupine Gen Rosso, ki jih je s klavia- turo spremljala Paola Matcovich, z bas kitaro pa Mario Garavello. Cerkveno petje je trenutek skupne molitve on- kraj generacijskih razlik tudi za cerkve- ni zbor Mavhinje, ki ga je vodila orga- nistka Majda Pertot Legiša s sodelo- vanjem kitarista Ivana Ferfolje. Vrsto priljubljenih cerkvenih spevov so za- peli še Farni zbor Šempolaj, ki ga vodi Ivo Kralj, spremlja pa Petra Grassi, žen- ski cerkveni zbor Zgonik, ki ga vodi in spremlja Zulejka Devetak, in še mešani cerkveni zbor Devin, ki ga vodi in spremlja Herman Antonič. Po tradiciji se je revija končala s skupnim petjem. Zbori Zveze cerkvenih pevskih zborov bodo kmalu imeli novo priložnost, da zapojejo na jesenski reviji, in sicer 28. novembra, ko bo v gledališču Prešeren v Boljuncu 50., jubilejna revija Pesem jeseni. PAL P Jubilejna nagrada ZSŠDI Za celovito ... S 1. STRANI lede športnih rekvizitov pa takole: v poštev pride- jo samo tekmovanja v okviru od CONI-ja priznanih športnih zvez ali tekmovanja v športnih panogah, ki jih gojijo društva, članice ZSŠDI, ter šah; kandidat mora trenirati vsaj tri- krat tedensko; za sezonske športe, kjer ni predvidena tedenska vad- G ba, mora kandidat v prošnji na-vesti število letnih treningov; prirazličnih športnih panogah pri- dejo v poštev vidnejši in odmev- nejši rezultati, ki jih preuči IO ZSŠDI na podlagi priložene razpredel- nice za ovrednoten- je športnih do- sežkov; kandidat mora med sezono zbrati vsaj tri uradne nastope na tekmo- vanjih pripadajoče športne zveze. Pri tem gre dodati neza- nemarljiv podatek, ki prikazuje celostno osebnost mladega kandidata: pravilnik jasno narekuje, da mora biti na nagra- jevanju poudarjeno, ali se špor- tnik ukvarja še z drugimi dejav- nostmi (glasba, gledališče, pevski zbor, skavti, taborniki itd.). In res, v konferenčni dvorani ZKB je bilo ob vsakem nagra- jencu slišati kup dejavnosti, ki pričajo o bogati notranji raz- sežnosti vsakega dobitnika: osebnost mladega človeka je potrebno graditi na čim širšem razponu izkustev … Z napetimi jadri Lep primer takega ravnovesja predstavlja vrhunski jadralec Simon Sivitz Košuta, ki je na- grado Šport in šola prejel kar štirikrat. Njemu so prireditelji zaupali priložnostno misel, da bi nagovoril mlajše ‘kolege’. Z jadranjem se je začel ukvar- jati pri osmih letih. “Že od mladega so mi starši postavili določena pravila, in sicer, da šport ne more nadomestiti študi- ja, ampak ga lahko le dopolni”, je dejal nekdanji dijak oddelka za geometre na zavodu Žiga Zois v Trstu, ki je danes študent fakul- tete za arhitekturo na tržaški uni- verzi. V višješolskem obdobju je začel jadrati na olimpijskem dvojcu 470 skupaj s svojim prija- teljem Jašem Farnetijem. Leta 2012 sta dobila tako svetovni kot evropski mladinski naslov, danes skupaj z Jašem pa pripravljata olimpijsko kampanjo. Ker se Si- mon zaveda žrtvovanja, ki ga v šolskem obdobju zahteva vsak športni dosežek, obravnava na- grado Šport in šola kot enega iz- med največjih dosežkov svoje ka- riere. “Ni lahko uskladiti eno z drugim, ampak, komur to uspe, in vam seveda je, bo imel lažjo pot v prihodnosti. Uspešen špor- tnik ne more mimo šolanja, tako kot, po mojem mnenju, nihče ne more mimo športnega udejstvo- vanja”. Prepričan je, da bodisi šport bodisi šola predstavljata vzgojo, disciplino in metodo de- la. Vloga šole je izobraževalnega značaja (“šola mi je dala preciz- nost, determinacijo in vztraj- nost”), medtem ko je vloga špor- ta tudi dobro počutje, razvedrilo in soočanje z novimi ljudmi (“ja- dranje mi je prineslo ves svetovni zaklad krajev, ki sem jih obiskal, in ne nazadnje veliko prijatel- jstvo, ki ga gojim z Jašem in gre mimo kateregakoli rezultata”). Šport in šola se, skratka, dopol- njujeta in oblikujeta zrelega in uravnovešenega človeka. “Ni nujno, da mladi postanejo šam- pioni v športu ali odličnjaki v šoli, pomembno je, da na obeh področjih in na sploh v življenju dajo vse od sebe in zasledujejo svoje sanje”, je dejal mladi govor- nik, ki se je hkrati zahvalil tistim učiteljem in profesorjem, ki so vedno podpirali njegovo športno dejavnost, se veselili z njim ob zmagah in sočustvovali ob pora- zih. “Vsem profesorjem pa gre ta moja prošnja: bodite, če se le da, prisotni pri športnih dejavnostih vaših dijakov, tudi samo z lepo besedo in poštenim stiskom ro- ke”, je dejal jadralec, ki je s temi svojimi zadnjimi mislimi načel vprašanje, ki ga je v svojem pose- gu temeljiteje obravnaval pred- sednik Združenja športnih društev v Italiji, Ivan Peterlin. Šport kot obšolski didaktični in etični trenutek Peterlin je svoj uvod sprva name- nil nagradi sami, katere formula se je po vseh teh letih ohranila živa, otipljiva in ki je lahko zgled vsem drugim dejavnikom naše družbe, “ki venomer hitijo s kri- Ivan Antonutti, Znanstveni licej Simon Gregorčič v Gorici, športna panoga: odbojka – v sklopu projekta Olympia-Val-Soča-Naš prapor; Martina Bearzi, Znanstveni licej France Prešeren v Trstu, športna panoga: rokomet – ŽURD Koper; Martina Budin, Jezikovni licej France Prešeren v Trstu, športna panoga: karate – Shinkai club; Linda Cappellini, Znanstveni licej France Prešeren v Trstu, športna panoga: športno ritmična gimnastika – ŠZ Bor; Alenka Cossutta, Znanstveni licej France Prešeren v Trstu, športna panoga: športno ritmična gimnastika – ŠZ Bor; Ivana Cossutta, Državni tehniški zavod Žiga Zois v Trstu, športna panoga: športno ritmična gimnastika – ŠZ Bor; Simon Cotič, Znanstveni licej Simon Gregorčič v Gorici, športna panoga: odbojka – v sklopu projekta Olympia-Val-Soča-Naš prapor; Andraž De Luisa, Znanstveni licej France Prešeren v Trstu, športna panoga: orientacijski tek – AŠZ Gaja; Tjaša De Luisa, Znanstveni licej France Prešeren v Trstu, športna panoga: orientacijski tek – AŠZ Gaja; Cecilia Giacomazzi, Znanstveni licej Simon Gregorčič v Gorici, športna panoga: cheerleading – Twist Nova Gorica; Luka Gregori, Državni tehniški zavod Žiga Zois v Trstu, športna panoga: nogomet – NK Kras Repen; Petra Grgic, Državni tehniški zavod Žiga Zois v Trstu, športna panoga: odbojka – Zalet Sloga; Janoš Gruden, Znanstveni licej France Prešeren v Trstu, športna panoga: veslanje – Conottieri Nettuno; Mara Guadagnino, Humanistični l icej Simon Gregorčič v Gorici, športna panoga: cheerleading – Twist Nova Gorica; Katarina Jazbec, Znanstveni licej France Prešeren v Trstu, športna panoga: kotalkanje – AŠD Polet; Martin Juren, Klasični licej Primož Trubar v Gorici, športna panoga: nogomet – NK Bilje; Patrik Kojanec, Znanstveni licej France Prešeren v Trstu, športna panoga: košarka – AŠD Sokol/AŠZ Jadran; Metka Kuk, Pedagoški licej Anton Martin Slomšek, športna panoga: kotalkanje - AŠD Polet; Mara Lavrencic, Humanistični licej Simon Gregorčič v Gorici, športna panoga: atletika – Fincantieri Atletica Monfalcone; Manuel Lupoli, Tehnični zavod Jurij Vega v Gorici, športna panoga: odbojka – v sklopu projekta Olympia-Val-Soča-Naš prapor; Neža Petaros, Znanstveni licej France Prešeren v Trstu, športna panoga: športno ritmična gimnastika – ŠZ Bor; Nika Pregarc, Znanstveni licej France Prešeren v Trstu, špor tna panoga: košarka – ASD Pallacanestro Interclub Muggia; Manuel Quaggiato, Znanstveni licej Simon Gregorčič v Gorici, športna panoga: nogomet – ASD Pro Gorizia; Ivana Radikon, Klasični licej Primož Trubar v Gorici, športna panoga: ženski nogomet – ASD San Marco; Vera Sturman, Državni poklicni zavod Jožef Štefan v Trstu, športna panoga: ritmična gimnastika – ŠZ Bor; Dana Tenze, Državni tehniški zavod Žiga Zois v Trstu, športna panoga: rolkanje – AŠD Mladina; Jernej Terpin, Znanstveni licej Simon Gregorčič v Gorici, športna panoga: odbojka – v sklopu projekta Olympia-Val-Soča-Naš prapor; Ivo Ušaj, Znantveni licej France Prešeren v Trstu, športna panoga: košarka – AŠZ Jadran/AŠD Sokol; Jasna Vitez, Znanstveni licej France Prešeren v Trstu, športna panoga: odbojka – Zalet Sloga; Neža Zobec, Znanstveni licej France Prešeren v Trstu, športna panoga: športno ritmična gimnastika – ŠZ Bor; Andrej Žerjal, Državni poklicni zavod Jožef Štefan v Trstu, športna panoga: nogomet – AŠD Vesna. Nagrajenci so poleg prispevka bančnih ustanov prejeli še unikatni umetniški izdelek goriške umetnice Karin Tommasi. Nagrajenci tikami na račun naših mlajših z deklaracijami o črno obarvanih obzorjih, ki ne prinašajo ničesar dobrega in pozitivnega v iskanju nekih zapletov, ne znajo in ne zmorejo pa vsaj občasno zadihati iz polnih pljuč in tem mladim, ko so uspešni, vsaj iskreno česti- tati”. Naša zamejska družba se po njegovem mnenju ne zaveda do- cela dejstva, da lahko slovenski šport premore vsebinska gle- dišča, ki so usmerjena daleč v pri- hodnost. Svoje razmišljanje je predsednik ZSŠDI namenil predvsem pedagogom, profesor- jem, ravnateljem, “ki na našo pri- reditev prihajajo v zelo redkem številu, ki se jim zdi odvečno in neprimerno, da bi svojim dija- kom, ki so nagrajeni, prav s svojo prisotnostjo izkazali naklonje- nost in skromno čast”! V našo šolsko dimenzijo namreč ni pro- drla misel, da je lahko šport obšolski didaktični in etični tre- nutek, ki krepi osebnost mladih. Mar še ni prodrla misel prof. Dra- siča, naj postane vzporedje dober športnik in dober dijak nekaj vsakdanjega, da zahteva ta dvoj- na dejavnost ogromno notranje duhovne in fizične energije? “Najbrž še ne”, nam je ob boku prireditve potrdil Ivan Peterlin. “Mislim, da je predvsem stvar kulture. Nekoč so bili profesorji veliko bolj povezani z življenjem posameznih dija- kov. Danes se mi zdi, da to ni več tako, da je med učenci ter dijaki in profesorskim