^31 2548
industrija
pohištva
stol
kamnik
Jugoslavija
STOL
GL A
-/
KOLE
SILO
KTIVA
DUPLICA, 29. DECEMBRA 1970
LETO 17 — ŠT. 7
Mesto Kamnik med preteklostjo
Malo starih mest je ohranjenih na Slovenskem, eno izmed njih je Kamnik. Kakšna je njegova podoba v preteklosti, kakšno ima sedaj in kakšen bo njegov izgled v prihodnosti?
To je vsebina razgovora z ing. arh. Bojanom Sleglom, ki že nekaj let »skrbi« skupaj s sodelavcem ing. arh. Janezom Laznikom za kar najbolj originalno podobo tega starega mesteca.
Pred štirimi leti je Občinska skupščina sprejela odlok o zaščiti mestnega jedra. Vzporedno se je začela ureditev in obnova mestnega jedra. Kamniku naj bi vrnili nekdanjo turistično veljavo, saj je bil svojčas v turizmu celo pred Bledom (do zgraditve trojanske ceste).
sredstev in pomanjkljivega načina financiranja. Občanom, ki obnavljajo fasade, bi bilo treba pomagat1 z družbenimi sredstvi, s posojili. Kranj in Tržič od-delj ujeta za to del sredstev iz prispevka za uporabo mestnega zemljišča, drug del pa iz amortizacijskih sredstev stanarin stanovanjskega podjetja iz dela amortizacije stanovanjskih podjetij. Iz teh virov naj bi tudi v Kamniku zagotovili sredstva za posojila. S tem pa bi omogočili tudi strokovno nadzorstvo nad obnovo fasad.
Pri urejevanju mesta je važna tudi kanalizacija in čistoča mesta. Mesto je treba temeljito in redno čistiti. Neredno čiščenje je tudi posledica pomanj-
Lični izveski v starem stilu dajejo Kamniku svoj pečat
Razvoj v zadnjih dveh desetletjih je že močno popačil mesto, zato je potreben strog spo-meniško-varstveni režim v središču mesta, ki je ostalo še nepopačeno.
Eden prvih ukrepov je bil asfaltiranje glavne in tlakovanje stranskih ulic. Istočasno se je začela tudi akcija za obnovitev fasad mestnih hiš. Ta akcija pa poteka počasi zlasti zaradi pomanjkanja finančnih
kljivega usmerjanja sredstev v ta namen. K vedno večji nečistoči prispeva tudi širjenje industrije v samem središču mesta (Tovarna usnja z odprtimi skladišči kož ipd.). Za to, da bi ta industrija izginila iz središča mesta Kamnik, se je zavzemal že arh. Plečnik.
Tudi prometna rešitev je važna za podobo mesta. Ozka grla v mestu postajajo čedalje bolj pereča in to bo potrebno rešiti
in prihodnostjo
z arkadami. Ne zaradi mode, temveč zaradi funkcionalnosti arkad. S tem bi ločili pešce od avtomobilskega prometa in sprostili prostor za sodobni promet.
Prva arkadna rešitev bo na začetku Kamnika pri bivši Eti, kjer bo DZS odprla nov lokal. Postopoma naj bi se tako rešila celotna glavna ulica. Druga rešitev prometa, ki dopolnjuje prvo, je obvozna cesta. Ta bi pri Titanu prešla Kamniško Bistrico in dalije potekala po levem bregu. Prestavitev avtobusne postaje z glavnega trga na desni breg Bistrice (v podaljšku Tovarne usnja) bi prispevala k rešitvi vprašanja parkiranja. Ta projekt je prav sedaj v delu.
Leta 1932 je bilo v Kamniku 32 gostiln v centru mesta, danes jih je 7, od tega sta le dve res kvalitetni (Planika s kavarno in Cerar). Nepotrebno bi bilo povečati število lokalov, treba pa bi bilo sedanje adaptirati in izboljšati. V načrtu je adaptacija v Maistrovi ulici pri današnjem gasilskem domu (Malo-grajski dvor) v hotel B kategorije. To bo tudi doprinos dokaj skromnim nočitvenim kapacitetam v mestu (sedaj le 40 postelj v hotelu Planinka). Planinka predvideva izgradnjo kegljišča na kompleksu sedanje Železnine in delu samostanskega vrta, kar bi prispevalo k družabnemu življenju občanov.
