OB PETSTOLETNiCi MESTA CELJA Pod to rubriko bo naš list brike je, da naše mestno prebi šanju zunanjega videza Celja, letnice mestnih pravic in zarad politične voditelje, kulturne in v tej rubriki objavijo svoje p cilj postavilo novoustanovljeno Ija«. Dodajmo še besedo razvoj: v tem letu pisal o Celju. Namen te ru- valstvo sodeluje pri ureditvi in izbolj- Letos bo v Celju velika proslava 500 i tega prosimo naše gospodarstvenike, prosvetne delavce, da s sodelovanjem redloge v smislu načela, ki si ga je kot Olepševalno društvo »Vse za lepoto Ce- »Vse za razvoj in lepoto mesta Celja.« „Škodljivka** Savinja in nje regulacija Celje je po velikosti tretje mesto v Sloveniji. Leži na južnem in najnižjem robu celjske kotline. Ima zelo ugodno lego. 2e nekdaj je slovelo kot turistično mesto. Po osvoboditvi pa se je precej razvila tudi industrija, posebno lokal­ na in obrtništvo. Tako, da mirno trdi­ mo, da je tudi industrijsko mesto. Prvi in največji problem ter ključ za rešitev vseh ostalih, kakor tudi za na­ daljnji razvoj mesta zelo kočljiv pro­ blem je regulacija Savinje. Urbanisti sami pravijo, da je regulacije Savinje osnova, če se hoče mesto razvijati po regulacijskem načrtu. Savinja je deroča in precej prodo- nosna reka. Premikanje prodne mase ložiti železnico na levi breg in poglo­ biti strugo Savinje ter urediti hudo­ urnike. Na podlagi tega projekta je bil izdelan po prvi svetovni vojni nov pro­ jekt, ki je bil dan na oceno prof. inž. Znidaršiču. Na podlagi tega so se pri­ čela leta 1935 regulacijska dela. Siste­ matična regulacija je izvršena od km 18,368 (1,9 km niže Tremerskega mostu) do km 24,080 (nizvodni železniški most v Celju), torej v dolžini 5,7 km. Ta re­ gulacija se smatra kot predhodno delo za regulacijo Savinje v celjskem ovin­ ku. Ko bo Savinja v celjskem ovinku regulirana, bo odstranjen glavni vzrok poplav in drugih nedostatkov, ki so v zvezi s plitvim dnom Savinje. S tem znaša 280 m v letu. Ta masa se pa na­ bira ob izlivu Voglajne v Savinjo, kjer ta prehaja v sotesko proti jugu. Tako nastajajo na desnem bregu nagomilane mase prodca, ki ovirajo pravilen in hiter odtok vode. Poleg tega pa Savinja sprejema v celem svojem toku precej velike pri­ toke kot Dreto, Pako itd. Pri Celju pa se izliva še Voglajna s pritoki Hudinjo, ki je hudourniška, in Koprivnico, dalje Sušnico in Ložnico. Navedeni pritoki so na levem bregu. Na desnem pa spre­ jema razne hudournike v Liscah, parku in na Polulah. Ob nižinskih potokih Sušnice, Koprivnice itd., t. j. severno in zapadno od Celja, se raztezajo vlažna in močvirnata zemljišča. V deževnem času vsi navedeni pri­ toki Savinje poplavijo Celje in okolico. Povodnji Savinje so pa znane. Nasto­ pijo običajno spomladi in jeseni. Vzroki povodnji so naslednji: 1. Nizka bregova v neposredni bli­ žini •• mesta (od Medloga do Pečovnika) povzročata razširitev toka pri visoki vodi, zmanjšanje hitrosti toka, iskanje ' novega odtoka in nasipavanje struge. 2. Dva železniška mostova, dva cestna mostova in dve brvi ovirajo normalni odtok vode in sicer železniška mostova vsled preširokih rečnih stebrov in ma­ lih odprtin, cestna pa vsled prepogosto postavljeni pilotov. \ 3. Ovinek in pretirano široka struga »pod Voglajno ter zajezitev pod drugim železniškim mostom povzročajo nako- pičenje gramoza na desnem bregu v ovinku. 