zborom nastala neka razdal- ja. To sem doživel tudi sam na lastni koži pri svojih otro- cih, ko je moj sin ponosno prinesel na šolo (bila je to nižja srednja šola) pokal, ki ga je osvojil kot odbojkar. To priznanje je stalo na mizi ce- lo jutro in noben profesor ni vprašal, kaj dela pokal tam. Ob tisti priložnosti sem do- jel, da je bila razdalja med šolo in športom velika. Re- kel bi, da je bil to le eden izmed toliko primerov intelektualne ignorance. Prepričan sem, da mora vsak pedagog seči v dušo mladega, ki ga uči, da se mora za- nimati za njegovo izvenšolsko dejavnost, pa naj bo ta glasbena, gledališka, ali pa športna. Na tem neposrednem nivoju se ustvari prava kohezija med šolskim pe- dagogom in dijakom. Tako se ustvarita zaupanje in priložnost, da drug ob drugem rasteta”. Šport, kultura, gospodarstvo V svojem posegu pred občin- stvom, med katerim so sedeli tu- di generalna konzulka RS v Trstu Ingrid Sergaš, predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj, Igor Gabrovec, deželni svetnik SSk in podpredsednik deželnega sveta, Jure Kufersin, predstavnik italijanskega olimpij- skega komiteja, ter ravnateljica šol Prešeren in Zois Loredana Guštin, se je Peterlin iskreno zah- valil tudi Zadružni kraški banki in Zadružni banki Doberdob in Sovodnje. Del nagrade sloni namreč tudi na prizadevanju bančnih ustanov (ob dnevu varčevanja, v sklop katerega sodi tudi nagrada Šport in šola, banki podeljujeta tudi denarni prispe- vek) in prav zato je predsednik pred slavnostno podelitvijo priz- nanj mladim izročil predsedniku ZKB Adrianu Kovačiču in pred- sedniku ZB Doberdob Sovodnje Robertu Devetti spominsko pla- keto. Kovačič je v imenu bančnih po- kroviteljev v krajšem nagovoru poudaril, da sta bodisi šport bo- disi šola izhodišči za pravo vzgo- jo. Lep večer, na katerem je kljub izrečenim kritičnim pogledom vsekakor velo navdušenje prire- diteljev in velikega števila nagra- jenih dijakov in športnikov, je na primeren način sklenila sinteza predsednika ZSŠDI Ivana Peterli- na, ki je, sklicujoč se na moto le- tošnje Prešernove proslave (ta je potekala ravno v režiji SZŠDI), poudaril, “da s športom, z gospo- darstvom in s kulturo skupaj zmoremo”! Foto IG Ivan Peterlin (foto IG) Simon Sivitz Košuta (foto IG) Cerkev svetega Janeza Krstnika v Štivanu Dekanijska revija je bila v spomin na Stanka Premrla ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV Foto J. Šček Tržaška 12. novembra 2015 11 Obvestila Vincencijeva Konferenca vabi na obisk doma Fundacije Luchetta-Ota- D'Angelo-Hrovatin, v ul. Valussi 5, kjer bodo radi sprejeli otroška in ženska oblačila, igrače in potrebščine za šolo, zbirno mesto pred cerkvijo v ul. Rossetti 48 v četrtek, 19. novembra, ob 10. uri, info tel. 347- 5469662 (Ivica). Slovenska maša v ul. Risorta 3 je vsak četrtek ob 9. uri. Darovi Za rojansko glasilo Med nami darujejo Iza Arban 10, N. N. 10, Mirka Kermec 25 in Gracijela Civardi 20 evrov. Misijonski krožek Rojan je prejel: za slovenske misijonarje: Marjana Babnik 20, N. N. 50, Marijina družba ulica Ri - sorta 745, v spomin na Drago Jasno da ruje Franka 20, v spomin na sosedo da ruje N. N. 20, nabirka Novega sv. Antona 215, župnija Mačkolje 2.100, N. N. 30; za riž otrokom misijonarja Pe - dra Opeke – Madagaskar: Vincen ci jeva konferenca Barkovlje 200; za mi si - jonarja Danila Lisjaka – Uganda: N. N. 50, N. N. 20, N. N. 20 evrov. Darove lahko nakažete tudi na: ZADRUŽNE KRAŠKE BANKE IBAN: IT22 L089 2802 2010 2000 0086 948 / Codice BIC: CCTSIT2TXXX Misijonski krožek Rojan; ul. Cordaroli 29 ;34135 Trst usko federacijo bi lahko primer- jali tankerju: interes vseh – ne le samih Rusov – je, da ta ladja mir- no in počasi pluje, da ne utrpi večjih poškodb: pa najbrž še ta, da naj druge ladje večje ali manjše tonaže nikakor ne tvegajo čelnega trčenja z njo. Skratka: v ruskega medveda ne gre drezati! Tako bi lahko povzeli srčiko srečanja ob kavi (ponuja jo podjetje Primo Aroma), ki je bilo v sredo, 4. novembra, v Tržaškem knjižnem središču. Martina Kafol se je pogo- varjala z novinar- jem Andrejem Stoparjem, vodjo radijskega infor- mativnega pro- grama Radia Slo- venija, ki je kot dopisnik sloven- ske državne televi- zije preživel v Ru- siji osem (“dol- gih”) let. Svoje po- glede na rusko stvarnost je časni- kar med drugim zaupal tudi ko- lumnam, ki jih je bilo občinstvo de- ležno na tv dnevniku in na časniku Večer. Izbor teh besedil sestavlja knjigo z naslovom Pax Putina, ki jo je Martina Kafol uporabila za izhodišče pogovora. Ta se je začel z opredeljevanjem izkušnje, s katero se vsak novinar sooča ob priho- du v tako zapleteno in zahtevno okolje, kakršno je rusko. Po začetnem iskanju bivanjskih koordinat, kar največkrat po- meni izvrševanje vseh preštevilnih biro- kratskih določil, nastopi čas navdušenja za nov svet: tretja faza pa je obdobje apa- tije, ko se človek dejansko predaja obje- mu ruskega medveda … Stopar je sicer temeljito razčlenil specifiko svojega dela, zlasti v sklopu slovenske medijske dopi- sniške stvarnosti, ki je v primerjavi z ostalimi manjša. To pa nikakor ne bo- truje skromnejši informativni ponudbi, prej obratno, le od časnikarja zahteva nekoliko drugačen pristop k okolju, v ka- terem deluje: gojiti je treba večji nepo- sreden stik z ljudmi in pridobljene in- formacije vložiti v predhodno mrežo intelektualnega znanja. Stopar je po izobrazbi zgodovi- nar in komparati- vist, kar mu je dalo ustrezna sredstva, da je lahko temelji- teje razbral zapletenost ruske družbe in njene prostrane geografske koordinate ter dušo ruskega naroda in nazadnje spoznal še zvijače nekaterih ruskih ma- nipulativnih medijskih praks (zlasti spletnih). “Danes je sicer na podlagi uradnih komunikejev ruskih institucij informacija jasnejša kot v času Sovjetske zveze, ko so morali novinarji brati med vrsticami …” Naj naslov Stoparjeve knjige bralca ne zavede: v njej ni govor o samem pred- sedniku. Putin je namreč personifikacija ruske politike, od tod naslov. In politika, ali bolje državni ustroj in čut do ve- ledržavne tradicije, je v teritorialno tako razširjeni enoti ključnega pomena. Za ra- zliko od ZDA, ki kujejo svojo bit v skladu s pojmom svetovne velesile, so geopoli- tične dinamike Rusije usmerjene v utrje- vanje lastne moči na regionalni podlagi v najširšem pomenu besede. Od tod ru- ska intervenicija v Gruziji leta 2008 in rizična poteza z aneksijo Krimskega po- lotoka lani. Kot pa se za Rusijo ‘spodobi’, tudi ta dogodek ne gre opredeliti z neko jasno moralno in etično diskriminanto. Resnica je tudi v tem primeru zapleten mozaik različnih nians, kjer je težko pre- prosto izbrati eno plat in opustiti drugo. Rusija se je ob razpadu SZ namreč obve- zala, da ne bo posegla v teritorialno av- tonomijo Ukrajine, če se bo ta država od- povedala jedrskemu orožju; prav tako pa je res, da je večina prebivalstva na Krimu ruskega porekla. Dalje: večina teh ljudi ni avtohtonega porekla, pač pa so po- tomci ruskih priseljencev, in še bi lahko naštevali. S svojo aneksijsko potezo je Rusija dala vedeti, da se ravnovesje na mednarodni šahovnici ne sme premak- niti brez njenega privoljenja. Sami Rusi so po mnenju Stoparja prepričani, da jim je tako ravnanje dovoljeno zaradi ‘veličine’ svoje preteklosti - kar je v vsakršnem pogledu arogantno (Stopar je sicer rabil izraz “neelegantno”). Putinova Rusija je namreč začela neko jasno notranjo politiko pridobivanja konsenza, ki temelji na spodbujanju konservativnih nacionalnih vrednot. Resnici na ljubo so taka nagnjenja nale- tela na itak rodovitna tla, saj imajo Rusi v svojem dednem izročilu močno izo- blikovano domoljubje in državno tradi- cijo: “Državo imajo za svojo”, je dejal Stopar. Ta vidik spodbuja dva tipa nacionalne identitete: prva je bolj negativna in se oplaja pri etničnih koreninah, druga pa je manj ne- varna in temelji na načelu državot- vornosti. Gotovo piramidalna raz- poreditev moči s Putinom na čelu drži vajeti oblasti trdno v rokah: “Ker politično ozadje nasploh ni nikdar privlačno” in ker sistem de- luje po pravilih ‘vzhodne demo- kracije’, se ti nosilci oblasti, čim se približujemo dnu priramide, ne- demokatično vedejo na primer do novinarjev. Center moči ima nam- reč svoje periferne točke v najra- zličnejših geografskih legah države. Tu se krajevni politični mogotci v sozvočju z gospodarski- mi dejavniki večkrat diktatorsko vedejo ravno do medijev in njihovih snovalcev, kar pomeni, da so “najbolj ogroženi no- vinarji v Rusiji tisti, ki delujejo na regio- nalni ravni”. Dodati je treba, da se ruska družba vede po atavičnih pravilih, po katerih je življenje osebe, “ki ne sodi v tvoj krog, manj pomembno”, kar še da- nes sproža določene nasilne dinamike. Putin bodisi doma bodisi v tujini velja za osebo, ki mu je dovoljeno razpolagati z avtokratskimi načini vladanja: se pravi, naj Rusom vlada človek s trdo roko! Stopar pa se ni omejil zgolj na te lastno- sti ruske družbe, ampak je razčlenil še neki drug vidik, ki ga morda premalo upoštevamo. “Rusi kulturno razsežnost veliko bolj živijo kot mi Slovenci. Gleda- lišče, glasba in literatura niso zanje golo razvedrilo, temveč dejanska življenjska potreba, ki jo je treba zadovoljevati na vsakodnevni ravni”. IG R Hvaležnica v stolnici sv. Justa Slovensko pastoralno središče v Trstu sporoča vsem slovenskim vernikom tržaške škofije, da bo letošnja skupna HVALEŽNICA z naslovom: “Skrb za skupni dom - Hvaljen moj Gospod” (okrožnica papeža Frančiška) v nedeljo, 15. novembra, ob 16. uri v stolnici sv. Justa. Slovesno zahvalno bogoslužje bo ob somaševanju slovenskih