Glede trgovine je skupščina zavzela stališče, da da več trg. podjetjem možnost, da odpro svoje lokale, kar je nedvomno v prid potrošniku. Kočna, ki ima večino trgovskih lokalov, je premajhno podjetje, da bi lahko povsem zadostilo potrebam občanov. Vsa stara mesta naj bi imela majhne specializirane trgovine in ne veleblagovnic, ki se ne morejo vključiti v ambient.
Nadaljnji načrti so: aktivirati grad Zaprice, delno kot muzej,
Nadaljevanje na str. 2
Spet je leto naokoli naj je bilo kakorkoli polno ali ne uspeha, spet je čas veselja, smeha, čas, ko si stiskamo roke in zaželimo drugim, sebi, kolektivu, skratka vsem, naj bo leto, ki prihaja, boljše in srečnejše vsem kot je bilo leto, ki odhaja, na Silvestra ostal bo le spomin upom in željam ob Novem letu vsem članom kolektiva se pridružuje uredništvo in družbenopolitični aktivi.
ScecH&
ieta
1971

L .ligfcfi		
	HHPg	
Mesto Kamnik med preteklostjo in prihodnostjo
Tako naj bi v prihodnosti izglodal Samčev predor
Nadaljevanje s 1. strani
delno kot gostinski lokal. Pripravljajo se tudi načrti za adaptacijo razvaline na Malem gradu v nočni lokal in adaptacija »rokovnjaške hiše« na Šut-ni v gostinske namene, saj ima izredno notranjo gotsko arhitekturo.
Zgornja železniška postaja, ki jo je odkupila občinska skupščina, naj bi bila preurejena v mladinski klub, kar bi sprostilo prostor v kavarni. Pri tem bi se morala bolj aktivirati ZM.
Razen ostalim parkom se daje največ poudarka načrtni ureditvi Malograjskega hriba. Končana je obnova trostopenjske romanske kapele na Malem
gradu s sredstvi občine in republiškega sklada za spomeniško varstvo. Vsa dela so pod nadzorom zavoda za spomeniško varstvo Kranj. Sama kapela bo odprta za občinstvo.
Kamniku naj bi dajali značilnost tudi cehovski znaki in izveski nad lokali. Ureditev nekaterih problemov, kot so kmetija sredi mestnega središča, skladišča v arhitektonsko in lokacijsko zanimivih hišah, prav tako čaka na smiselne rešitve.
Seveda bo v celotnem kompleksu ureditve podobe mesta Kamnika vseskozi potrebna pomoč družbenopolitičnih organizacij, saj je idej in načrtov dovolj.
Zapisala S. S. in P. J.
Razgovor s sodelavci
Tokrat je uredništvo izbralo za razgovor strokovnega sodelavca v OSDP dipl. lesno industrijskega inženirja Franca Burgerja. Star je 29 let, v podjetju je od maja 1969 in bo obrato-vodja našega novega obrata pisarniškega pohištva PE 9 ob Korenovi poti.
Uredn;štvo je postavilo naslednja vprašanja:
1.	Kako se pripravljate za nastop delovnega mesta vodje PE 9 — pisarniško pohištvo?
2.	Kako si predstavljate vodenje in organizacijo dela na bodočem delovnem mestu?
3.	Kolikšno kapaciteto proizvodnje bo imel novi obrat in kolikšno bo izkoriščanje teh kapacitet?
4.	Ali pričakujete ustrezno strukturo delovnega kadra v novi tovarni?
Odgovoril je naslednje:
Na novo delovno mesto se pripravljam po določenem programu, ki obsega predvsem • seznanjanje z nalogami (dnevnimi, tedenskimi, mesečnimi) obratovodje, proučevanje metod dela na vseh strojih, detalj-
ne organizacije tehnologije in dokumentacije, praksa v furnimi in mizarni ter praksa v drugih lesnih tovarnah s podobno tehnologijo in organizacijo proizvodnje (Brest, Meblo). Pod detajlno organizacijo razumemo: organizacija nove dokumentacije, izdelava in proučitev nove tehnologije — postavitev strojev v linije, združitev strojev v agregate, izračun deponij, kapacitet strojev, potrebne delovne sile in strukture. V zvezi s tem je povezana določitev elementov proizvodnje — programirana proizvodnja, to je delitev dela med PE 9, PE 8, PE 3 in ostalimi kooperanti, proizvodnja na skladišče polizdelkov, gotovih izdelkov, ekonomske serije v proizvodnji, dobavni roki — izračun pretoka skozi proizvodnjo v posameznih oddelkih, način naročanja v proizvodnji in skladiščenje kooperantskih pol-zidelkov.