4. Ako upoštevamo še to, da bo sča- oma prodna masa, ki se nahaja v spod­ njem delu stare regulacije, premeščena k izlivu Voglajne, kar je že deloma, je katastrofa za Celje neizbežna. To so glavni vzroki. Zato je razum­ ljiv nastanek močvirnih področij, ka- lîor Zg. Medlog, Ostrožno, ob Hudinji itd., ki neposredno vplivajo na ves lazvoj mesta. Površina poplavljenega ozemlja zna­ ša pri večjih poplavah preko 8 km^. Poplave so zelo pogoste. Leta 1923 je ^ilo 8 poplav. Ce računamo ogromno "materialno škodo, ki nam jo poplave povzroče, bi marsikaj lahko zgradili in pa regviiacijo tudi izvršili. Skoda po­ plave leta 1926 je znašala preko 24 mi- li.ionov dinarjev, leta 1933 pa preko 35 milijonov. Poleg ogromne materialne škode, ki jo povzroča Savinja s poplavami, nam tudi onemogoča nadaljnji razvoj mesta. Vsled navedenih dejstev smatramo, da bi bilo potrebno z deli na nadalje­ vanju regulacije Savinje nadaljevati. Do leta 1893 jo bila Savinja reguli- i"ana od Levca do Prihove v dolžini 29 km. Idejo za uravnavo toka Savinje je dal projek. Forscheiner (leta 1902), Zato je bil izdelan že pred prvo sve­ tovno vojno prvi projekt. Tedaj je bilo Predlagano ublažiti celjski ovinek, .pre- bo dno poglobljeno povprečno za 2 m. S tem bi se talna voda v Celju znižala za 1 m in še več na posameznih mestih. Toda Celjani zaman čakamo že vsa leta po osvoboditvi na nadaljevanje del. Priča smo samo temu, kako se nam v delno izvršenem prekopu redijo žabe in komarji ter nam stoječa voda nudi neprijeten smrad. Priča smo tudi dvem komisijam, ki sta bili po osvo­ boditvi v Celju. Obe komisiji, ki sta si ogledali regulacijo Savinje, sta bili mne­ nja, da je nadaljevanje regulacijskih del na Savinji in s tem v zvezi ostalih del neodložljivo. Smatramo za potrebno, da se tudi na tem področju dejavnosti nekaj uredi. Kakor smo informirani, za nadaljeva­ nje del pri regulaciji Savinje bi po­ trebovali okrog 15 milijonov dinarjev in bi se regulacija izvršila do 40 m iz­ nad kapucinskega mostu, kar bi bilo za Celje velikega pomena. Za izvedbo teh del .bi potrebovali dva bagerja in dva buldožerja ter okrog 200 delavcev. Delo bi bilo izgotovljeno tako v enem letu in Celje rešeno pred katastrofami. Upamo, da bomo Celjani v prihodnjih letih le bolj srečni, ko bomo videli, da se dela na regulaciji Savinje nadalju- Goršetot) molinski koncert v Celju Čitatelje našega tednika smo že opo­ zorili na Goršetov poslovilni koncert. Prof. Gorše deluje na naši Glasbeni šoli že od leta 1947, sedaj pa odhaja kot koncertni mojster na Reko. Ne bo odveč, da ob tej priliki spregovorimo nekoliko besed o njem. Gorše je absol­ vent beograjske akademije, kjer je do­ segel tudi nagrado pri konkurzu violi­ nistov. Koncertiral je širom naše do­ movine in sodeloval tudi pri beograj­ skem kvartetu. Odkar je v Celju, smo večkrat slišali njegove radijske oddaje. V Celju pa ga ima glasbeno občinstvo v lepem spominu, ko je igral Bachov koncert za' 2 violini ob spremljavi na­ šega celjskega orkestra. Sedanji pro­ gram je glasbeno bogat, pri klavirju sodeluje prof. Mafenka Sancinova. O njej piše kritik »Borbe«, da je treba resno podčrtati tehnično stopnjo njene zmogljivosti, ko obvlada tudi najtežje skladbe za klavir. C violinski tehniki prof. Goršeta pa isti kritik podčrtuje solidnost tehnike. Oba koncertanta umeta vliti kompozicijam poleg lepe glasbene oblike tudi živahno muzikal­ nost. Celjani, oddolžimo se požrtvoval­ nima glasbenikoma z lepim obiskom. Čeprav