duhovnikov vodil Nj. ekscl. tržaški nadškof msgr. Giampaolo Crepaldi. Poleg pevcev Zveze cerkvenih pevskih zborov bo pri evharistični daritvi sodelovala še pevska skupina Slovenske zamejske skavtske organizacije, obogatili pa jo bodo narodne noše in prinašalci darov. Pred sv. mašo in po njej bomo lahko poslušali pesem zvonov pritrkovalcev. Vabljeni k udeležbi tudi predstavniki javnega in kulturnega življenja na Tržaškem! G. Mario Vatta prejemnik zlatega sv. Justa Najbrž v skladu s t. i. duhom časa so se tržaški kronisti deženega sindikata Assostampa odločili, da bodo nagrado zlati sv. Just letos podelili duhovniku Mariu Vatti, ustanovitelju skupnosti San Martino Al Campo. Duh časa, ki smo ga omenili, kaže namreč na stisko človeka, ki se zlasti ob današnji migracijski emergenci počuti potisnjenega na rob družbe. G. Mario Vatta (rojen leta 1937) dobro pozna te družbene dinamike, saj s svojo ustanovo že 45 let pomaga revnim, vojnim pribežnikom, zapornikom, zasvojenim, skratka, vsem, ki potrebujejo lepo besedo in topel obed. Nagrado bodo duhovniku izročili 18. decembra v sejni dvorani občinskega sveta v Trstu. Sijajen začetek nove operne sezone z Mozartovim Don Juanom Novi intendant Verdijevega gledališča Stefano Pace je hotel dati posebno prazničen in širok pečat otvoritveni postavitvi nove operne sezone, višku Mozartove italijanske melodrame, ki je nastala “v španoviji” z libretistom Da Pontejem. Dirigent orkestra Gianlugi Gelmetti in mlad španski režiser Alex Aguilera sta s solisti, hišnim zborom in orkestrom poustvarila solidno interpretacijo mračnjaške umetnine, ki skupaj s svetlejšim dvojčkom, Čarobno pi šča ljo, predstavlja enega od vrhuncev operne umetnosti. Eksistencialno tragična parabola večnega ljubimca, ki ob navidezni lah - kotnosti sentimentalnih pustolovščin in cinični amoralnosti ponuja tudi apologijo o čisti svobodi in neumorni sli po samoizražanju najbistvenejših ho tenj posameznika, je prepričljivo zaživela v vlogi protagonista Nicole Ulivierija. Pa tudi ostali kanonični liki, služabnik Leporello (Carlo Lepore), trojica Don Juanovih oboževalk, Donna Anna (Raquel Lojendio), Donna Elvira (Raffaella Lupinacci) in Zerlina (Diletta Rizzo Marin) ter Don Ottavio (Luis Gomez), Masetto (Gianpiero Ruggeri) in “kamniti” Komtur (Andrea Comelli), so v solističnih in tudi skupnih spevih prav podali magijo Mozartove globoke umetniške filozofije. Navidez tradicionalna postavitev ni škodila aktualnemu dojemanju vedno veljavne fabule. Spremni “dongiovanniproject” je še obsegal uvodno lekcijo s soustvarjalci uprizoritve, tangovsko naravnani plesni večer “gran milonga”, večerno fotorazstavo na temo erosa in zapeljevanja v več tržaških galerijah in film “Juan” iz 2009 danskega režiserja (umetniškega vodje londonskega Royal Opera Company) Kasperja Holtena, ki je bil prvič predvajan v FJK v kinu Ariston. Ostale opere sezone 2015/2016 so: Werther Julesa Masseneta (premiera 27. t. m.), L'Elisir d'Amore (G. Donizetti), Norma (V. Bellini), Luisa Miller (G. Verdi), Pepelka (G. Rossini), Coppelia (L. Delibes), La boheme (G. Puccini) in Netopir (J. Strauss ml.). Več informacij o tem na: www. teatro. verdi-trieste. com. / Davorin Devetak Kratke Mladi za Prihodnost in Mladi Slovenske skupnosti Nagradili so udeležence natečaja Mladart TKS kupina Mladi Slovenske skupnosti v sodelovanju z Mladimi za Prihodnost je natečaj Mladart lani razpisala za- to, da bi naše okolje razširilo po- gled v vsestransko mladinsko ustvarjalnost. Prej je bil fokus skupine usmerjen v razkrivanje mladih obetavnih peres (z na- tečajem, posvečenim Borisu Pa- horju, z naslovom Grmada v pri- stanu), so se tokrat odločili za spodbujanje umetniške raz- sežnosti mladih na drugih po- dročjih. Kot nam je povedal predsednik skupine Matija Pre- molin, se bo vsebinsko izho- dišče leto za letom vrstilo: “Tako bomo enkrat namenili pozor- nost pisanju, drugič pa ostalim govoricam, ki pričajo o razvejeni spretnosti in ustvarjalnosti naših mladih”. Natečaj Mladart je bil namenjen dijakom slovenskih višjih šol v Trstu in Slovencem, ki obiskuje- jo šole z italijanskim učnim je- zikom, ter vsem mladim Sloven- cem do 25. leta starosti. Poleg te- S ga je razpis upošteval tudi poseb-no kategorijo za srednješolceslovenskih šol v Trstu. Tehnika in tematika sta bili prosti, da ne bi omejevali mladih umetnikov, ki so tako dali prostega duška svoji fantaziji. Nagrajeni so pre- jeli nagrado pokroviteljev, in si- cer Avtošole Bizjak, Cvetličarne Delia cvetje-fiori, Kmetije Gru- den-Žbogar, Puba Skala Gropa- da in Založbe Mladika. Nagrajevanje najboljših je bilo v prostorih Tržaškega knjižnega središča v petek, 6. novembra. “Presenečeni smo bili nad raz- nolikostjo del, čeprav je bila žal končna paleta prijavljenih ma- loštevilna, kar pa je v skladu s splošno skromno angažirano- stjo mladih pri tovrstnih zamej- skih dogodkih”. Nagrajenci bo- do svoje izdelke razstavljali v TKS in v prihodnje tudi v slovenski prestolnici. Na prvo mesto se je uvrstila Ja- smina Gruden z državnega teh- ničnega zavoda Žiga Zois, ki je komisijo prepričala s pisano modno kreacijo. Drugo mesto je osvojila Petra Debelis, ki obisku- je italijanski umetniški licej Nor- dio: prispevala je svojevrsten li- kovni izdelek z naslovom Smeh iz srca. Na tretje mesto pa se je s prav tako večpla- stnim likovno vizualnim iz- delkom uvrstila Veronica Se- devcic, študentka Univerze na Primorskem. Komisija in prireditelji so v seznam uvrstili še fotografski načrt Veronike Sosič, ki obiskuje državni tehnični zavod Žiga Zois. Komisijo so sestavljali Rober- to Saražin, Ivan Žerjal in Ja- sna Merku’. Kot nam je pove- dala Merkujeva, je komisija morala upoštevati izvirnost del, izbrano izrazno govorico in vsebino. “Rekla bi, da so se zmagovalci izkazali predvsem zaradi kakovosti del. Lepo je predvsem to, da so mladi in da z zanimivimi učinki zasledujejo svoj izrazni jezik”. IG Srečanje ob kavi V ruskega medveda ne gre drezati TKS Foto Damj@n Andrej Stopar in Martina Kafol (foto Damj@n) ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV in SLOVENSKA PROSVETA vabita na 4. ČEZMEJNO SREČANJE MLADINSKIH ZBOROV sobota, 14. novembra 2015, ob 19. uri dvorana Marijinega doma v ul. Risorta 3 v Trstu sodelujejo: Dekliška skupina Bodeče Nežice (vodi Mateja Černic), Mladinski zbor Sweethearts iz Dobrle vasi na Koroškem (Anna Pasterk) in Dekliški pevski zbor Glasbene šole Koper (Maja Cilenšek) Foto Fabio Parenzan Videmska / Aktualno12. novembra 201512 Benečija / Čezmejni energetski projekt bo še razburjal javnost Daljnovod “odmaknjen v prihodnost” les in Terna se nista odre- kla projektu čezmejnega daljnovoda Okroglo-Vi- dem; družbi sta le odložili za nekaj let izgradnjo infrastruk- ture, ki bo potekala skozi Ne- diške doline in močno priza- dela okolje. “Projekt gradnje tega DV je še vedno v naših razvojnih načrtih kakor tudi v načrtih italijanskega sistemskega ope- raterja. Ob obojestranskem strinjanju (ELES in Terna – oba sta sistemska operaterja preno- snega omrežja) smo podali predlog Evropski komisiji, da se ta projekt umakne s sezna- ma projektov skupnega intere- sa (PCI). To pa pomeni, da je izvedba tega projekta odmak- njena v prihodnost in da zanj niso predvidena sredstva EU. Vse aktivnosti pri pripravi tega projekta so trenutno zausta- vljene”, je sporočila vodja službe za odnose z javnostmi pri Elesu Katja Krasko Štebljaj Dnevnikovi novinarki Nataši Ozebek. Pred dvema letoma je na pre- dlog Slovenije Evropska komi- sija sporen projekt Elesa in Ter- ne uvrstila na seznam 130 prednostnih energetskih pro- jektov, ki se bodo lahko v ob- dobju 2014-2020 potegovali za delež od 5,8 milijarde evrov evropskega denarja v okviru instrumenta za povezovanje Evrope. Projekti na seznamu so upravičeni do evropskih sredstev, ki jih bodo lahko na E podlagi razpisov dobili v obli-ki subvencij, projektnih obvez-nic ali poroštev. Hkrati pa bo- do upravičeni do prednostne obravnave. Dobili bodo nam- reč posebno dovoljenje, ki jim bo zagotovilo lažji, hitrejši in preglednejši postopek za odo- britev evropskih sredstev. Po večkratnih zagotovilih predsednice FJK Debore Ser- racchiani - tudi na Dnevu emi- granta 2014 - in odbornikov, da je projekt za čezmejni dal- jnovod dokončno pokopan, je novica, da je izvedba projekta le “odmaknjena v prihod- nost”, razburila javnost v Be- nečiji in Posočju, saj bi izgrad- nja čezmejnega daljnovoda hudo prizadela sosednja ob- močja in lahko pomenila usodni udarec težnjam po tu- rističnem razvoju v Nediških dolinah. Da čezmejni daljnovod iz Okroglega v Videm ni na dnevnem redu v tem trenutku, ker ne sodi med prednostne projekte Furlanije Julijske kra- jine, a “bo prišel na vrsto čez kakšno leto”, je 23. januarja le- tos povedala deželna odborni- ca za okolje Sara Vito v četrti komisiji deželnega sveta ob av- diciji družbe Terna, ki v Italiji skrbi za visokonapetnostno prenosno električno omrežje. Predstavnik Terne je takrat poudaril, da za zdaj s sloven- sko stranjo niso podpisali no- benega dogovora. Kakor je znano, pa je slovenski operater Eles jeseni lani sporočil, da sta se s Terno že dogovorila za stično točko na območju nek- danjega mejnega prehoda So- larij na Kolovratu. “Da bi varovali okolje in spoštovali ljudi, ki živijo na prizadetih območjih, pridejo v poštev le vkopani daljnovodi; to seveda velja tudi za čezmej- ni daljnovod iz Okroglega v Videm”. Tako je deželni svet- nik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec napisal v vprašanju, ki ga je 28. oktobra 2013 na- slovil na predsednico Furlanije