Organizacija dela na bodočem delovnem mestu in vodenje bo ozko povezano s pripravo dela in njenimi faktorji (lan-siranje, di&pečiranje, tehnologija), tako da bo vodenje dejan-
sko le podaljšek te nove moderne organizacije. Grobo ter-miniranje dela se bo opravljalo v centralni pripravi dela. medtem ko se bo fino termimi-ranje opravljalo v samem obratu. To fino terminiranje bo v sodelovanju z obratovodjem vodil lansar na posebnih plan-tografih, kjer bo predočeno dnevno stanje proizvodnje. Z začetkom obratovanja novega obrata bo v proizvodnji stekla tudi nova dokumentacija. Z njeno pomočjo bo možna dnevna kontrola opravljene proizvodnje.
Obrat ploskovnega pohištva bo razdeljen na sledeče oddelke:
f urnimi — furniran j e iverk; strojni — strojna obdelava furniranih iverk;
površinska obdelava; skladišče polizdelkov; montaža z embaliranjem; skladišče gotovih izdelkov.
Za razliko od organizacije v PE 8 ne bo več mojstrova naloga razdeljevati delo, ampak bo mojster le nadzornik proizvodnje v svojem oddelku, ker je princip nove organizacije proizvodnje tak, da bo vse že naprej predvideno in pripravljeno. Mojstru bo dana dokumentacija z operacijami za vsa delovna mesta v oddelku, torej
bodo imeli delavci svoje delo že vnaprej programirano na pripravljenih delovnih listkih.
Naloge obratovodje pa bodo:
Skrb za pravočasno dobavo vseh tvoriv, reprodukcijskega materiala, polizdelkov kooperantov, pravočasno izdelavo in odpremo gotov"h izdelkov, sinhronizacijo proizvodnje med vsemi oddelki, tesno sodelovanje z lanserjem zaradi priprave proizvodnje.
Kot smo že omenili, bo mojster opravljal nadzor nad proizvodnjo v oddelku in skrbel za pravočasen dovoz materiala in pravočasno oddajo v naslednji oddelek. Delavci bodo skrbeli le za delo na svojem delovnem mestu, ne bo pa jim treba skrbeti za dovoz in iskanje materiala (transportni delavci), isto pa velja tudi za orodja in rezila. Kontrolna služba pa bo skrbela za kvaliteto polizdelkov in izdelkov v vseh oddelkih.
Po tehnologiji, ki je projektirana za novi obrat, to je ka-
paciteta strojev, deponija med stroji, skladišče polizdelkov in skladišče končnih izdelkov, bo imel novi obrat kapaciteto 5000 enot mesečno, to je ca. 6000— 7000 izdelkov. Z manjšimi spremembami, vezavo strojev v agregate, dokupom nekaterih novih strojev, pa je možna kapaciteta do 10 000 enot mesečno.
V začetku, ko bo stekla poizkusna proizvodnja in bo zaradi nove organizacije (proizvodnje) le potreben določen čas privajanja zaradi novih ljudi, nove tehnologije, dokumentacije, bodo kapacitete precej manjše. Kasneje, ko bo proizvodnja stekla s polno kapaciteto, pa bo odvisna izkoriščenost od povpraševanja po naših izdelkih in sposobnosti prodajne službe.
Struktura vodilnega kadra v novem obratu bo na ustrezni ravni že zaradi uvajanja nove modernejše organizacije proizvodnje. Obratovodja nove tovarne bo imel visoko izobrazbo, lanser proizvodnje višjo, oddel-kovodje pa bodo na ravni tehnikov. V strukturo proizvodnih delavcev pa moramo zajeti take, da bodo v vsakem pogledu ustrezali delovnemu mestu, delavec bo moral znati opravljati vsa dela na svojem delovnem mestu, vključno manjša popra-
vila na strojih, iz česar sledi, da morajo biti vodje strojev le kvalificirani delavci.
Računamo, da bo iz PE 8 prišlo v nov obrat ca. 90 delavcev, naloga kadrovske službe pa je poiskati še 40 do 50 delavcev. Kljub temu, da se občuti veliko pomanjkanje kvalificiranih kadrov, upam, da bo dosežena predvidena kvalifikacijska struktura.
