Za Ijubo zdravje. Znan je pregovor, da je zdravje največje bogastvo. Zato mora seveda skrb za zdravje biti ena naših prvih ,s?«tnih skrbi. Saj je to skrb za zdravje, ki je sicer res le za ta svet, vendar tudi Bog sam v svoje postave vzel in nam jo je kot 5. božjo zapoved naložil izpolnjevati. On, ki je človeka ustvaril in dušo s telesom združil, hoče, ida t zdravem telesu prebiva zdrava duša. Zdravo telo jje namreč vir moči, je vir dela in uspehov ne le v telesnem in gmotnem oziru, ampak tudi v duševnem. Zdrav človek je namreč bolj vnet in vztrajen v čednostnem krščanskem življenju. Naravna podlaga čednosti, katero mora še podpirati nadnaravna milost božja, je torej nedvomno — zdravje. Najjasnejši dokaz za našo trditev nam nudijo medIrojne in povojne razmere. Vojska je še vsakokrat čednost poleptala, taka, kot je bila pretekla svetovna, pa še prav posebno. Človek je zgubljal svojo mirno razsodnost in volja mu je pešala vsled preveljkega telesnega izčrpanja ne-Ie onim pri vojakih, tudi doma. In tako je res bila čednost marsikje poteptana, pa tudi zaničeyana. Zdaj iščejo pota za zboljšanje človeškega življenja, da bo zopet čednost v časti. Naš namen je opozoriti danes na eno pot, ki nas med drugimi tudi vodi k temu cilju. To je skrb za teksno zdravje. Mohorjeva družba, ki že dolga desetletja od Slomška sem daj« našemu na- rodu oporo v dobrih knjigah, je videla to pot in je zato izdala knjige »Za ljubo zdravje!« Te knjige sicer niso našle toliko čitateljev, kot razne povesti, a gotovo so družine, ki hranijo te knjige bolj kot kako skrivnostno zdravilo. Enako je prav potrebno, da imamo posebno ministrstvo za narodno zdravje. To je dolžno skrbeti najpreje za tiste, ki so zdravje izgubili, za bolnike, torej za bolnišnice, za okrajne in okrožne zdravnike. Se^ veda, ne bi nič škodilo, če bi to nalogo posebno z ozirom na Slovenijo, malo bolje Tršilo kot dozdaj. Ima pa to ininistrstvo tudi to nalogo, da uči zdrave, kako zdravje ohraniti. jPrvi znaki, da se bo posvetilo tudi tej skrbi, je list »Zdravje«, ki izhaja y Ljubljani zdaj že drugo leto. Toda prijatelji naroda so spoznali, da to Se ne zadostuje. Kakor povsod, je bilo treba tudi tukaj seči po samopomoči. Zalo so ustanovili organizacijo, ki naj bi skrbela za telesno zdravje, obencm pa to zdravje takoj uporabljala za vir čednostnega, krščanskega življenja. Ustanovili so zato — orlovsko organizacijo. Zato vsakdo, ki ima vpogkd v delo orlovske organizacije, zna ceniti njeno veliko poslanstvo, ki ga ima v našem narodu. Kakor pri nas, tako imajo seveda tudi drugod katoliške telovadne organizacije. Vse te se zelo razlikujejo od telovadnih organizacij, ki skrbe samo za telesno zdravje brez ozira na izrabo teksnega zdravja Y dušni prid. Zato so v svojem delu in zdTuževanju popolnoma ločene od onih. Imajo tudi svojo mednarodno katoliško zvezo. In slovenski Orli pri tej niso zadnji, pač pa v prvih vrslah. Upamo, da se bo to tudi letos pokazalo, ko gredo v Rim, kjer se bodo zbrali katoliški telovadci iz vseh delov sveta, da manifestirajo za svoje veliko kulturno delo pred vidnlm namestnikom jKristusovim. Orlovska organizacija pa potrebuje za svoj razroj prostora, takega prostora, kamor bo kdaj mogla povabiti tudi druge, da nastopijo pred nami. Zato si je zamislila velik načrt, pripraviti si take prostore. Oni, ki so bili leta 1923 na katoliškem shodu v Ljubljani, so na istem prostoru stali. To je bil prostor javne telovadbe, ob Dunajski cesti, nasproti vojašnici. Za ta prostor so si izbrali tako ime, da ga vsi narodi razumejo in enako kličejo: S t a d i o n. Stadion bo torej treba postaviti! Da bo mogoče čim več ljudi pridobiti, da ga bodo pomagali postaviti, so priredili srečkanje ali loterijo. Na videz ne bodo vse srečke zadele, v resnici pa prav vse. Kajti ta denar, — 10 D —, ki jih daš za srečko ni proč vržen denar, ampak je opeka v veliki zgradbi, ki naj bo kakor spomenilr in ponos slovenskega naroda, ki hoče tudi \z lastne sile skrbeti za svoje Ijubo zdravjel