Julijske krajine Deboro Serrac- chiani. Gabrovec je spraševal, ali ni pametno, da se deželna uprava dogovori z italijanskim električnim operaterjem za moratorij pri gradnji daljnovo- dov z namenom, da bi lahko upoštevali predloge, ki jih da- jejo prebivalci prizadetih ob- močij. Kakor poudarja Posoška civil- na iniciativa, bi daljnovod iz Okroglega v Videm “pomenil izjemno velik in nasilen okol- jski poseg v občutljivo ob- močje”. Nosilni stebri bi meri- li 60 metrov v višino, širina trase daljnovoda pa je 50 m. Ker bi bili stebri zaradi pove- sov postavljeni na vzpetinah, bi bila trasa vizualno zelo iz- postavljena. Tudi Kmečka zve- za za videmsko pokrajino je sprejela dokument, s katerim nasprotujejo izgradnji daljno- voda. U. D. Človekoljubno dejanje diplomata Valentin Inzko v svoje stanovanje sprejel begunski družini iz Sirije isoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Valentin Inzko je v svoje stanovanje na Dunaju sprejel dve begunski družini iz Sirije, kot so za hrvaško tiskovno agencijo Hina potrdili v njegovem uradu. Kot so pojasnili, v stanovanju koroškega Slovenca in uglednega avstrijskega diplomata bivata že približno mesec dni dve sestri iz Sirije s svojimi štirimi otroki. Za obe družini skrbijo predstavniki katoliške župnije na Dunaju, ki so družinskim članom zagotovili socialno in zdravstveno varstvo, vrtec in učne ure nemščine. V Po pisanju hrvaškegadnevnika Slobodna Dalmacija se je Inzko odločilpomagati beguncev, ko jekonec avgusta javnost pretresla novica o skupini več kot 70 Sirijcev, ki so se zadušili v tovornjaku na vzhodu Avstrije. “Takrat sem se odločil, da nekaj naredim. Da prideš iz Sirije in se nato v Avstriji zadušiš v tovornjaku, ker nimaš zraka, to je resnično grozno”, je dejal Inzko. Zato je v dogovoru s soprogo, slovensko mezzosopranistko Bernardo Fink, rojeno v Argentini, svoje stanovanje odstopil beguncem. “Jaz sem tako ali tako v Sarajevu”, je še dejal za časnik. Zahvalna nedelja pri sv. Ivanu Hvaležnica naj bo vsak naš dan! GORICA se, kar imamo, je dar. Na to nas spominja zahval- na nedelja, ki so jo slo- venski verniki iz Gorice obhajali 8. novembra v duhovniji sv. Ivana. Ko so ljudje jeseni po- spravljali poljske pridel- ke, so z zahvalno nedel- jo želeli poudariti, da “ni pomemben tisti, ki sadi in zaliva, temveč ti- sti, ki daje vsemu rasti”, je dejal g. Marijan Mar- kežič. “To je Bog”. Indu- strija ne more proizvesti niti enega samega grama hrane, lah- ko le predela, kar je dala narava. Ljudje so se nekdaj Bogu zahval- jevali za pridelke zemlje, mi se želimo zahvaliti tudi za “pridel- ke” znanosti in tehnike. Bog je vse tako uredil, da moremo z Njim sodelovati in dopolnjevati stvarstvo. “Ko si sami ne moremo poma- gati, se naš ponos potuhne in znamo neustavljivo prositi. Za zahvalo pa, kakor da bi nam zmanjkalo časa in moči”... V sti- ski prosimo, ob uspehu pa vse zasluge pripisujemo lastnim V sposobnostim. “Za kristjana bi morala biti hvaležnost Bogu ne- kaj samo po sebi razumljivega”. Vsi smo namreč odvisni od nje- ga. Žalostni kristjani pa bi bili, ko bi menili, da bi se mu z enim samim dnem hvaležnosti od- dolžili za vse leto. “Hvaležnica mora postati vsak naš dan! Vsak dan od Boga kaj prejemamo; za- kaj bi se mu ne vsak dan tudi zahvaljevali”? Zahvala nič ne stane, nobena stvar pa ne bo nikdar nadomestila besede, ki sicer nič ne stane, z njo pa lahko izrazimo svojo hvaležnost. “Tu- di družinska sreča je v veliki me- ri odvisna od te medsebojne dolžnosti hvaležnosti”. Vsak dan se zato zahvalimo za vero, pamet, zdravje, za vse, kar ima- mo, da lahko gradimo boljši svet! Pri obredu so z molitvami, pri- našanjem darov na oltar in pet- jem sodelovali mladi, ki obisku- jejo nauk. Po sklepni zahvalni pesmi, ki jo je spremljalo praz- nično zvonjenje, so številne navzoče udeležence maše pred cerkvijo v sončnem novem- brskem dopoldnevu pričakale bogato obložene mize. Hvala vsem, ki so jih pogrnili! / DD V Benečiji, Reziji in Kanalski dolini Poklon zaslužnim Slovencem a “Vahti” (Vse svete) smo se Slovenci v videmski po- krajini oddolžili spominu zaslužnih osebnosti, ki so zelo skrbele in delovale v hudih časih, da bi ohranili slovenski jezik in kulturo v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini. Delegacija Sveta sloven- skih organizacij (SSO) za videmsko pokrajino, združenje Blankin in za- druga Most, ki izdaja Dom, ki so jo vodili pred- sedniki Riccardo Ruttar (SSO), Giorgio Banchig (združenje Blankin) in Bepo Qualizza (zadruga Most), so za poklon iz- brali simoboličen kraj, saj so v petek, 30. okto- bra 2015, položili cvetje, prižgali svečo in zmolili pred spomenikom slo- venskih duhovnikov pred cerkvijo Device Marije v Dreki. Nato se je delegacija poklo- nila tudi duhovniku Emilu Cen- cigu na pokopališču v Gorenjem Tarbiju. Predstavniki slovenske manjšine so z delegacijo iz Slovenije v so- boto, 31. oktobra, počastili tudi grobove msgr. Paskvala Gujona na landarskem pokopališču, g. Marija Lavrenciga na pokopališču pri Sv. Štuoblanku in msgr. Ivana Trinka na Božji njivi na Trčmunu, Pavla Petriciga in Antona Birtiga v Špetru, Izidorja Predana in Alda Clodiga na Liesah ter Ada Conta v Čenieboli. Predstavniki Združenja Cernet so v soboto obiskali grobove duhov- nikov g. Maria Cerneta, g. Jožefa Simiza, g. Simona Inzka, g. Lam- berta Ehrlicha in Franca Koresa v Žabnicah, g. Jurija Prešerna v Ovčji vasi in g. Janeza Einspilerja v Ukvah. Za Vahti je spomin tudi na padle v vojni. V sredo, 4. novembra, so v vseh občinah počastili padle v prvi svetovni vojni. V soboto, 24. Z oktobra, so župani in druge obla-sti iz Čedada in Nediških dolin šliv Kobarid, da bi se poklonili našim vojakom, ki so padli v prvi svetovni vojni in počivajo v ko- stnici pri Sv. Antonu. Pridružili so se jim tudi župani iz Posočja in številni drugi predstavniki oblasti z italijanske in slovenske strani. Navzoča je bila tudi italijanska ambasadorka v Sloveniji Rossella Franchini Sherifis. V soboto, 31. oktobra, sta dve de- legaciji predstavnikov Republike Slovenije položili vence na gro- bove in spomenike padlim parti- zanom in zaslužnim ljudem v Be- nečiji in Reziji. V Čedadu so se opoldan poklonili pri spomeniku odporništva. Pozdravil je domači župan Stefano Baloch. Nagovor je imel minister za Slovence v za- mejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, ki ga je spremljala gene- ralna konzulka v Trstu Ingrid Ser- gaš. Prisotna je bila tudi videmska podprefektinja Gloria Allegretto. Minister Žmavc je med drugim dejal: “Če se bomo večkrat spom- nili, za katere ideale, za katere cil- je so padli junaki, ki se jim po- klanjamo na tem mestu, bomo morda lažje našli rešitve tudi za velike izzive, ki nam jih sedaj predstavljajo migracijski tokovi. Evropa se bo morala odkrito in konstruktivno soočiti s stanjem, v katerem se je znašla. Odgovor za rešitev vseh vprašanj, tudi tega, pa je v dobronamernem iskanju rešitev za dobro vseh ljudi. Mir med narodi, med ljudmi je dra- gocenost, ki se ji nikakor ne sme- mo odreči”. V nadaljevanju se je minister Žmavc udeležil tradicionalnega polaganja vencev v Reziji, kjer je ob navzočnosti krajevnega župa- na Sergia Chineseja položil venec v spomin na žrtve padlih borcev. Vse zbrane je nagovoril z nasled- njimi besedami: “Spominski dne- vi so namenjeni temu, da se za- zremo v preteklost in v njej naj- demo odgovore tako za sedanjost kot za prihodnost. Pretekli do- godki, naši predniki, žrtve nesmi- selnih vojn in terorja nam nam- reč govorijo o tem, da sta mir in sožitje med narodi odvisna od ljudi. Zato je izredno pomem- bno, da ljudje med seboj v vseh oblikah skupnega življenja iščemo tisto, kar nas povezuje, kar gradi skupen prostor, kar po- vezuje tako ozemlja, regije kot po- sameznike, ki v tem prostoru živi- jo. Ob koncu je dejal, naj ne po- zabimo na vse naše padle rojake, ki so svoje življenje dali za to, da lahko ljudje v miru ustvarjamo svojo prihodnost. Mir je krhka čaša v naših rokah. Zaradi spomi- na in odgovornosti do vseh, ki so žrtvovali svoja življenja, si v evropskem duhu prizadevajmo za odprto in konstruktivno reševanje medsebojnih vprašanj”. U. D. Foto dpd Slovenija 12. novembra 2015 13 Vinjete za 2016 kovinsko zelene barve Vinjete za leto 2016 bodo kovinsko zelene barve. V prodaji bodo od 1. decembra na uradnih prodajnih mestih v Sloveniji in tujini, cene pa ostajajo takšne kot doslej, nespremenjene bodo tudi vinjetne kategorije. Pri vožnji po cestninskih cestah bo kovinsko zelena nalepka na vetrobranskem steklu potrebna od 1. februarja 2016. Do takrat pa se lahko uporabniki po avtocestah in drugih cestninskih cestah vozijo z vinjeto z letnico 2015, ki je rdeče barve. Letna vinjeta za tekoče leto namreč velja od 1. decembra predhodnega leta do 31. januarja prihodnjega leta, skupaj torej 14 mesecev. Za letno vinjeto za osebna vozila (cestninski razred 2A) bo treba še naprej odšteti 110 evrov, za mesečno 30 evrov in za tedensko 15 evrov. Uporabniki motorjev (cestninski razred 1) bodo morali za letno vinjeto odšteti 55 evrov, za polletno 30 evrov in za tedensko 7,50 evra. Lastnike kombijev (cestninski razred 2B) vinjete stanejo več. Tedenska vinjeta za kombije stane 30 evrov, mesečna 60 evrov, cena letne vinjete pa znaša 220 evrov. Kulturni dom Nova Gorica / Javna razprava Kriza v trenutnih vojnih žariščih, ki so bila še nedavno v varni oddaljenosti od našega vsakdanjega življenja, je z močnim valom begunstva prišla tudi v naše kraje. Težko se opredeljujemo do zgodovinskih dogodkov, ki očitno presegajo naše razumevanje in videnje globalnih