Ob koncu pa moram omeniti še sodelovanje in nesebično pomoč sodelavcev OŠDP in vodje OŠDP tov. Smoleta pri mojem uvajanju v vsa tehnološka in organizacijska dela na področju nove moderne tehnologije, organizacije in vodenja.
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA INDUSTRIJE POHIŠTVA STOL KAMNIK. IZDAJA DELAVSKI SVET.
GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK JANEZ CERAR. TISK: UČNE DELAVNICE ZAVODA ZA SLUŠNO IN GOVORNO PRIZADETE V LJUBLJANI.
Razmišljanja o gradnji počitniškega doma
Na zadnji seji delavskega sveta je bil sprejet sklep o nakupu zemljišča za gradnjo počitniškega doma. Ah je bil ta sklep premišljen ali ne, ali je bil predlog utemeljen ali ne, o tem ne bi hotel razmišljati. K razmišljanju me silijo drugi vzroki. V dnevnem časopisu velikokrat beremo, da ta im ta delovna organizacija prodaja svoj počitniški dom. Drugi prodajajo, mi bi pa gradili. Ali se zavedamo, da gradnja počitniškega doma ni majhna investicija in da že laik lahko oceni, da bi gradnja takšnega doma stala blizu pol mili jarde S din. Ali si lahko privoščimo tako-gradnjo, dokler delavci še vedno stanujejo v nemogočih stanovanjskih prostorih? Ali res. koristi počitniški odmor pretežen del zaposlenih, ah pa so to eni in isti? To so vprašanja, ki so me prisilila k razmišljanju.
Ali ni morda bolje najti drugo obliko za možnost rekreacije in počitniškega letovanja naših delavcev, ki bo dosegla isti namen, kakor če gremo v drugo-gradnjo?
Kakšen je pravzaprav namen počitniškega letovanja? Verjetno je njegov namen počitek, zabava in še kaj, vendar vse to-po zmernih cenah. Vse to se da doseči po vsej verjetnosti tudi brez gradnje doma.
Ali ne bi bilo smotrneje in bolj racionalno, da se poveča nadomestilo za K 15, ki ga dobijo vsi zaposleni, in si nato-
vsak po svojih željah izbere
kraj, kjer bi želel letovati. S povečanim nadomestilom za K 15 pa bi se omogočilo tudi tistim delavcem z naj nižjimi OD, ki sedaj ne hodijo na morje ali drugam, da si privoščijo nekaj dni počitka.
Takšen način financiranja pa bi brez dvoma podjetje lažje preneslo kot pa financiranje gradnje doma.
Kaj sem hotel s tem člankom? S tem člankom sem hotel vzpodbuditi vse zaposlene, da dajo svoje mnenje in šele glede na mnenje večine naj bi nato delavski svet sklepal. Mnenja so lahko tudi anonimna in se v takem primeru odlagajo v skrinjico pri vratarju. Podpisana in objavljena mnenja pa bodo honorirana.
F. S.
AFORIZMI
NEPISANI ZAKONI
Hiša advokata je zgrajena iz denarja tožnikov.
Pošteni državljani ne potrebujejo zaporov, lopovi stanujejo v njih!
Na sodišče lahko greš, kadar koli hočeš, a iz njega, ko te izpustijo.
Ljudje preživijo življenje pretežno na svobodi, razen zakonskih mož, tatovi pa v zaporih.
Če ne bi bilo slabih ljudi, ne bi bilo dobrih advokatov!
Človek ne živi samo od kruha, lahko tudi od govoričenja (star sindikalist).
Človek se rodi slep in umre kratkoviden (žalostno).
TOTI
Ing. Burger pri študiju organizacije novega obrata
Interbiro 70
Direktorski kabinet
V Zagrebu js bil od 16' da 21-novembra II. mednarodni sejem pisarniške opreme in sredstev »INTERBIRO«. Na sejmu je sodelovalo preko 250 razstavljavcev iz 20 držav, kar kaže na izredno velik porast zanimanja za to prireditev-
»Interbiro« kot povsem specializiran sejem informacijskih sredstev in pisarniške opreme postaja tudi za naše podjetje ena izmed najpomembnejših propagandnih in komercialnih prireditev. Z osvojitvijo programa pisarniškega pohištva BIRO E in organizacijskih sredstev smo se vključili v krog stalnih razstavljalcev Interbiroja, čigar misija je prikaz najfunk-cionalncjših pripomočkov za povečanje storilnosti v pisarniškem poslovanju. Letošnji Interbiro je v vseh ozirih presegel pričakovanja tako v pogledu števila razstavljalcev in obiskovalcev, kvalitete razstavljenih proizvodov, zaključenih poslov in vseh vzporednih prireditev (seminarji, predavanja, prikaz delovanja elektronskih strojev in drugo).