obžalujemo, ko odhaja profesor Gorše od nas, pa obenem želimo, da ga še v bodoče srečujemo v celjski kon­ certni dvorani. Cvrčck za pečjo ' To Dickensovo veseloigro je prišlo pred kratkim gledat toliko ljudi, da jih je dvorana komaj sprejela. Ljudska prosveta v Kozjem je pridobila več novih, mladih moči. Ne mo­ remo trditi, da bi bili vsi prizori brezhibno izvedeni, smemo se pa pohvaliti, da so za­ četniki svoje vloge tako dobro rešili, da jih bomo prišli prav radi zopet gledat. — Zelo dobro so seveda igrali oba zakonca in slepa deklica, ki so bili že večkrat na odru, zlasti S. P., in bi jim zamerili, če bi igre ne vo­ dili. Zaključnemu prizoru bi ne škodila večja razgibanost. Pogosta soočenja s šepetalcem zmajnšajo igralčev učinek, dagi je bil oče sle­ pe deplice drugače presneto dober. Kozjani so z redkimi izjemami govorili lepo sloven­ ščino. — Kadar bi uprizorili podobno delo iz tujega slovstva, bi ne bilo odveč, če bi stopil kdo pred zastor in v nekaj stavkih razložil vsebino in smisel igre. Naše kmečko ljudstvo bi lažje sledilo igri. 2. FEBRUAR 1952 NARODNI DOM VSTOP z VAB I LO M LETNA SKUPŠČINA sindikalne podružnice zadružnih nameščencev Potrošniške zadruge v СеЦи v našem mestu deluje vzgledno in požrtvo­ valno v korist delovnega ljudstva Potrošni­ ška zadruga, v katero je včlanjeno okoli 6000 zadružnikov, večinoma delavcev. Lahko rečemo, da oskrbuje Potrošniška zadruga v Celju, s potresnimi predmeti nad polovico celjskega prebivalstva. Poleg pekarn in treh gostinskih obratov polaga zadruga od vsega početka vso pozornost svojim poslovalni­ cam — prodajalnam, ki jih ima v centru me­ sta, eno na Tomšičevem trgu, eno v Pre­ šernovi ulici, eno v Stanetovi ulici ter ma- nufakturno-galanterijo v Stanetovi ulici. Po­ slovalnice ima tudi v Novi vasi, v Gaberju, na Ostrožnem in v Zavodni. V navedenih poslovalnicah i. dr. je zaposlenih blizu 80 nameščencev, ki tvorijo v sklopu Sindikalne podružnice trgovskih podjetij v Celju svojo posebno sindikalno podružnico. Dne 24. t. m. so se zadružni nameščenci zbrali k ob­ čnemu zboru, ki se je vršil v veliki dvorani Samskega doma. Iz poročila upravnega odbora sindikalne podružnice je bilo razvidno, da so pokazali člani —; z malenkostnimi izjemami — v pre­ teklem poslovnem letu vso agilnost. Upravni odbor je imel 10 sej, na katerih so sklepali o raznih problemih, tičočih se članstva, so­ delovanja pri podjetju itd. Na sejah so se pripravljali na množične sindikalne sestanke, ^^ jih je bilo tudi deset. Kolektiv je spre­ jemal na teh sestankih vse naloge podjetja, postavljali so se plani blagovnega prometa 't K*" zasledovala realizacija istih. Posebno skrb so posvečali nabavi kurantnega blaga, notranjo organizacijo dela so sproti izpo­ polnjevali. Starejši člani so dajali pobudo, in vzgled mlajšim tovarišem za kulturnejšol postrežbo Ш varčevan.je v vseh ozirih. S ti-' kimi sredstvi je kolektiv poudaril svojo kon-i kurencnost. zavedajoč se borbe proti mono­ polizmu pn distribuciji blaga. Vsak mes c so ciani podružnice potrdili mesečni zaki i ček celotnega poslovanja v podjetju, pri i mer so po kritični razpravi nakazali smernici v t' bodoče delo. Posebna komisija .je ocenjevala tekmovanje med poslovalnicami, ki je tra jalo (io konec prvega polletja in je v vs;'!i pogledih odlično poteklo. Prvo mesti si je prisvojila poslovalnica št. 2. Kolr^ktlv na­ meščencev je tudi vzgledno