sprememb. Za boljšo obveščenost in lažje soočenje z vsemi spremembami, ki jih v našo družbo prinašajo migranti, pripravljajo skupaj s Primorskimi novicami, Radiem Robin, RTV Slovenija, Univerzo v Novi Gorici, Univerzo na Primorskem, ZRC SAZU-jem, Forumom Gorica Gorizia, Kulturnim domom Gorica, Časopisom za kritiko znanosti, Mestno občino Nova Gorica in z drugimi gosti tematski večer z različnimi predavatelji, reportažnimi izseki, pričevanji z obeh strani meje in javnim pogovorom o vseh aktualnih vsebinah, ki se odpirajo v medijih, predvsem pa med prebivalci Goriške. Dogodek v soboto, 14. novembra 2015, ob 17.00 je del nove serije pogovornih večerov Kulturnega doma Nova Gorica Potohodci. Pogovor vodi Vesna Humar, novinarka Primorskih novic. Vstop prost. Brezplačne vstopnice lahko obiskovalci prevzamejo na blagajni Kulturnega doma Nova Gorica. Vse podrobnosti o povabljenih gostih in spremljevalnih vsebinah so objavljene na spletni strani, kjer bodo podatki tudi sproti ažurirani: http: //kulturnidom-ng. si/dogodki-vpis/glasbeni- dogodki/koledar-dogodkov/potohodci-3/ Nova premiera v SNG Nova Gorica V veliki dvorani Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica bo v četrtek, 12. novembra 2015, ob 20. uri premierna uprizoritev gledališko plesne predstave Kdo se boji črnega moža v režiji Ivana Peternelja. Predstava, zgrajena iz izbora besedil slovenskih in tujih avtorjev, govori o tujcih in tujstvu. V galeriji Rika Debenjaka v Kanalu na ogled razstava Vidoni V galeriji Rika Debenjaka v Kanalu je do 5. decembra na ogled kiparska razstava z naslovom Vidoni. Z razstavo, ki sta jo zasnovala in postavila kiparka Nika Šimac in slikar Peter Mignozzi, želijo vzpostaviti dialog umetnika z njegovo naravno okolico. “S to razstavo hkrati pokažejo, da se je oblikovala zanimiva in močna generacija ustvarjalcev, zlasti kiparjev - Ana Žerjal, Nika Šimac, Vasja Kavčič, Gorazd Prinčič -, ki v svojem delu izrazito črpajo iz naravnega okolja, obdelujejo les, raziskujejo skrivnosti narave. Klub keramikov Kanal bo k razstavi prispeval s čarnimi posodami, ki so jih izdelovali pod mentorstvom kiparke Nike Šimac”, je v sporočilu za javnost zapisala umetnostna zgodovinarka Klavdija Figelj. S to tematiko se umetniki približujejo raziskavam tukajšnjega etnologa Pavla Medveščka o staroverstvu, ki prav v zadnjem času fascinirajo slovensko stroko in tamkajšnje prebivalstvo. “Koncept razstave je osnovan tako, da skuša vsak umetnik reinterpretirati Vidonovo poslanstvo in s tem omogoča nove poti dojemanja narave ter našega lastnega razmerja z njo”, je še zapisala Figljeva. Vidon je po staroverstvu človek, ki vidi in ve, medij, ki prenaša sporočila iz ene razsežnosti v drugo. Njegova moč izvira iz natančnega opazovanja zakonitosti narave ter urjenja in obvladovanja njenih sil, s pomočjo te moči pa lahko tudi zdravi. “Vidon obstaja v mnogih kulturah, na vseh kontinentih, le da se drugače imenuje. Poznamo ga v Rusiji, ob Amazonki, v Andih, nekje mu rečejo šaman, drugje zdravilec, spet drugod mazač. Na Primorskem poznamo prijazne Vidone, drugje v Sloveniji so Vidomci, ki jahajo zmaje in so manj prijazni”, pravi Mignozzi. Na razstavi bodo na ogled postavljena dela laičnih in tudi uveljavljenih imen slovenske umetnosti, kot je Marko Pogačnik, ki se je na konceptualen način k naravnemu okolju obrnil že v šestdesetih letih. Tokrat bo skupaj z Mariko Pogačnik razstavil Bitja koprive, Bitja baldriana, Duh hrasta, Kozmogram zdravilca in Škrat prede nit miru. Pogačnik bo imel v sklopu razstave 21. novembra tudi predavanje o elementarnih bitjih narave in vilinski civilizaciji in delavnico z naslovom Pogovor s kamni, drevesi, kraji. KratkeZaradi pojava prebežnikov v Sloveniji Slovenci postajajo ujetniki v svoji domovini in državi! lada in njeni izvršilni or- gani s svojim delovanjem in nastopi poskušajo po- mirjati javnost, da obvladujejo razmere v državi, izogibajo se go- vorjenju o postavljanju bodeče žice in ograj ob meji s Hrvaško, o mobilizaciji tudi starejših že upo- kojenih policistov, no- vih enot vojske, prosto- voljcev iz državne upra- ve in tudi o prihajanju raznih oblik pomoči iz drugih držav članic EU. V Sloveniji, skratka, naj ne bi bilo nenavadnih oziroma izrednih raz- mer zaradi zloveščih na- povedi o prihajanju no- vih množic beguncev oziroma prebežnikov, ker naj bi imela vlada, kot zatrjuje, pripravljene vse potrebne ukrepe za njihovo zaustavitev. V političnem kontekstu naj bi to pomenilo tudi, da niso utemeljene trdit- ve o krizi, ki jih navajajo Janez Janša in predstav- niki drugih delov opozicije. Vlade in izvajalce njene politike pa bi moral zaskrbeti, pa jih ni, uvodnik o stališčih katoliške Cer- kve oziroma njenih predstavni- kov glede prebežnikov, ki ga je časnik Delo na prvi strani objavil 3. novembra. Avtor komentarja, sicer znani časnikar in urednik, je stališča Cerkve povezal z domnev- nim besednjakom in dejanji Jane- za Janše ter zapisal, “da od stališč Janeza Janše do pozivov k orožju utegne biti manj, kot bi si kdo predstavljal”. Levo usmerjeni del politike, mediji z levim ideo- loškim in političnim predzna- kom, časnikar Dejan Karba in pu- blicist Vlado Miheljak so objavili pogrom zoper murskosoboškega škofa Petra Štumpfa. On je v dveh pismih javnost opozoril na pro- blematiko “umetno spodbujenih migrantov, ki prihajajo v Sloveni- jo, česar pa nekateri osrednji me- V diji ne obravnavajo”. V časopisuDelo so ga zaradi omenjene izjavein drugih stališč obsodili, “da izraža ksenofobne in islamofobne izpade, ki si jih Cerkev ne bi smela privoščiti”. Škof pa se ni posul s pepelom in je o svojih stališčih podrobno obvestil vernike in ostalo slovensko javnost v novi številki tednika Družina. Ponovil je, “da niso vsi, ki prihajajo k nam, begunci. Organizirano pri- hajajo tudi posamezniki in skupi- ne, in ni jih malo, ki ne skrivajo islamskega ekstremizma. Večina od teh so umetno spodbujeni mi- granti, ki zlorabljajo begunstvo, da nemoteno prihajajo k nam ali pa v Evropo. Ljudje v Sloveniji pa najdejo resnico tudi tam, kjer so jo mediji skrili. Zato je zadnji čas, da vsi osrednji slovenski mediji k begunski problematiki pristopijo pošteno in strokovno. Slovenski škofje smo v vsem enotni, tudi glede problematike begunstva. Sem pač prvi, ki je spregovoril o umetno spodbujenih migrantih, tudi kot škof za medije pri Sloven- ski škofovski konferenci. Moliti moramo celo za islamske skraj- neže, kar pa nas ne obvezuje pre- vidnosti in ukrepov za varovanje Slovenije. Kriza traja že predolgo. Moči pešajo. Kdo ima rešitve? Kaj bo, ko se bodo meje zaprle tudi v Avstriji in Nemčiji? Tukaj Cerkev ne more storiti kaj dosti. Državo sem pozval, naj ukrepa in ne za- vlačuje, če ji je kaj do lastnih državljanov. Potrebno je preiti od besed k dejanjem”. Tudi iz drugih političnih in ci- vilnodružbenih okolij prihaja- jo opozorila, da mora Slovenija v primeru beguncev, ki bodo očitno še dolgo v velikih množicah prihajali tudi v Slo- venijo, slednjič odločno ukre- pati. Sicer bo država, ki je tudi naša edina domovina, lahko začela razpadati. Že zdaj se v njej počutimo kot talci ali ujet- niki nastalih razmer. Časnikarji revije Reporter so med obi- skom Brežic odkrili begunce prevarante, ki so se predstavlja- li za Sirce, vendar so govorili al- bansko, na rokah pa imeli zna- ke nekdanje jugoslovanske ar- made. Zelo odločen in jasen, morda delno tudi sporen, je v svojih stališčih dr. Damir Črnčec, predsednik Društva Evropska Slovenija. Za revijo Re- porter je dejal, “da slovenske družine nimajo dovolj sredstev za dostojno življenje, deset odstot- kov Slovencev živi pod pragom revščine, nekateri pa bi radi še ti- sto malo denarja, kar ga je, preu- smerili za prišleke, ki bi nas radi uničili. In mi Slovenci to kar mir- no gledamo. Ne smemo dovoliti islamizacije, arabizacije ali šeria- tizacije Slovenije”. Politično vzdušje že označuje tudi kampanja o zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki ga je parlament razpisal za nedel- jo, 20. decembra. Soočajo se koa- licija z naslovom Za otroke gre, ki se zavzema za ohranitev tradicio- nalne družine, torej skupnosti moškega, ženske in otrok, in tiste družbene skupine, ki zahtevajo, da enak položaj dobijo tudi isto- spolne skupnosti. Gre za homo- seksualce in lezbijke, skupnosti, ki zahtevajo tudi pravico do po- svojitve otrok. Kampanja za refe- rendum postaja ostra in videti je, da tudi vlada sicer prikrito in po- sredno podpira nasprotnike družine, ustanove, ki je vtkana v slovensko kulturo in tradicijo. Cerkev se v kampanjo vključuje z izjavami in nastopi svojih pred- stavnikov. Tone Rode je v sloven- skem katoliškem tedniku Družina zapisal, “da imamo kristjani dolžnost delati za Evropo, ki je krščanska. Da se zavzemamo za zakon enega moškega in ene žen- ske, pa za otroke v družini, kot osnovni celici družbe”. Ljubljan- ski nadškof metropolit Stanislav Zore, ki je sodeloval na nedav- nem drugem zasedanju sinode o družini v Vatikanu, je o družini razmišljal tudi v obsežnem inter- vjuju, objavljenem na dveh stra- neh tednika Družina. Zlasti je poudaril, da verniki v Sloveniji postavljajo družino in družinsko življenje zelo visoko na lestvici vrednot. Pa vendar še veliko sovražnega govora! V Sloveniji politiki v javnih raz- pravah pogosto razpravljajo o so- vražnem govoru, ki pa ga še niso opredelili, pojasnili, kaj sovražni govor je, kaj pomeni, in zlasti, kdo ga uporablja. Predsednik Re- publike Borut Pahor je dejal, da bi morali sovražni govor opustiti, zlasti zdaj, ko se v državi soočamo z nevarnostmi in tveganji