Naše podjetje je na 400 m2 razstavnega prostora predstavilo obiskovalcem kompleten program pisarniškega pohištva.
Poleg standardnih elementov pohištva BIRO »E« in BIRO »S« smo razstavili kot novosti program direktorskega kabineta v palisandru, pisarniško kuhinjo, vkonponirano v standardne elemente in organizacijska sredstva že v lastno organizirani proizvodnji.
Z uvedbo direktorskega kabineta smo zadostili povpraševanju po tej opremi, ki je del kompletacije za opremo celotnih poslovnih zgradb. Del naših izdelkov programa BIRO »E« in kino foteljev je razstavilo tudi podjetje »Slovenijales«.
Zanimanje obiskovalcev za naše proizvode je bilo izredno veliko in s ponosom lahko povemo, da smo bili deležni pohval z
vseh strani. Že podatek, da smo imeli več kot sto pogovorov z resnimi interesenti za naše pohištvo, kaže, da smo z izborom novega programa pisarniškega pohištva in s kvaliteto izdelkov dosegli že zelo visoko mesto v evropskem merilu. Prav zato moramo v tem trenutku storiti vse, da obdržimo pridobljeni sloves in da z modernejšimi koncepti poslovanja in metodami plasmana blaga na tržišče zadovoljimo naše kupce.
Prav »Interbiro«, je pokazal, da se nam obetajo lepe perspektive v prodaji pisarniškega pohištva, saj je jugoslovansko tržišče dovolj veliko, da sprejme celotno količino proizvedenega pisarniškega pohištva. Informativne in propagandne akciji pred in v času Interbiroja morajo postati stalna praksa, saj je dobra informiranost potencialnih kupcev o naših izdelkih najboljše zagotovilo uspešne prodaje in finančnih uspehov v prihodnosti.
Naš nastop na razstavi je bil na enakem nivoju, kot jih vidimo na inozemskih razstavah pisarniške opreme, le s to razliko, da smo še vedno ostali samo pri furnirju, zunaj pa opažamo vedno večji prodor barvastega pisarniškega pohištva, s katerim moramo tudi mi vsaj na naslednjem Interbiroju resno računati. Istočasno pa je potrebno dati še večji poudarek organizacijskim sredstvom, s katerimi imamo veliko prednost pri kompletaciji pohištva nasproti ostalim proizvajalcem.
Pri ostalih proizvajalcih ni bilo opaziti kakšnega večjega koraka naprej od I. Interbiroja. Od teh ima še vedno največjo prednost »Virovitica« s pohištvom po sistemu nemškega »Pan« programa. Kljub temu pa ne nastopajo z vsemi elementi pisarniškega pohištva, ki omogočajo kompletiranost, sodobno funkcionalno poslovanje in razmestitve.
Letošnji seminar o uporabi pisarniškega pohištva Biro »E«, namenjen predstavnikom velikih trgovskih hiš v Jugoslaviji ter predavanje o organizaciji pisarniškega poslovanja s praktičnim prikazom funkcionalnosti pohištva biro »E«, je imel velik odmev med udeleženci, zato od teh akcij pričakujemo v prihodnosti lepe uspehe. Razumljivo je, da na lovorikah in pohvalah ne smemo niti za trenutek zaspati, ampak moramo napeti vse svoje fizične in umske sposobnosti, da na prihodnjem Interbiroju prikažemo še več, še boljše, še pestrejše in komercialno zanimivejše artikle, da visoko mesto, ki smo ga dosegli med evropskimi proizvajalci, ne samo obdržimo, ampak da se na lestvici kvalitetnih proizvajalcev povzpnemo še za kako mesto višje. Ne samo kvaliteta izdelkov, temveč tudi kvaliteta vseh vzporednih dejavnosti, povezanih s plasmajem blaga na tržišče, mora biti naša stalna skrb in praksa. »Interbiro« je kritični pregled naših vsakoletnih dosežkov na področju pisarniškega pohištva, obenem pa vzpodbuda za uspešno delo v prihodnosti.
