Leto 1885.
B15
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XLIV. — Izdan in razposlan dne 29. septembra 1885.
i&l
Dopustno pismo od 2D. avgusta 1885,
xa lokomotivne železnice: Hatna—Kimpolnng in Hliboka—Berkometh s kriloma Karapčiu—Čudin
in Hadikfalva—Radauc.
Mi Franc Jožef Prvi,
po milosti Božji cesar avstrijski,
apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, Vladimirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; véliki vojvoda krakovski, vojvoda lotarinški, salcburški, Štirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleški in dolnje-sleški; véliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
Ker so Aleksander baron Petrinö, Peter baron Petrinö, Jakob baron Simonovič, Emanuel vitez Tabora, Modest vitez Grigorcea, Henrik Popper, Dr. Viktor vitez Umlauff de Frankwell in Charles Götz zaprosili, da bi se jim dala dopustitev v delo in vrŠbo lokalnih železnic od Hatna—Kimpolung in Hliboka—Berhometk s kriloma Karapčiu—Čudin in Hadikfalva—Radauc, vzvidelo Nam seje z ozirom na občno korist tega podjetja imenovanim prositeljem po postavi o dopuščanji železnic od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238) kakor tudi po postavah od 25. maja 1880 (Drž. zak. št. 56), od 26. decembra 1882 (Drž. zak. št. 180) in od 28. decembra 1884 (Drž. zak. Št. 203) to dopustitev podeliti tak<5 le:
§• 1.
Dajemo koncesionarjem pravico narediti in vršiti naslednje lokomotivne železnice, ki jih je izvesti kot lokalne železnice s pravilno medkolesno širino, namreč:
a)	od postaje Hatenske priv. železnice Levov-Črnovice-Jaš na Gurahumoro v Kimpolung,
b)	od postaje Hliboške priv. železnice Levov-Crnovice-Jaš na Karapčiu v Ber-hometh s krilom od Karapčiu v Čudin, in
c)	od postaje Hadikfalvske priv. železnice Levov-Črnovice-Jaš v Badauc.
§. 2.
Železnicam, ki so predmet te dopustnice, dodeljujejo se naslednja olajšilai
a)	oprostitev od Štempljev in pristojbin za vse pogodbe, knjižne vpise, vloge in druge listine v nabavo kapitala in zagotovilo obresti od kapitala i° vršbe do časa, ko se začne vršba, in za pridobitev zemljišč, za delo in opravo železnice do konca prvega vršbenega leta ;
b)	oprostitev od štempljev in pristojbin za prvo izdatbo delnic z interimalninn listi vred, kakor tudi od presnemščine, kar se je nabere o nakupu zemljišča;
c)	oprostitev od pristojbin in taks, dolžnih za podeljeno koncesijo in za izdatbo
te dopustnice;
d)	oprostitev od pridobnine in dohodarine, od plačevanja štempeljskih pristojbin kuponom in tako tudi od vsakega novega davka, kateri bi se utegnil vvesti s prihodnjimi postavami, do 5. dne junija meseca 1913.
§• 3.
Koncesionarjev dolžnost je delo v §. 1 pod a) in b) imenovanih železnic precej začeti in najdalje v poltretjem letu, od današnjega dne računeč, a delo proge Hadikfalva-Radauc najdalje dve leti po začeti vršbi na progah v §• 1 pod a) in b) omenjenih dokončati, dodelane železnice v občno službo izročdb ter vožnjo po njih ves čas, dokler traja koncesija, nepretrgoma vzdržavati.
Da bodo držali se zgornjega roka za delo, dolžni so koncesijonarji državi» upravi dati varnost, položivši petdesettisoč (50.000) goldinarjev kavcije v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati varovancev novci.
Ako bi ne dostali zgornjega roka, sme se izreči, da je ta položnina propad Ta položnina naj se nazaj dâ trideset dni po tem, ko bode državna kolavda-cija po koncesijoniranih železnicah brez spotike opravljena.
§. 4.
Da izdelajo dopuščene železnice, priteza se koncesionarjem pravica razlastitve (razsvojitve) po določilih dotičnih postavnih propisov.
Ista pravica se koncesionarjem dodeli tudi zastran tistih krilnih železi»0» ki bi se imelo narediti do posameznih obrtniških zavodov, in o katerih bi držav»a uprava spoznala, da jih je v javnem interesu napraviti.
§• 5.