sodelovr.: pri re­ publiškem tekmovanju v čast 10. ojleiuice -Jugoslovanske armade. Člani podružnice so proslavili s posebnim^ prireditvami narodne in državne praznike oz. dneve; z delovno akcijo so v čast 10. oblet­ nice JA opravili na terenu 384 prostovoljnih ur. Trikrat so delali na Šlandrovem trgu pri urejevanju parka, pri čemer je dala za­ druga na razpolago tudi vsa prevozna sred­ stva. Mladina je sodelovala z delom pri gradnji Zadružnega počitniškega doma na Pohorju, ki ga gradi G. P. Z. v Mariboru. Skupno je bilo izvršenega prostovoljnega dela ! 5600 ur, to je povprečno 70 ur na vsakega člana sindikata. Omeniti je še treba, da se mnogi člani agilno udejstvujejo tudi v fiz- kulturi in pri kulturno-prosvetnem delu v Celju. Sindikat je skrbel tudi za ideološko-poli- tično vzgojo članstva; študirali so razprave voditeljev, razne gospodarske ukrepe, zako­ nodajo o soc. zavarovanju, spoznavali novi kazenski zakonik, trgovinske odnose in zve­ ze naše države z drugimi državami, zadružni pokret v Jugoslaviji, vsebino zadružnega kon­ gresa v Zagrebu itd. Pri vzgoji članstva je uspešno sodelovala partijska celica, člani so bili pravočasno in pravilno poučeni o dani problematiki, vsled česar je delo v pod­ jetju potekalo brez ovir, zadovoljivo in u- spešno, v korist celokupne naše skupnosti, zadružnikov in članstva samega. Vsek;ikbr moramo poudariti, da je ugled in ugodno gospodarsko stanje naše Potrošniške zadruge v največji meri uspeh agilne dejavnosti ce- lotnegr delovnega kolektiva in zasluži ko- I lektiv v vseh oz:v h u.ijlepše priznanje. I OmL'ij;t< i moram.), tía vlada med uprav­ nim odborom P. Z. in sindikatom zadružnih nameščencev vseskozi najleple soglasje in je ravno to sod lova:-ii> br z dv ima vir vseh uspehov pri prizadevanji njš? z iciruge, ki je: liašega delovnega človeka čim bolje po- sireči, mu nuditi nt najku!turne.¡>i ničin nr.jboljš? blago in vsestransko zadovolj ti. Litns skupščine so se udeležili tudi zastop­ niki sindikati zadr. n4m?ščencev ix Ma.i- l>ora, Trbovcii, Ilrsstaiku in Za^^arja. A. P. IZ CELJA... USTANOVNI OBČNI ZBOR »OLEPŠEVALNEGA DRUŠTVA« V četrek 24. jamuarja so vrtno dvorano Ho­ tela Evrope napolnili člani Olepševalnega društva, ki so na ustanovnem občnem zboru položili temelje društvu. Društvo bo odslej opravljalo važno nalogo: napraviti mesto Ce­ lje lepo, snažno in prijetno. Občnega zbora so se udeležili predsednik MLO tov. Jerman Kiko, predstavnik Uprave za turizem in go­ stinstvo pri Svetu za blagovni promet LllS, zastopnik Turistične zveze Slovenije, zastop­ nik JA ter drugi predstavniki političnih or­ ganizacij in oblasti. Predsednik iniciativnega odbora tov. Presinger Riko je v svojem po­ ročilu orisal delo dosedanjega Turističnega društva in pomen novoustanovljenega Olep­ ševalnega društva. Izvoljen je bil ožji in širši odbor. Za predsednika društva so pa izvolili tov. Jenko Rada. Zbor je med drugimi na­ logami sprejel tudi sklep, da društvo v bliž­ nji prihodnosti uredi nasade pri gimnazijah, vt za »rrofijo, na«ade v Gaberjih, orientacij­ ske table po ulicah, očisti ruševine, zasigura V mesiu snago in drugo. Člani društva so sprejeli tudi pravila, ki določajo dolžnosti in pravice članstva. Zbor je sprejel sklep, da se plačuje članarina z nakupom značke, ki jo bo društvo v kratkem dalo v promet. POSTNO-TELEGRAFSKI IN TELEFONSKI TEČAJ V CELJU Septembra lani se je v Celju pričel