zaradi pojava prebežnikov. Na podlagi svojih spoznanj menim, da je pri nas največ sovražnega uperjenega zoper Janeza Janšo, veliko pa tudi zoper nekdanjega predsednika države Milana Kučana. V katego- rijo sovražnega govora pa najbrž lahko uvrstimo tudi oceno pred- sednika Slovenije Boruta Pahorja, ki jo je v reviji Svobodna misel po- dal njen kolumnist in komenta- tor Jože Poglajen. O slovenskem državnem poglavarju, ki je tudi poveljnik slovenske vojske, je namreč zapisal, “da je po izobraz- bi politolog, po poklicu večni po- litik, po prepričanju nekje vmes med domobranci in partizani, uk- varja pa se z odvozom smeti, bob- nanjem, pleskanjem, košnjo tra- ve, nabijanjem kopit na čevlje in podobnimi rokodelskimi opravi- li”. Marijan Drobež Končal se je Expo Slovenija je zadovoljna z udeležbo MILAN Milanu se je po šestih mesecih končala svetov- na razstava Expo, na kate- ri je s samostojnim paviljonom sodelovala tudi Slovenija. Kot je za STA povedala komisarka Slo- venije za Expo Jerneja Lampret, je paviljon obiskalo 1,07 mi- lijona ljudi, še bolj pomem- bno pa je, da so obiskovalci “paviljon zapuščali s pozi- tivnimi občutki o Sloveni- ji”. “Ob začetku smo imeli ne- kaj pomanjkljivosti - v maju smo se še ukvarjali sami s seboj, kot tudi drugi. Nare- dili smo nekaj bistvenih sprememb, ki so vplivale na našo predstavitev, ne pa tu- di na stroške”, je ob koncu svetovne razstave povedala generalna komisarka za Ex- po 2015. Besedam Lampretove je pri- trdil tudi vodja logistike na Expu Federico Oneto, ki je v pogovoru za STA ocenil, da je bil slovenski paviljon od začetka nekoliko neopazen. Po njegovih besedah je Lampre- tova “naredila izjemno delo, da V je vse skupaj obrnila”. “Slovenijaje bila zgled drugim paviljonom,ki so sčasoma začeli slediti ide- jam vaše ekipe”, je še dejal v po- govoru. Ob velikem številu obiskovalcev - celoten Expo jih je obiskalo 21 milijonov - se je predstavilo več kot 1000 slovenskih podjetij. Naj- več jih je sodelovalo v elektron- ski platformi, s pomočjo katere so brez dejanske udeležbe preko Expa iskala nove partnerje. Sicer se je v paviljonu, ki je državo zastopal s sloganom I Feel Slovenia (Slovenijo čutim) , ne- posredno predstavilo več kot 30 podjetij, obiskalo ga je več kot 10 večjih ali manjših gospodarskih delegacij, slovenska ekipa pa je pripravila tudi investicijsko kon- ferenco. Poleg tega je slovenski paviljon imel v gosteh praktično vse ko- misarje samostojnih paviljonov na Expu, med njimi tudi general- no komisarko italijanskega pavil- jona Diano Bracco in generalne- ga komisarja Expa Giuseppeja Sa- lo. Kot je pojasnila Lampretova, predstavljajo obiski komisarjev izjemno pomembno mre - ženje, saj je s tem slovenska ekipa dobila kontakte ključnih ljudi v državah: “Če me po Expu kdo vpraša za pomoč pri vsto- panju na, recimo, madžar- ski trg, zdaj točno vem, ko- ga poklicati. Morda osebno ne more pomagati, zagoto- vo pa pozna pravo osebo, na katero se je treba obrni- ti”. Na svetovni razstavi v Mi- lanu se je sicer predstavilo več kot 140 držav, od tega 52 z lastnim paviljonom. Italija sedaj štafetno palico predaja Kazahstanu in Združenim arabskim emi- ratom. Prvi bo pripravil manjšo mednarodno raz- stavo v Astani leta 2017, slednji pa bo gostil svetovni Expo v Du- baju leta 2020. Foto Leo Caharija Aktualno12. novembra 201514 NATUROPATSKI NASVETI (88)Erika Brajnik VITALNA MREŽA Vezivno tkivo je tisti del telesa, na katerem natu- ropat največ dela in kjer lahko najbolj učinkovi- to vpliva na vse telesne procese. Gube, celulit, strije in bolečina so izrazi telesnega stanja preko vezivnega tkiva. Vezivno tkivo lahko razumemo tudi kot sistem komunikacije telesa, saj to tkivo povezuje mišice, kosti in organe, skratka komu- nikacija teče preko njega po celem telesu. Celice vezivnega tkiva, fibroblasti, ki se nahajajo v ko- steh, v hrustancu in v organih, proizvajajo kola- gen. Fibroblasti sestavljajo tako imenovano ma- triko, bazično tekočino, kjer se nahajajo celice imunskega sistema, celice živčnega sistema, maščobne celice. V tem predelu tkiva se pojavi pogosto bolečina, ki jo pa zdravnik nemalokrat povezuje s starostjo, stresom ali reče, da je bo- lečina psihosomatskega izvora. Vezivno tkivo je kot mreža, ki se prepleta skozi celo telo, obdaja in prodre v vse organe: črevesje, srce, jetra, vene in celo možgane. Vezivno tkivo mora ohraniti svojo prožnost, zaradi poškodbe ali pa zaradi po- manjkanja gibanja se lahko pojavijo bolečine in tudi huda obolenja. Pljuča: vezivno tkivo pljuč zagotavlja prožnost, če prožnosti ni, se lahko pojavi bolečina v tem predelu. Srce: ko srčna mišica popušča, je dokazano, da je vezivno tkivo poškodovano. Črevesje: vezivno tkivo črevesja se odziva in vpli- va tudi na sindrom razdražljivega črevesja. Mielinska ovojnica je sestavljena iz treh plasti ve- zivnega tkiva, ki prekrvavijo možgane. Revmatoidni artritis je patologija, vezana na poškodbo vezivnega tkiva. Zdravnik večkrat v telesu ne loči, kje se konča or- gan in kje se začne vezivno tkivo, tako je preple- teno. Vezivno tkivo je najbolj močan čutni or- gan našega telesa, kar 80% živčnih končičev se konča v vezivnem tkivu. Pri bolečini križa, rame idr. je del telesa bolj trd, kar pomeni, da je prožnost vezivnega tkiva manjša. Vzroki bo- lečine torej niso samo v mišicah in sklepih, am- pak v vezivnem tkivu in njegovi prožnosti. Krčne žile, bruksizem, bolečine črevesja, pljuč, kolka, kolena lahko izvirajo zaradi okrnjene ela- stičnosti vezivnega tkiva, najhujši stadij okrnje- nosti vezivnega tkiva predstavlja rakavo obolen- je. Zdravje je odvisno od tega, koliko so naša tki- va prožna. Sestavni deli vezivnega tkiva se naha- jajo v matriki, sestavljeni iz vezi proteinov in sladkorjev. Vezivno tkivo je tesno povezano z limfnim sistemom, zato se ju navadno obravna- va skupaj. V tem tkivu se nahajajo tudi encimi, hormoni, protitelesa itd. Fibroblasti imajo dve poglavitni nalogi v luči protibolečinske kure, in sicer to, da določajo, ali bo tkivo trdo ali mehko in ali bo prožno ali rigidno. Fibroza je tisto obo- lenje, ko fibroblasti ne delujejo pravilno in proizvajajo preveč kolagena, takrat predel telesa otrdi. Vezivno tkivo dejansko sodeluje tudi pri rasti rakavega obolenja. Kje je rešitev? Gibanje! In sicer tako gibanje, ki ne predpostavlja enih in istih monotonih vaj, ampak: hoja, tek raztezanje in masaža. Staro pravilo pravi: kjer boli, tam ma- siraj. Samomasaže so najbolj učinkovite, saj tako kar najbolje lahko prisluhnemo svojemu telesu. Zato masirajte vrat, križ, nogo, ramo, roko; vse, kar boli, je potrebno masirati. V naslednjem prispevku pa o hrani, s katero pra- vilno hranimo prožno vezivno tkivo. Iščimo zdravje! www. saeka. si Pobrane oljke čim prej predelamo v torklji Pozitivne ocene letošnje oljčne letine ljkarji so v teh dneh sredi najbolj intenziv- nega dela in skušajo izkoristiti ugodne vre- menske pogoje, da hitijo pobirati pridelek. Torklje od Istre do Tržaške, Goriške in Brd zato pol- no obratujejo. Po lanski katastrofalni letini, ko je pridelek povsod uničila oljčna muha, ker je presenetila oljkarje in strokovno službo, ker je začela nepričakovano vzletati že v juniju, so bile razmere letos bistveno boljše. Oljčne muhe sko- rajda ni bilo in zadoščalo je enkratno ali dvakratno škropljenje z biološkimi pripravki, da so plodovi ostali povsem zdravi. Spomladi, kot se vsi spomnimo, je bilo dovolj dežja, tako da so se dreve- sa lepo razvila, nekoliko muhasto, izjemno vroče in suho je bilo nato v času, ko oljke cvetijo, zato so po nekaterih izposta- vljenih legah u gotavljali nekakšen ožig na cvetju, tako da so se nekoliko slabše oplodile, a kar je ostalo na vejah, je po ne- katerih ocenah več kot dobra letina. Iz Istre sicer poročajo, da je količinsko srednje dobra letina, ka- kovostno pa odlična, na Tržaškem so oljkarji po prvih odzivih kar zado- voljni tudi s količino. Ol- jevitost plodov italijanske sorte leccino je povprečno med 11% in 14%, odvi- sno seveda od lege in teže plodov. V Brdih je neko- liko nižja v primerjavi z istrskimi kraji. Pri belici je oljevitost bistveno višja, kar je itak značilno za to sorto, ob prvih predelavah v torklji so namerili okrog 16%. Zanimivo je, da na oljevitost vpliva tudi starost dreves, odstotki olja iz plodov mlajših nasa- dov so namreč nekoliko nižji. Oljkar se odloča za pobiranje v prvi vrsti na osnovi obarvanosti in trdote plodov. Pri belici upoštevamo trdoto plodov in razmerja med rumenkasto-zele- nimi in še izrazito zelenimi plodovi, za črnice in italijanske črne sorte pa opazujemo, kako se obar- vani plodovi mehčajo. Ko oljko lahko med prsti z manj šim pritiskom stisnemo in na prstih začutimo olje, lahko začnemo obirati. Kogar zanima čim višja kakovost oljčnega olja in ne gleda na količino, ne bo odlašal z obiranjem, saj na idealna razmerja v olju odločilno vpliva tudi pravi čas obiranja. Še bolj odločilnega po- mena je čim hitrejša pre- delava pobranih plodov. Preden se lotimo obi- ranja, se bomo zato do- bro organizirali glede predelave pobranega pridelka. Pokličemo v torkljo in se dogovori- mo za rok predelave, saj je klju čnega pomena, da oljke sproti predelamo. Dokazano je namreč, da hitra predelava, do 12 ur po obiranju, bistveno prepreči tudi napake, ki nastanejo zaradi napa- dov oljne muhe. V zadnjih letih je to do- sti lažje, saj se je število oljarn precej povišalo, tako da se je čakalna do- ba bistveno skrajšala. Društvo oljkarjev slo- venske Istre – DOSI po- roča, da v Istri v polni se- zoni dela kakih 30 tor- kelj, ki so za predelavo