Koncesijonarjem se je ob delu in rabi dopuščenih železnic držati tega, kar ustanavlja to dopustno pismo, in dopustilnih uvetov, ki jih postavi trgovinsko ministerstvo, ter tudi tega, kar velevajo semkaj merčči zakoni in ukazi, zlasti že-leznocestni dopustni zakon od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238) in železno-cestni vršbeni red od 16. novembra 1851 (Drž. zak. od 1. 1852 št. 1) in pa zakonov in ukazov, kateri se morebiti pozneje dadö.
Kar se vršbe same tiče, odpuščajo se varnostne naredbe propisane v redu železnocestne vožnje v toliko, kolikor se bode z ozirom na znižano maksimalno brzino trgovinskemu ministerstvu zdelo, da se smejo, ter bodo na to stran veljali dotični posebni vršbeni propisi, ki jih izdâ trgovinsko ministerstvo.
§. 6.
Koncesijonaijem priteza se pravica, pod uveti, ki jih postavi državna uprava, pravice in dolžnosti izhajajoče jim iz tega dopustila predjati — ne krateč poroštva naloženega jim po členu II, točki c) postave od 1. maja 1885 (Drž. zak. st. 66), — na delničarsko družbo „lokalne železnice Örnovice-Novoselica“, katere firma naj se primerno premeni.
Ta prenos naj se zgodi brezodplatno, oziroma za samo povračilo predhodnih od koncesionarjev res izdanih in ne uže v glavnici za gradnjo obseženih troškov, katerih iznos po cifri je pridržan pregledbi in odobrenju glavnega nadzorstva avstrijskih železnic.
Pravilom primerno pravno razmerje, ki nastane odtod, da se te lokalne železnice zedinijo v eno edinstveno podjetje, urediti je takö, da predstvene in glavne (založne) delnice bodo poslej uživale enakšne pravice z dotičnimi vrstami delnic delničarske družbe, obstoječe doslej pod firmo „Lokalna železnica Crnovice-Kovoselica.
Predstvene obligacije se ne smejo izdajati.
Nove predstvene obligacije, ki jih zgornja družba izdâ v dobavo novcev za gradnjo koncesijoniranih lokalnih železnic in katerih iznos državna uprava ° svojem času ustanovi, uživajo gledč obrestovanja in razdolžbe predstvo pred glavnimi delnicami.
Dividenda, ki pristoji predstvenim delnicam, predno smejo glavne (založne) delnice vprašati po dividendi, ne sme se odmerjati z več nego pet odstotki.
Vso napravno glavnico treba je odplačati po razdolžnem črteži, ki ga odobri državna uprava, v času, dokler traja koncesija.
Obrazci delnic glavnih ali založnih in predstvenih, ki se izdadč, potrebujejo °dobrcnja državne uprave.
§.7.	'
Transporti vojakov naj bodo po znižanih tarifnih cenah, in to po tistih določilih o tem in o polajšilili potujočim vojakom, katera vsak čas veljajo pri priv. Levovsko-črnoviško-Jaški železnici.
Ta določila obsezajo tudi deželno brambovstvo obéh državnih polovic, tirolske deželne strelce, in to ne samo ob potovanji na račun državne blagajnice, nego tudi ob službenem potovanji na svoj račun k vajam v orožji in prigledmm zborom, potem vojaško stražno krdelo civilnih sodišč Dunajskih, žandarstvo, ter po vojaški osnovano finančno in varnostno stražo.
Koncesijonarji se zavezujejo, pristati na dogovor med avstrijskimi železno-cestnimi društvi ukrenen o nabavi in imetji opravnih reči za vojaške transporte in o vzajemnem pripomaganji z vozili ob večjih vojaških transportih, potem na organska določila in na služabni propis o bojnih železnocestnih oddelkih, ter tudi na potlejšnji, 1. junija 1871 obveljavši dodatni dogovor o transportu takih bolnikov in ranjencev, katere je ležeče prevažati ob troških vojaške blagajnice.
Tako so tudi dolžni pristati na dogovor, katerega je z železnocestnimi društvi ukreniti o vzajemnem pripomaganji z osebjem ob velikih vojaških transportih in na propis o vojaških transportih po železnicah.
Te dolžnosti imajo koncesijonarji samo v toliko, kolikor se njih izpolnjevanje z ozirom na drugotnost teh železnic in na polajšila vsled tega dodeljena gledé naprave, opreme in cele vršbe zdi biti zvršljivo, o čemer pristoji razloka trgovinskemu ministerstvu.
Koncesijonarji se zavezujejo, da se hoče pri oddajanji služeb v zmislu postave od 19. aprila 1872 (Drž. zak. št. 60) ozirati na doslužene podoficirje iz vojstva, vojnega pomorstva in deželne brambe.