poštno- telegrafski tečaj, ki bo trajal 8 mesecev. Obiskuje ga 34 poštnih uslužbencev iz vse Slovenije. Njihov pouk, katerega vodijo naj­ boljši poštni strokovnjaki, traja dopoldne in popoldne. Učijo se v krožkih, kadar pa je lepo \reme, igrajo v ¡)rostem času na dvorišču odbojko. Tečajniki imajo mladinski aktiv. Ob tedenskih sestankih se pomenijo o uspe­ hih na vseh poljih njihovega dela. čitajo ča­ sopisje in se kulturno udejstvujejo skupaj z ostalimi uslužbenci pošte. Stanovanje in hrano imajo pri Pošti. Ob sobotah, ko je njihov prosti čas malo daljši, gredo v kino in na druge kulturno prosvetne prireditve. Po osmih mesecih bodo ogromno prido­ bili na znanju v strokovnem, političnem in kulturnem pogledu, utrdili bodo tovarištvo, polagali izpite in se uvrstili v armado de­ lovnih ljudi. F. L. IZPRED SODISCA... Te dni se je pred okrajnim sodiščem v Celju zagovarjala za kazniva dejanj ,i Bianki Sonja, ki je bila obdolžena po­ klicnega odpravljanja. Sodišče ji je krivdo dokazalo in jo obsodilo na 2 leti zapora. Pred okrožnim sodiščem v Celju je bila razprava tudi zoper Veber Jožef o, ki je pred tedni upepelila stanovanje družine Znidar iz Lise pri Celju. Ime­ novana se bo za svoje dejanje pokorila štiri leta v strogem zaporu. ...IN ZALEDJA ŠTEVILO ZDRAVSTVENIH USTANOV V OKRAJU CELJE-OKOLICA SE JE POVEČALO V petek 35. januarja 1952 je bila predana svojemu namenu sektorska ambulanta v Vi­ tanju, katera imi prostorno čakalnico in ordinacijo, ki odgovarja vsem higienskim zahtevam. KI.,0 pa predvideva dograditev malega kopališča z dvema kopalnicama in 2 do 4 prhami. Dosedanja privatna ambu­ lanta ni v nobenem pogledu odgovarjala hig. san. predpisom in je bil skrajni čas, da ima tako važna zdravstvena ustanova svoje lastne, svetle in pristojne prostore. Čeravno je bil delovni dan, je bilo pri otvoritvi razen pred­ stavnikov oblasti navzoče precejšnje število prebivalstva. Za pripomniti je, da so neka­ teri, ki bi sicer morali po svojih funkcijah biti najaktivnejši pri delu, indiferentno, da ne rečemo celo ob strani sledili celotnemu delu in se zdramili šele zadnji dan ob otvo­ ritvi in sicer samo z besedami. V nedeljo 27. januarja 1952 pa je bila otvo­ ritev protituberkoloznega dispanzerja v Žal­ cu, ki je bil prizidan stavbi dosedanje sek­ torske ambulante. Ob priliki otvoritve je bilo prvo v kinodvorani predvajanje zdrav­ stveno poučnih filmov z govorom šefa proti­ tuberkoloznega dispanzerja v Celju tov. dr. Hribovska o pomenu in važnosti nove usta­ nove za okraj Celje-okolico. Potem pa je bil ogled zdravstvene razstave in prostorov no* vega dispanzerja. Novi dispanzer ima čakal­ nico, ordinacijsko sobo, slačilnico, admifti- stracijo, laboratorij in rentgen z vsem po­ trebnim inventarjem in inštrumenti, ter bo tako razbremenjen dosedan.^i dispanzer v Celju, ki je bil edini za mesto in celo po­ dročje okrožja Celje. Vsi ti prostori so bili okusno okrašeni z raznimi slikami, diagrami, statist'čninii podatki o zdravstvu in raznim zdravstveno propagandnim materialom. V pozdravnem govoru se je predsednica Sveta za lju;!sko zdravstvo Celje-okolica po­ sebno zahvalila za pomoč pri izgradnji dis­ panzerja prvenstveno Hmezadu, tovarni Ju- teks, rudniku Zabukovca, DES-u ter drugim sodelujočim. Žal pa smo opazili pri g/adnji in otvoritvi, da so Žalčani — tudi merodajni krogi z zdravstvenim kadrom, seveda s čast­ nimi izjemami, pokazali