redno vpisane tudi v re- gister živilskih obratov. Tudi na Tržaškem sta dve večji torklji, nekaj večjih oljkarjev pa si je omislilo svoje hišne torklje, kar seveda omogoča takojšnjo predelavo pridelka in je torej jamstvo za pridobitev ekstra deviškega oljčne- ga olja bistveno boljše. Polno delujejo tudi oljarna v kmetijski šoli v Čedadu in v biotehniški šoli v Šempetru pri Novi Gorici ter v kleti na Dobrovem. Sezona obiranja oljk je torej v polnem razmahu. Počakati bo teba še kak teden, da bo mogoče podati natančnejšo oceno o letini. M. T. O Oseben pogled čez “lužo” (10) Kaj je bilo in kaj je ostalo slovenskega v Clevelandu? rugo letovišče, SNPJ Farm, deluje v sklopu dobrodelne in zavaro- valniške organizacije Slovenska narodna podporna jednota (ena od petih in največja takšna slo- venska organizacija v ZDA) in je bila zgrajena že leta 1939. Gre za nekoliko manjše prizorišče, tako da so osrednja ak- tivnost nedeljski polka plesi. Vsa- ko leto pa je tukaj tudi polka maša, v jesenskem času pa tudi tekmo- vanje za najboljše kranjske klobase. Še večje letovišče ima SNPJ izven Clevelanda, v zvezni državi Pennsylvania, približno uro in pol vožnje iz Cle- velanda. Največja letna priredi- tev na SNPJ Recreation Center je Slovefest, ki je hkrati tudi naj- večja slovenska prireditev v ZDA. Na Slovefestu tri dni od dopol- dneva do zgodnjih jutranjih ur zveni polka s štirih ločenih odrov, več tisoč ljudi pa se zaba- va. Ni malo tistih, ki imajo počit- niške koče za ta konec tedna re- zervirane do smrti. Letovišče je sicer vse poletje polno zasedeno, z več družinskimi tabori, s počit- niškim tednom za upokojence (osrednja aktivnost v tem tednu je balinanje), z otroškim tabo- rom in mladinskim taborom, ki sem se ga tudi sam udeležil. Pri- bližno šestdeset mladih, ki so v nekaterih primerih že peta gene- racija Slovencev v ZDA, se še ved- no zanima za svoje korenine. Po uradnih sestankih so zvečer se- veda sledili tudi spontane zabave D in druženja. Kar iznenada človekugotovi, da kar trije fantje igrajoharmoniko (in vsi so jo seveda prinesli s sabo) ter da imajo vsi na telefonih polka glasbo. Ko so začeli prepevati, so seveda pre- vladovala angleška besedila, a za nemalo pesmi so poznali tudi vsaj kakšno slovensko kitico. Vsi rojaki v Clevelandu priznajo, da je danes osem narodnih do- mov preveč in ni več ljudi, ki bi jih napolnjevali. Dogodkov pre- prosto ni več toliko. Bil je že go- vor o združevanju, odprodaji itd., a vsak ima svoje razloge, za- kaj to ni preprosto. Spekter ak- tivnosti narodnih domov pa je najrazličnejši: v edinem domu v zahodnem delu mesta imajo le enkrat mesečno ples, ki se ga udeleži okoli 50 ljudi. Slovenski delavski dom, v preteklosti naj- bolj socialistično usmerjen med vsemi (danes v notranjosti nikjer ne najdemo rdeče zvezde ali kakršnihkoli jugoslovanskih simbolov, vsebujejo pa vse sten- ske poslikave slovenske pokraji- ne tudi motive cerkvic, obce- stnih božjih znamenj in kape- lic), ima v zimskem času vsako nedeljo ples, ki se ga udeležuje okoli 100 ljudi (poleti se nato do- gajanje seli na SNPJ Farm), vsak petek pa ribja kosila, s katerimi financirajo vzdrževanje doma. Najmanjši dom deluje kot bar, vsak drugi petek pa imajo tam “acccordian jam session”, to je spontano zbiranje harmonikarjev, ki na- to skupaj igrajo, pre- cej je prepuščeno im- provizaciji. Ostali se lahko pridružijo tudi z ostalimi instrumen- ti ali pa plešejo. Ob mojem obisku je bilo na kupu kar 16 har- monikarjev. V ostalih domovih se vrstijo tu- di prireditve vseh ostalih organizacij, se- stanki in vsa sloven- ska srečanja. Veliko je tudi zasebnih dogod- kov, kot so, recimo, poroke in rojstni dnevi. V slovenski skupnosti delujejo tudi trije regionalni klubi – pri- morski, belokranjski in štajer- sko-prekmurski, ki so jih ustano- vili ekonomski naseljenci iz 60. in 70. let. Ti so sicer aktivni tudi v ostalih narodnostnih struktu- rah, to je predstavljalo le dodat- no ponudbo. Vsem je skupno, da jim zadnja leta malo pojenja veter v jadrih, omejeni so na po- letni piknik, nekateri še na zim- ski banket. Ekskurzije in silve- strovanja niso več privabljala do- volj ljudi in so zamrla. O muzeju polke sem se razpisal že v enem izmed predhodnih zapisov. Le omenim naj še lovski in strelski klub, v katera se, zanimivo, včlanjujejo sta- ronaseljenci izpred druge sve- tovne vojne in kasnejša eko- nomska migracija, ne pa po- vojna politična migracija, ro- doslovno društvo, muzej, dom za ostarele... Slovenstvo v Clevelandu se to- rej spreminja, a ostaja še na- prej zelo živahno. Jezik počasi peša, kulture, tradicije, narod- nega ponosa in zavesti pa je še veliko. Želel bi si, da bi nam mediji v Sloveniji in zamej- stvu z rednim poročanjem o dogajanju v izseljenskih skup- nostih to omogočili spoznati in spremljati dogajanje. Upam, da so moji zapisi vsaj malo odpra- vili ta manko, ki smo ga neneh- no deležni. / konec Dejan Valentinčič ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik prof. Peter Černic Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643, SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0 ali IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 To številko smo poslali v tisk v torek, 10. novembra, ob 14. uri. S p. Frankom Perkovičem iz Minnesote, legendarnim duhovnikom, ki mašuje “polka maše” Kapelica na Pristavi, posvečena po drugi svetovni vojni pomorjenim Foto Županov Aktualno 12. novembra 2015 15 Čas neizprosno briše spomine ... Dotrajani hladilnik red dnevi smo zamenjali hladilnik. Iz Čedada so nam pripeljali novega, varčnejšega, starega pa so na- ložili v kombi za odpad. Saj to res ni nič posebnega, če za- menjaš hladilnik, si bo mislil marsikdo, a vendar. Stari hla- dilnik Zanussi je bil v našem sedanjem domu že veliko let pred nami. Pravzaprav je bil ta čedni hla- dilnik z majhnim zamrzoval- nikom večkrat vzrok prepirov med nama z možem. Ni se si- cer zdel dotrajan, prej lepo ohranjen in skoraj nov, a nekaj z njim ni bilo v redu. Kompre- sor je bil neprestano vklopljen, pa čeprav zaželjene temperatu- re ni nikoli dosegel. Mož je bil jezen zaradi porabe elektrike in me je redno spraševal, kdaj bo- va kupila novega. Saj bom ure- dila, sem ponavljala, samo ta teden še ne, kajti nimava časa. Taki in podobni izgovori so po- magali, da se je čas zavlekel in smo imeli hladilnik še leto dni doma, čeprav ni deloval. Končno sem se prejšnji teden odločila in šla sva do trgovine, v kateri sem izbrala novega, ta- kega, ki, kot zahtevajo evropske direktive, ima najmanjšo možno porabo energije. No, vsaj piše tako, zadnji dogodki pri avtomobilih Volkswagen so namreč pokazali, da tudi Evro- pa večkrat in pogostokrat laže. Tistega jutra, ko sem izpraznila in nekoliko počedila stari hla- dilnik, pa mi je bilo vseeno težko. Ne vem, zakaj, a ko se ločujem od kateregakoli pred- P meta, ki je bil del mojega vsak-dana in spada nekako v mozaikmojega življenja, sem žalostna in bi ga najraje obdržala. Mož tega ne more razumeti, jezi se in smeje obenem, prijatelj Mo- reno pa mi je v tem na las po- doben. Ravno v teh dneh je z avtovleko odpeljal k mehaniku avto, ki ima 430. 000 pre- voženih kilometrov, ker se ni- kakor ne more ločiti od njega. Mehanik je bil skoraj nejevol- jen, povedal mu je, da je zad- njič, ko se loti popravljanja sta- rega bencinskega motorja. Ali veste, mu je dejal, da gre v vašem primeru za pravi primer agresivnega zdravljenja??? To je naravnost kruto. In čemu vsa ta navezanost? Včasih mi je, kot bi bili ti pred- meti nekako živi, polni vsega. Morda pa le slutim vsa čustva, s katerimi so prepojeni, lastna in vseh tistih, ki so te stvari uporabljali. Mislim, da ne gre za naveza- nost na materialne dobrine. Poznam ljudi namreč, ki jim materialne dobrine res veliko pomenijo. Ti ljudje stalno ne- kaj kupujejo, hodijo po trgovi- nah, izgubljajo se v množici polic in izložb. Plačujejo in polnijo torbe do poznega večera. In prinašajo domov vsega, samo da imajo, samo da je novo, samo da je izjemno. Samo da se lahko ponašajo. Za neko neustavljivo slo gre. Ime- la sem sodelavko, ki je vsakič, ko je bila slabe volje, zapustila urad in šla po nakupih. To je bilo pred mnogimi leti, tedaj, ko so javni uslužbenci lahko šli med delovnim ur- nikom ka- morkoli. Spo- minjam se, da se je neke- ga dne vrnila z zlato zape- stnico. Zelo depresivna sem bila, je utišala našo osuplost, se- daj, ko sem si to kupila, mi je boljše. Taki so ljudje, ki so navezani na material- ne dobrine. Z mano je drugače. Jaz v trgo- vine ne hodim, ne maram jih. Mož pravi, da ga je že sram, ko hodiva naokrog raztrgana in razcefrana, s staromodnimi oblačili. Taka sva, pravi on, da nama bo prej ali slej kaka usmiljena duša stisnila v roke bankovec, kar tako, za vbogaj- me. Pa ni, da nimava. Enostav- no, brez smisla in zoprno mi je nakupovanje. In dokler niso na meni same luknje, se držim starih oblačil in obutve. Hladilnik sva morala zamenja- ti. Zaradi njega so nama nam- reč preveč narasli računi za elektriko. Pa čeprav sem odlašala. Kupili smo hišo po- kojnega para. Menda sta bila Tržačana, hiša nad Idrijsko do- lino jima je bila dom v polet- nih mesecih. O njiju vem le malo. Da nista bila revna, am- pak niti srečna. Sin jima je pri štiriindvajsetih letih umrl v prometni nesreči. Ko sem praz- nila hišo, sem našla njegovo sliko, dala sem jo nekim daljnim so- rodnikom. Meni je ostala pobarvana vaza s cvetjem. Ta- ka iz gline, v relie- fu, kot jo delajo otroci v osnovni šoli. Nekje zadaj piše Roberto, pa da- tum. Sedaj je nekje v stekleni kredenci z mojimi spomini. Nisem