Koncesijonarji imajo dolžnost, vršbo na koncesijoniranih železnicah v slučaji mobilizacije ali vojske vsak čas brez pravice do odškodovanja v toliko in dotle ustaviti, kolikor in dokler bi vojaško oblastvo spoznalo da je to neogibno potrebno za pohod vojaških krdel ali za druge vojaške operacije po javnih cestah, ki jih železnice rabijo.
§• 8.
Dopustna doba in z njo vred v §. 9 lit. b) železnocestnega dopustnega zakona izrečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja do petega dne junija 1973, in mine po tem roku.
Državna uprava sme tudi izreči, da je koncesija pred iztečajem zgornjega roka izgubila svojo moč, ako se ne bi dostale dolžnosti v §. 3 ustanovljene o začetku in zvršetku delanja in začetku ter vzdržbi vožnje, in bi se prestop roka ne mogel opravičiti v zmislu §. 11*“, lit. b) železnocestnega dopustnega zakona niti ne posebno s političnimi ali novčnimi krizami.
§• 9.
Koncesijonarji imajo dolžnost, delovršbo po koncesijoniranih lokalnih želez* nicali na podlogi vršbene pogodbe, ki potrebuje odobrcnja trgovinskega mini' sterstva, — z uporabo zmislu primerno uvetov, ustanovljenih za vršbo lokalne železnice črnovice-Novoselica, — upravstvu stične avstrijske glavne železnice Levov-Črnovice-Sučava, katere se drži, na prvih dvajset (20) let proizročiti.
Državna uprava si pridržuje pravico, ko bi država gori omenjeno stično glavno železnico kadar si koli bodi prevzela v državno vršbo ali odkupila, is*0'
dobno prevzeti vršbo na koncesijoniranih lokalnih železnicah ter za čas koncesije, kar ga še ostane, voditi za račun koncesionarjev, odnosno delničarske družbe, ki bi prišla na njih mesto.
Ali to vršbovodstvo naj se opravlja pod uveti, kakor so dogovorjeni v zgornji vršbeni pogodbi, odnosno pod uveti, kateri koncesijonarjem ne bodo neugodnejši, nego so postavljeni v prej omenjeni vršbeni pogodbi.
§• 10.
Državna uprava prihranja si pravico, da more koncesijonirane železnice, ko se dodelajo in v službo izročč, odkupiti za odškodnino v gotovem, ki jo dâ koncesijonarjem.
Da se določi odkupščina, seštejd se letni čisti dohodki, kar jih je podjetje imelo v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom ; od tega se odbijejo čisti dohodki dveh najslabejših let in povprečni čisti dohodek ostalih petih let se izračuni.
Ako bi vendar tako najdeni srednji čisti dohodek ne dosegel vsaj letnine potrebne za obresti po 5% nominalne napravne glavnice, ki jo je dovolila državna uprava, in za nje odplačilo o času, za katerega veljâ koncesija — tedaj se ta letnina vzame kot čisti donos odmeri odkupščine v podlogo.
To veljâ tudi za slučaj, če se železnica odkupi pred preteklim sedmim letom vršbe.
Odškodba naj se po izboru državne uprave dâ ali v renti, enaki zgornjemu srednjemu, odnosno minimalnemu donosu, ki naj se koncesijonarjem v dobi še ostali koncesije poluletno, 1. januvarja in 1. julija vsako leto po dospetji plačuje, ali pa z enkratnim plačilom tistega iznosa, ki je v času odkupnje primeren kapitalni vrednosti računsko najdeni na temelji petodstotnih obresti letnih rent, kar jih do stečaja koncesije za izplačilo dospč.
Zgornja glavnica naj se — kakor si državna uprava izbere, — plača ali v gotovini ali pa z državnimi zadolžnicami po ceni na Dunajski borsi, ki so jo imele ta dan pred resničnim plačilom.
Nominalni napravni kapital po cifri je podvreči odobrenju državne uprave.
Ako bi se po izteku prvega vršbenega leta izvedle še druge nove stavbe, ali bi se pomnožile vozne oprave, smejo se dotični troškovi prišteti naprav-nemu kapitalu, ako je državna uprava privolila v gori omenjene nove stavbe ali v pomnožitev voznih oprav, in če se troškovi ti, kakor veljâ, izkažejo.