Naš odnos do požarne varnosti
Ob koncu leta lahko ugotovimo, da smo letošnje leto preživeli brez večjega požara. Bilo je nekaj začetnih manjših požarov, na srečo pa do katastrof ni prišlo.
Ali gre pri tem za izboljšan odnos do požarne varnosti ali pa gre le za srečno naključje? Bo našem mnenju je vsakega nekaj. Lahko trdimo, da je bila v začeku leta požarna varnost, ko se še ni pozabilo na požar v lakirnici PE 7, res vzor-
na, da pa se je nato iz meseca v mesec slabšala. Vzroki so predvsem: malomarnost, omalovaževanje požamo-vamostne zaščite, nepremišljenost, skratka izključno subjektivni vzroki.
Povod, da pišem ta članek, so ugotovitve občinske komisije za požarno varnost, ki je pregledala del objektov dne 1. 11. 1970. leta ter ugotovila precej žalostno sliko v primerjavi z ugotovitvami iz lanskega leta.
Komisija je predvsem ugotovila nered v glavnem v vseh objektih. Električne inštalacije so zatrpane, vodovodni hidranti in ročni gasilski aparati so založeni, po oddelkih se kopiči navlaka nerabnega lesa, to so brez dvoma subjektivne pomanjkljivosti, ki bi jih vodstva poslovnih enot z malo dobre volje in z določeno mero odgovornosti lahko odpravila. V lakirnicah se kopiči prevelika količina lakov in drugih vnetljivih tekočin, prav tako se v lakirnicah kopičijo večje količine usedlin, električne naprave se ne kontrolirajo v zadostni meri, tako da je povsod vse polno pomankljivosti. Občinska komisija je bila tudi mnenja, da je potrebno odvodne cevi za zrak v brizgalnih kabinah pogosteje čistiti, zlasti pa je nevarna mešanica lakov raznih vrst, ki lahko povzroči požar.
Še in še bi lahko našteval ugotovitve komisije, vendar že iz teh podatkov je razvidno, kakšno je sedanje stanje.
Ob tej priliki želim opozoriti vse zaposlene, zlasti pa mojstre in vodje poslovnih enot na pra-
Alkoholizem
Zaradi delovanja alkohola na človeški organizem, ki povzroča sčasoma pri alkoholiku spremembe na živčnem sistemu, prebavnih organih in jetrih, se pokažejo spremembe tudi na zunaj, ki imajo širše posledice. Alkoholičarji so neprijetni za svoje sodelavce, ker so prepirljivi in neobjektivni. Ker jim sposobnost za delo upada, so v stalnem sporu s sodelavci, mojstri in drugimi predpostavljenimi. Postanejo tudi neuvidevni. Izpad od dela je pri njih veliko višji kot pri ostalih delavcih, ker imajo pogosto težave z želodcem, so zelo utrujeni, pogosto pride do vnetja živcev, obolenja jeter. Tudi od ostalih bolezni so manj odporni, ker je obrambna moč organizma zmanjšana. Vsa ta obolenja zahtevajo dolgotrajno zdravljenje, ki je uspešno samo, če se alkoholik vzdrži alkohola. Abstinenco pa je pri njih zelo težko doseči.
Pri istem delu opažamo, da so obratne poškodbe pri alkoholikih bolj pogoste in težje, kot pri ostalih delavcih. Alkoholičarji so tudi zelo nesigurni delavci. Z leti jim delovna sposobnost in spretnost zelo upada. Zelo pogosto tudi neopravičeno oziroma brez pravega vzroka ostajajo doma. To je posebno znano po prostem dnevu in nedelji.
Alkoholičar je manj časa sposoben za delo kot ostali delavci,
vilnik o požarni varnosti, ki ga je sprejel delavski svet podjetja in ki so ga sprejeli vsi zaposleni v podjetju. V pravilniku je popolnoma nedvoumno povedano, da smo za požarno varnost v podjetju odgovorni prav vsi od delavca, ki dela na najbolj neodgovornem delovnem mestu, pa do glavnega direktorja. Zlasti pa je v pravilniku velik poudarek na odgovornosti mojstrov in vodij poslovnih enot. Mislim, da ne bi škodilo, če bi si ob novoletnih praznikih še enkrat prebrali pravilnik o požarni varnosti in si enkrat za vselej vtisnili v spomin ter se po njegovih določilih tudi ravnali.