je mogla od- vreči. Niti tiste žalosti, ki jo je čuti- ti v hiši, kjer je zad- nje nadstropje, s si- novim malim sa- mostojnim stano- vanjem, ostalo ne- dokončano, se ni- sem še v celoti znebila. Čutiti jo je še, v tej hiši, sredi beneških gozdov, kjer sta mož in žena umrla skoraj sto let stara, brez nasmeha na ustih in brez topline naj- dražjih. Za hladilnik so mi povedali, da je bil med zadnjimi stvarmi, ki sta jih starejša zakonca kupila. Baje je bila ona tedaj že nepo- kretna na vozičku. In ravno za- to je bil še nov, ko sva hišo ku- pila midva. In sva ga obdržala. Sedaj, ko sem ga spravila na kombi, mi je, kot bi brisala sle- di tistih, ki jim je hiša pripada- la, ki jim je bila dom. Bog ve, zakaj sta kupila ravno tega, Za- nussijevega, kako sta ga izbrala, kdo jima ga je pripeljal na dom? Kot bi jima kradla še zad- nje, kar je ostalo življenja, ki ga itak ni več, in spominov. Hladilnika Zanussi sedaj ni več pri nas, hiša postaja vse bolj najina. Preteklost polzi v poza- bo. Tesno mi je, ko pomislim, kako izginjajo vse sledi za na- mi. Spomini, bolečine, pred- meti in sanje. In kjer smo bili nekdaj doma, kjer nam je bilo prijetno, varno in toplo, do- muje sedaj nekdo drug. Nekdo drug prižiga peč, odpira okna soncu, skrbi za vrt, ki smo ga zasadili, in ponoči lega v toplo naročje blazin in odeje. In leta počasi odžirajo spomine na ti- sto lepo in dragoceno, čemur pravimo življenje. Suzi Pertot Morda bomo lahko tudi “zamejci” spet sanjali o zmagah Tea Ugrin olimpijadi naproti lovenci v Italiji bomo, 12 let po Claudii Coslovich in Mateju Černicu, morda vendarle imeli svojega zastopni- ka na olimpijskih igrah 2016 v brazilskem Riu de Janeiru. Po krstnem nastopu na članskem svetovnem prvenstvu v škot- skem Glasgowu ima največ možnosti telovadka Tea Ugrin, tržaška Slo- venka, članica društva Artistica 81 in italijan- ske državne reprezen- tance. Tea, ki je junija dopol- nila 17 let, je – kot smo na teh stolpcih že pisa- li – opozorila nase v prejšnjih letih z med- narodnimi uspehi na mladinski ravni, svoje najlepše lice pa je po- kazala celo po hudi poškodbi Ahilove teti- ve, ki je zahtevala tudi operacijo. Ugrinova je izgubila eno sezono, vrnila pa se je močnejša kot prej in si v kratkem času z ga- raškim delom in fana- tično predanostjo iz- borila mesto pod son- cem v dresu članske iz- brane vrste. Pred me- secem dni je v Turinu postala drugič absolut- na državna prvakinja v mnogo- boju – nekakšni kombinaciji di- sciplin, ki sestavljajo športno gimnastiko –, kar ji je navrglo mesto v reprezentanci za pre- stižen nastop na svetovnem prvenstvu, ki je bilo na sporedu prejšnji teden. S Mlada Tržačanka je v tekmovan-ju po posameznih orodjih skonstantnim nastopom v vseh panogah dosegla zelo dobro šti- rinajsto mesto, od Italijank je bi- la boljša, dvanajsta, le Carlotta Ferlito s Sicilije. Zlato je osvojila legendarna Američanka Simone Biles, srebro njena rojakinja, olimpijska prvakinja Gabrielle Douglas, bron pa Romunka La- risa Iordache. Tea Ugrin je bila v Glasgowu predvsem članica zasedbe, ki je v ekipnem tekmovanju v mno- goboju zasedla sedmo mesto. Zamejska športnica je prispevala svoj delež na dvovišinski bradlji. Zmagale so ZDA pred Kitajsko in Veliko Britanijo, ugledna uvrsti- tev pa je azzurram že prinesla iz- polnitev norme za nastop v Riu. To še ne pomeni avtomatično, da bo tudi Tea med potniki na olimpijado, ker bo o ekipi odločal selektor Enrico Casella čez leto dni, tudi glede na rezultate v preostalih 12 mesecih in trenutno for- mo. Vsekakor pa je to odlična novica, saj kaže na dejstvo, da v taboru repre- zentance resno računajo na Teo in da bo mlada tek- movalka konkurirala s so- tekmovalkami iz vse države s povsem enakopravnim izhodiščem. Nekako bo sa- ma krojila svojo usodo, čeprav je pri tem še vrsta zunanjih dejavnikov, ne nazadnje tudi sreča. Na dlani je v vsakem pri- meru, da bo dekle naredilo vse, kar je v njenih močeh, da uresniči svoje olimpijske sanje. Goji jih že polno de- setletje, ko dneve preživlja v zgodovinski telovadnici Artistice 81 pri Svetem Ja- kobu v Trstu. Tu jo z ljubez- nijo usmerjata zakonca Diego Pecar in Teresa Ma- cri', njena trenerja, njena botra ali starejša sestra pa je klubska sotekmovalka v ekipni ligi, olimpijka iz Pekinga Fede- rica Macri', ki ji je tudi po so- cialnih omrežjih v času svetov- nega prvenstva na Škotskem na- menila nekaj prav ganljivih čiv- kov. HC TAKO PAČ JE! Ena od stvari, ki jih najbolj pogrešam v današnjih časih in tej razdrobljeni družbi, katere del sem tu- di sam, je hvaležnost, tiste pristne izraze hva- ležnosti, s katerimi sem odraščal v drugih časih, ko si zares bil hvaležen za pomarančo (redko) na mizi, za kos čokolade, za vse tiste navidezne ma- lenkosti, ki delajo naše življenje lepše. Navidezne zato, ker ni res, da hvaležnost ni pomembna, pa naj gre za še tako majhne, zmotno tudi mišljene kot nepomembne stvari. V mojem otroštvu je po- maranča pomenila veliko, pravzaprav ogromno, saj jih je bilo izjemno malo, sam se pa tudi še z veliko hvaležnostjo spominjam trenutka, ko mi je stric Silvan prinesel iz Ljubljane celo veliko čokolado, ki sem jo seveda kasneje delil, kot je bilo in je še v navadi v velikih družinah. Čisto celo čoko- lado mi je nekdo prinesel, veliko čokolado! Meni se je zdela tista čokolada ime- nitna, mami sem rekel, da je gotovo “najmanj polkil- ska”, ona se je le nasmeh- nila in me pustila v pre- pričanju, da je tako, čeprav je bila čokolada z rižem se- veda manjša. Tudi sam spadam v gene- racijo tistih, ki smo še imeli stare mame, none in mate- re, ki so nam stalno pripo- vedovale, da moramo reči hvala, ko nam kaj podarijo ali ponudijo, kot smo tudi poslušali, kako hvaležnost ni od tega sveta. Nočem biti ne nergač in ne nostalgik, tudi poceni mo- raliziranja se branim in otepam, a vseeno lahko mirno zapišem, da po- grešam danes ravno to. Biti hvaležen za kaki! Ja, za kaki, za to zlato jabolko, ki zori te dni in ga je treba obrati, preden pade prva slana. Ko sem pred dnevi dal košaro kakijev, nabral sem jih doma na Vipavskem, sosedu in prijatelju Iva- nu, ki je po rodu iz Veneta, mi je dejal, da se še danes z veseljem spominja drevesa sredi dvorišča na kmetiji v ubijajoče ravnem Venetu, kjer je kot otrok poslušal pripovedi starega očeta o mizeriji krajevnih kmetov in časih, ki jih ni več. Ivano je ob odhodu povedal, da takih kakijev, kakršne sem sam nabral in mu jih dal, ne moreš danes prodati nikomur, ker jih nihče noče; biti morajo namreč popolni, nobene gube ne smejo imeti, niti ene črne črtice. Kasneje mi je oče sinovega sojadralca pri jadralnem klubu Čupa v Sesljanu povedal, da ponujajo kakije sedaj na debelo po dvajset centov na kilogram, takih, kakršni so moji iz Vipavske, pa da se enostavno ne da prodati, ker jih nihče noče, raje kupujejo španske, vse enake, v posebni peči pripravljene za prodajo, da so vsi enako rdeči, vsi monotono istega okusa. Massimo je še dodal, da itak nima smisla razpravljati o tem, kdo jih še nabira za dvajset centov za kilogram, sam, da bi jih raje škorcem v slast pustil na drevesih, če bi jih imel, kot je tudi še dodal, da “so ljudje danes nori, ker ne cenijo več domačega sadja, ki je se- veda drugačno kot tisto, ki ga v pečeh pripravijo za prodajo”. In mi je razložil, kako delujejo peči za sadje, tudi mandarinčke, da pripravijo tako, ker pač danes “kupujejo ljudje, zabiti, kot so, z očmi”. Massimo se na te zadeve spozna, saj je trgovec, a ceni doma vzgojeno zelenjavo in pri nas vzgojene sadeže, ki se jih škropiva ne dotak- nejo. “Tako pač je”! je rekel Massimo, ko je vstopal v avto in dodal še tržaški sočni izraz za ljudi, ki ku- pujejo v veletrgovinah “umetno, a na pogled kra- sno sadje”. Minulo nedeljo so bile ponekod, drugod pa bo- do prihodnjo nedeljo, zahvalne maše, ki jih po- nekod imenujejo kar “hvaležnice”. Ponekod še okrasijo cerkev z je- senskim sadjem in s plo- dovi zemlje, drugod je postalo vse skupaj že utečena in prazna ruti- na, izgublja se stara na- vada, ki je kazala naveza- nost vseh nas na zemljo in njene plodove. Pri se- bi sem pomislil, da otro- ku, ki misli, da krava Milka daje čokoladno mleko in je vijoličaste barve, zares ne morem ničesar povedati s sim- bolom koruze in kakijev, če pa koruzo, recimo, v Furlanski nižini rabijo predvsem kot gorivo za elektrarne na biomaso, kakijev na drevesu pred hišo pa njegova mama ne obere, ker niso tako lepi, kot so tisti, ki mu jih prinese iz krajevne trgovine. Pa si tak otrok tudi ne more niti v sanjah predstavljati, komu naj bo hvaležen in za kaj naj bo hvaležen, če pa so že njegovi starši izgubili občutek za hvaležnost. Rad rečem hvala, rad tudi podarim stvari, zdi se mi, da je to nekaj najlepšega, kar lahko kot človek naredim, in navsezadnje sem tudi vesel, ko mi kaj podarijo. Samo navaden človek sem in me v tem kratkem življenju zanima predvsem to, da ga živim v polnosti. Kot urednik našega tednika sem bil prijetno vesel, ko nam je pred mesecem dni podjetnik in tržaški odbornik za gospodarstvo Edi Kraus kot ured- ništvu podaril lep kipec slovenskega narodnega junaka Martina Krpana na kobilici. Poleg kipca, ki je bil v lepi škatli, je bilo priloženo pismo, v katerem je Edi Kraus lastnoročno napisal: “Spoštovana redakcija Novega glasa! Naj vas ta junak bodri pri vsakdanjem delu! Lep pozdrav, Edi Kraus”! Še najbolj sem bil vesel, da smo v uredništvu vsi takoj našli ustrezno mesto za “Našega Krpana”, in tudi tega, da so me vsi sodelavci takoj vprašali, ali sem se prijatelju iz študentskih let že zahvalil! JURIJ PALJK 21 Tea Ugrin