Po odkupu železnice in z dnem tega odkupa pride država izplačavši od-kupščino, brez drugega odmenila ali vračila, v last in užitek teh tukaj koncesijo-uiranih prog, z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, — tudi vozil če so se katera omislila, in zalog materijala, in tako tudi iz napravne glavnice narejenih vršbenih in pričuvnih zalogov, kolikor le-ti niso uže po svoji Uamembi z odobrenjem državne uprave celo ali deloma pošli.
§. 11.
Ko mine dopustilo in tist dan, kadar mine, preide na državo brez vračila neobremenjena svojina in užitek dopuščenih železnic, in vse premične in nepremične pritikline, tudi vozilnega parka in zalog materijala, in tako tudi iz na-pravne glavnice narejenih vršbenih in pričuvnih zalogov, kolikor le-ti niso uže z odobrenjem državne uprave po svoji namembi po polnem ali nekoliko pošli (§• 10).
Ako to dopustilo mine, ter tudi, ako se odkupi železnica (§. 10), ostaja koncesijonarjem last reservnega zaloga napravljenega iz lastnih dohodkov podjetja in kar ima denarjev terjati, po tem last posebnih del in poslopij napravljenih ali pridobljenih iz lastnega imetka, katere so sezidali ali si pridobili vsled pooblastila od državne uprave z izrečnim pristavkom, da ne bodo pritiklina železnici.
§. 12.
Državna uprava ima pravico, uvériti se, da so dela železne ceste tor tudi vrsbena oprava po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo in oziroma odpravijo.
\ oziru na odkupno pravico pristoječo državni upravi po §. 10, dolžnost je koncesionarjev, pogodbe o delu in dobavi pred sklenitvijo položiti v odobrenje pred državno upravo. Tudi ima državna uprava pravico, po svojem človeku pregledovati gospodarjenje, in sosebno po nadzornikih ob trosku koncesionarjev pošiljanih kakor si ji koli pozdi primerno prigledovati, da se delo izvede po projektu in po pogodbi.
Cesarski komisar, katerega postavi državna uprava za lokalne železnice, odnosno, kateri službuje pri podjetji zedinjenem z lokalno železnico Črnovič-Novo-selica, tudi sme, kolikorkrat se mu zdi primerno, hoditi v seje upravnega sveta ali drugega zastopa, kateri veljâ za družbe načelništvo, ter k občnim zborom, in ustavljati vse sklepe in naredbe nasprotne zakonom ali družbenim pravilom, oziroma kvarne državni koristi.
Za tu ustanovljeno nadziranje železnocestnega podjetja koncesijonarji za zdaj ne plačujejo v državno blagajno povračila.
Takisto se koncesijonarji odvezujejo dolžnosti, izrečenih v §. 89 reda že-leznocestne vožnje od 16. novembra 1851 (Drž. zak. od 1. 1852 št. 1) gledč povračila večjih troskov, ki bi se nabrali po policijskem ali dohodarstvenem nadzoru, in gledč dolžnosti, zastonj nabaviti in vzdržavati uradne prostorije.
§. 13.
Državni upravi so dalje prihranja pravica, ako bi se poleg vsega poprej®' njega svarila po večkrat prelomile ali opustile dolžnosti, naložene v dopustnim, v dopustnih uvetih ali v zakonih, poprijeti se naredeb, primernih zakonom ter p° okolnostih — se prodno izteče koncesija, — izreči, da jo ista ugasnila.
Kos XLIV. 142. Razglas ministerstva za finance od 28. septembra 1888.
321
Resno opominjajo vsacega, da ne dela zoper to, kar ustanovljuje le-ta do-pustnica, in dodeljujoč koncesijonarjem pravico, zastran izkazne škode pred Našimi sodišči zahtevati odmčne, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to dopustnico in vsem tem, kar se v njej ustanavlja.
V dokaz tega izdajemo to pismo, naudarjeno z Našim večjim pečatom, v Našem cesarstva glavnem in prestolnem mestu na Dunaji, devet in dvajsetega dne meseca avgusta v letu po odrešenji sveta tisoč osem sto osemdesetem petem, Našega cesarjevanja tridesetem sedmem.
Franc Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Pino s. r.	Dunajewski s. r.
14*.
Razglas ministerstva za finance od 25. septembra 1885,
da se je c- kr. mala colnija II. razreda Collaz-Caprile iz Gaprile preložila nazaj v Collaz.
Mala colnija II. razreda, ki je bila v Caprile na Italijanskem postavljena, preložila se je iz Caprile nazaj v Collaz na Tirolskem ter ima pozdaj ime: c. kr. mala colnija I. razreda v Collazu.
Dnnajewski s. r.