jako malo zanimanja za novo ustanovo. Novi zdravstveni ustanovi bosta začeli z 'delom 1. februar.ja — oziroma v Žalcu 5. fe­ bruarja t. I. DENTISTI NA PODEŽELJU Pretekli mesec je zdravstvena ekipa, se­ stavljena od dentistov Čeh Jožeta, Herman Franca, Kušar Petra in štokel Rada, obiskala Polzelo. Tam so v domu »Vere Šlandrove« sanirali in fluorizirali vsem otrokom zobovje. Ekipa je izvršila splošen pregled zobovja in napravila 115 plomb ter 24 ekstrakcij. Za vestno in požrtvovalno prostovoljno de­ lo se dentistom in instrumentarkam zahva­ ljuje Svet za ljudsko zdravstvo Celje-okoMca ter jim izreka iskreno priznanje. NOVA ZDRAVSTVENA USTANOVA V VOJxMKU 16. januarja se je začelo delo v novousta-i novljeni protetični delavnici javne zobne am-' bulante v Vojniku. Tako je v Vojniku zdrav­ stvena služba izpopolnjena, čeprav še nimajo svojega zdravnika. Da je do tega prišlo je zasluga OLO, na­ dalje tov. dendista Kušarja, kateri vodi vzor­ no tudi zobno stanico na Dobrni in tehnika^ Ibšeka, ter požrtvovalno sodelovanje tajnice tov. Kristanove. Hedeiiski smeh VZHODNONEMŠKA Možak prinese par čevljev k čevljarja v popravilo, toda čevljar odločno odkima, re­ koč: Nee. Teh čevljev jaz ne znam popraviti, se boste že morali z njimi potruditi do pr­ vega knjigoveza. BOKSARSKA Sodnik šteje ob knokautiranem boksaču: Ena J i . dva ... tri . . . Nasprotnik pora­ ženca sodniku: Štejte tiše, da ga ne zbudite! OBOŽEVALEC GLEDALIŠČA Čul sem, da si že četrtič šel v gledališče, odkar igrajo novo igro. Je mar tako intere­ santna? Rečem ti, popolnoma zanič. V glavni vlogi nastopa neki lopov, ki svoj poklic tako nerodno izvaja, da ga bodo nekega dne go­ tovo prijeli! No in tega ne bi rad zamudil. ŠE ENA BOKSARSKA Na ringu se oba nasprotnika vneto pre­ birata: Ponovi to besedo še enkrat če se upaš? priivi besno prvi. P.T ss vmeša sodnik, ki je čakal samo še n.' muk za začetek boja: »Mirujta, saj se vendar ne bosta pred ljudmi pretepala?« RED IN SNAGA JE GOSTINSKEMU POD­ JETJU V ŠALEKU PRI VELENJU ŠPANSKA VAS Sanitarna inšpekcija je nedavno obiskala Gostinsko podjetje KLO Šalek pri Velenju. Tamkajšnje poslopje je z vsemi prostori vred v obupnem stanju. Že točilnica ni po­ dobna gostinskim sobam. Tla so razdrapana, pohištva ni. V kuhinji je strašanski nered in velika umazanija. Dvorišče je zanemarjeno in je pokrito z odpadki vseh vrst. Sličm sliko daje tudi čevljarna in mladinska soba, ki sta v tej zgradbi. Edino v šivalnici je red in snaga doma. Podobno zbirališče nereda, nesnage in ne- higiene bi v vsem okraju težko našli. Tega si KIvO ne more šteti v čast. ŠOLA UČENCEV GOSPODARSTVA V ŽALCU STOPA V DRUGO POLLETJE Z LEPIMI USPEHI Šola učencev v gospodarstvu v Žalcu je v prvem polletju dosegla povprečen uspeh 70&Ó dobrih ocen. V prvem razredu so najboljši Pavline, Plavštajner in Brezovšek, v drugetii pa odličnjak Cepin. V tretjem razredu pa še med sabo kosata Planinšek in Zupane. PISMO IZ ŠOŠTANJA . V šoštanjskem okraju so v teku vse pri­ prave za dobro izvedbo volitev v frontne od­ bore OF po bodoči komasaciji krajevnih od­ borov OF. V nekaterih VO OF šoštanjskega okraja so že izvršili združitev KO OF in izvedli volitve v občinski odbor OF. Te dni pa bodo volitve še v Belih vodah, Mozirju, Ljubi ji in drugod. Tudi v Šoštanju je že čutiti predvolilno razgibanost. Iniciativni ,odbor za lizvedbo volitev v občinski odbor OF mesta Šoštanja ki