Ne pozabimo požara v Ravni gori: škoda 3 milijarde S din, 600 delavcev brez zaposlitve, ali požara v Novolesu ali Podbrdu. Zavedajmo se, da je večina od nas odvisna od zaslužka tovarne in da ima vsaka katastrofa lahko tragične posledice za daljšo dobo.
Z malo dobre volje in večjo odgovornostjo do požarnovarnostne zaščite lahko pomanjkljivosti odpravimo, to pa pomeni, da bomo bolj brezskrbno pričakovali naslednji dan in da ne bomo iz dneva v dan trepetali pred požarom zaradi malomarnih odnosov.
Z malo dobre volje in večjo brez izjeme v naslednjem letu zavedali odgovornosti glede požarne varnosti in pomanjkljivosti odpravili, želim vsem zaposlenim srečno in veselo leto 1971.
ŠEPEC FRANC
v industriji
ker po gotovih letih pitja duševno in telesno zelo propade in je edina rešitev zanj invalidska upokojitev. Sem ne spadajo samo tisti alkoholiki, ki se vsak dan opijajo do pijanosti, ampak tudi tisti, ki vsakodnevno po malem pijejo in niti ne vemo, da so alkoholiki. Šele po posledicah, ki jih povzroči alkohol pri takem človeku, pridemo do tega zaključka. Najbolj nevarne za to so žgane pijače, ki se dajo piti brez predhodnega uživanja hrane in ki že v majhnih količinah omamljajo človeka. Pitje alkohola je najprej razvada in šele kasneje, ko postane potreba za človeka, govorimo o bolezni. Do te razvade pogosto pride zaradi različnih praznovanj in navad. Zelo slaba stvar je tudi prepričanje, da gotovih del ni mogoče opravljati brez manjše količine alkohola, ker so pretežka. Iz takega prepričanja nastajajo na teh delovnih mestih težki in številni alkoholiki.
Alkoholik je veliko breme za družino, za podjetje in tudi družbo. Pri tem trpijo člani družine, ki nimajo miru in na delovnih mestih ne morejo v redu delati. Otroci alkoholikov so težki nevrotiki in tudi pravi bolniki. Sodelavci so tudi v nezavidljivem položaju, ker so v stalnem sporu z alkoholikom in njihovo delo ter obnašanje ne more rešiti situacije, ki nastaja na takem mestu.
Srečanje s predsednikom
Titom
Bilo je lepo oktobrsko jutro. Sonce je prijetno sijalo, ko smo hiteli na beograjski sejem. Nihče ni hotel zamuditi srečanja s predsednikom Titom, ki je bil napovedan ta dan. Zato tudi nihče od razstavljal cev ni to jutro zamudil, vsi so bili že precej pred otvoritvijo sejma na svojih mestih.
Na vseh razstavnih prostorih so kontrolirali, če je vse v redu, če so eksponati dobro razporejeni, skratka: vse je moralo biti brezhibno in urejeno. Vsi smo bili nestrpni od pričakovanja. Ura obiska se je vse bolj bližala, zato smo začeli ugibati, kje se bo predsednik Tito s spremstvom najprej ustavil in kaj bo najbolj pritegnilo njegovo pozornost.
Ob napovedani uri je predsednik Tito s spremstvom vstopil v halo osem, kjer je devet znanih, uglednih slovenskih podjetij razstavljajo svoje eksponate. Pri vhodu je visoke goste v imenu devetorice sprejel in pozdravil vodja propagandne službe Mebla, ki je nato predsednika Tita s spremstvom popeljal po razstavnih prostorih posameznih podjetij.
Predsednik Tito je bil prijetno presenečen, ko je izvedel, da so se slovenska podjetja odločila za
Marsikdo bo morda pomislil, da se pod tem naslovom skriva prijetna zgodba, žal pa moram priznati, da je to, kar bom napisal, žalostna resnica, ki se je nekateri ljudje ne zavedajo, sploh pa ne vedo, kakšne posledice lahko ima. Struktura delavcev v podjetju je dokaj različna. Vsakdo ima svoj značaj, svoje delovne navade, večjo ali manjšo strokovnost. To je povsem razumljivo. Vsi niso imeli enakih možnosti za uresničitev svojih želja in hotenj. Vsakdo se je moral pač zadovoljiti s tistim, kar mu je bilo dosegljivo.