ima v sestavu 5 rajonskih odborov OF, je pripravil kandidatno listo za upravni ì:ì nadzorni odbor OF mestne občine. Pred­ sednik in sekretar se bosta volila na vseh rajonskih občnih zborih di|^ektno. Volitve bodo po vseh rajonih zaključene že prve dni februarja, tako, da bo delo OF čimpreje zaživelo ter da bo novi odbor kar najbolje pripravil skorajšnje volitve v občinski ljud­ ski odbor mesta Šoštanja. Pred dnevi je bilo ustanovljeno novo knl- turno-umetniško društvo v Šoštanju, ki na.j bi poživelo kulturno življenje, ker dose­ danji SKUD Kajuh Šoštanj, kljub simbo­ ličnemu imenu ni zadostil vseh pričakovanj Šoštanjčanov, pri katerih je bil že od nekuaj močno razvit smisel za kultuumo udejstvo- vanje, prirejanje raznih akademij, uprizar­ janje iger itd. Dramatska skupina novo usta­ novljenega kulturno-umetniškega društva bo v februarju uprizorila Molierovega Skopuha, v katerem nastopajo tudi stari »asi«, številčno močan pevski zbor se že pridno vadi petja in je pričakovati, da bomo kmalu slišali tudi njih petje v dvorani. Pri tem društvu so ustanovili tudi lutkovno gledališče, ki bo našim pionirjem priredilo številna presene­ čenja s prireditvami, kjer bodo pionirji našli zabavo, pa tudi vzgojo. Že dalje časa dobro in redno deluje Ljudska univerza, ki vsakih štirinajst dni, ob torkih prrieja zanimiva predavanja za Šoštanjčane. Doslej je bilo že več vispelih predavanj iz področja tehnike, predvsem iz področja atom­ ske energije, le-te v službi človeka in mivu. Udeležba sicer še ni najboljša, bo pa vsled zanimivosti predavanj Ljudska univerza prav gotovo uspela zainteresirati večji krog obi­ skovalcev. B. V. BRASLOVČANI SI NE ŽELE VEČ TAKIH AKROBATSKIH PREDSTAV SKUD Braslovče je imelo dne 10. januarja 1952 svoj letni občni zbor, na katerem je po­ lagalo obračun svojega dela. V kraju so dani vsi pogoji za kulturno-prosvetno udejstvo- vanje. Novoizvoljeni odbor je sklenil poživeti delo ljudskega odra, saj ima v svoji sredini priznane igralce, tovariše Nandeta Basa, Jo- žeta Dobelška, Ivana Prislana in druge. Svojo pomoč je obljubilo tudi domače učiteljstvo. Priprave za prvo predstavo so že v teku. Veliko je zanimanje za pevski zbor. Ljudska univerza je že priredila poljudno­ znanstveno predavanje, ki se ga je udeležilo nad 150 mladincev in precejšnje število od­ raslih, posebno mater. Za svoje odlično pre­ davanje o spolnih boleznih in o jetiki je žel ravnatelj zdravilišča v Topolščici dr. Cestnik vsestransko priznanje. Načeto je bilo tudi vprašanje filmskih pred­ stav. KLO je dal svojo lastno kinoaparatnro v zakup v Maribor, češ da v kraju za kino ni bilo dovolj zanimanja, članstvo SKUD pa je mnenja, da bi se zanimanje za kino takoj vzbudilo, če bi društvo skrbelo za dobavo dobrih filmAv. Slabi in nepopolni filmi res ne morejo pritegniti ljubiteljev filma. Dokaz za potrebo kulturno-prosvetnega dela v Braslovčah daje nabito polna dvorana pri akrobatski predstavi, na katero je neko pod­ jetje vabilo občinstvo z ročno pisanimi le­ paki v takile hrvaščini: »Pozor! 20. I. 1952. g. Koja je stigla Artistička grupa. Program Smrtne akr>bacije i Ruski ples. Arapski Fagir i Zvočni Akrobacije. Zabavlat če vas Salivi Muki Kom čar u Prostorima Fiskul- turni Dom v Braslovče. Razen nastopa ša­ ljivih Avgustov v cirkuškem slogn ni pred­ stava občinstvu nudila ničesar. Nad pred­ stavo izpod vsake kritike je bilo občinstvo zelo razočarano.