To pišem zato, ker bi rad seznanil vse tiste, ki vsaj malo prebirajo naše glasilo in ki se zanimajo za napredek našega podjetja, kako ljudje v kolektivu sprejemajo in kako reagirajo na novo sprejetega strokovnega sodelavca. Kdorkoli se vsaj malo lahko vživi v položaj tega mladega strokovnega delavca lahko ve, da mu šola ne daje vsega, kar potrebuje za delo v proizvodnji. Ne daje mu delovnih izkušenj in ne talenta za ravnanje in vodenje določenega števila ljudi, ki so vsak drugačnega značaja, različnih talentov in sposobnosti. Še in še bi lahko našteval. Vodstvo podjetja pa od tega mladega človeka pričakuje in ima pravico zahtevati napredek v proizvodnji. To pa bo le tedaj, če mu pri tem delovni ljudje pomagajo, mu dajejo moralno podporo in s tem možnost ustvarjanja začrtanega plana, ki bo koristil nam vsem.
V podjetju so tudi ljudje, ki so si ustvarili prepričanje, da je
skupen in enoten nastop na beograjskem sejmu. Z zanimanjem si je ogledal razstavljene eksponate, mimogrede pa se je pozanimal za probleme in perspektive posameznih podjetij.
V našem paviljonu je visoke goste v imenu podjetja pozdravil naš predstavnik v Beogradu ing. Petar Dimitrijevič, ki je izkoristil ugodno priliko in izvedel demonstracijo pisarniškega pohištva Biro »E«. Predsednik Tito je z zanimanjem sledil demonstraciji in razlagi o urejenem sistematičnem pisarniškem poslovanju.
Predsednik Tito in njegova žena Jovanka sta si z zanimanjem ogledala naše izdelke, posebno pa vrtiljake tip 4052. Soprogi Jovanki so bili tako všeč, da je preizkusila njihovo funkcionalnost, predsednik Tito pa je njeno demonstracijo prijetno komentiral. Oba pa sta bila nad tem izdelkom zelo navdušena.
Predsednik Tito je potem s spremstvom odšel na ogled ostalih paviljonov, v nas pa je popustila napetost, ki smo jo čutili.
Za nekatere je bilo morda to srečanje z našim simpatičnim predsednikom prvo, drugo ali tretje, vsako srečanje z njim pa je posebno doživetje, nekaj enkratnega.
vsak novi sodelavec nepotreben in da dobiva plačo samo zato, ker je pač napravil šolo. Ustvarjajo se napačne predstave o njegovem delu, če bi ga po njihovem sploh lahko tako imenoval. Vse to pa je po mojem mnenju nazadnjaško mišljenje, ki današnjemu razvoju samo škoduje. Določene spremembe, ki so nujno potrebne, sprejemajo z odporom, ker je pač drugače, kot pa oni mislijo, oziroma so navajeni starega načina. Za hrbtom tega mladega človeka se dogaja marsikaj, to pa le-ta najbolj občuti, čeprav ljudje mislijo, da nič ne vidi in nič ne sliši. Na račun njegove začetniške neizna j dl jivosti, in pomanjkanja prakse se vrstijo najrazličnejši očitki, neupravičene in neumestne pripombe. Skratka, dobiva »polena pod noge«. Tako ravnanje pa temu človeku ustvari dvome in poruši dobro mišljenje o naših delovnih ljudeh, o katerih se toliko piše in govori.
Dogodi se celo, da mu tudi njegov najožji sodelavec skuša škodovati in mu onemogoča izpopolnjevanje na tem področju. Zamislite si, da ima ta sodelavec primat v delovnih izkušnjah in strokovnosti ali bolje rečeno: veliko prakse v tej smeri dela. Nenadoma pa se pojavi na novo sprejeti sodelavec, mlajši od njega, brez prakse v tej smeri, vendar z večjo strokovno izobrazbo kot on. V istem trenutku je ozračje napolnjeno z bojaznijo o delitvi teh njegovih izkušenj z nekom drugim ali po njegovem mišljenju: s tekmecem.
Lahko si sedaj predstavljate, v kakšnih okoliščinah naj tak
mlad strokovnjak doseže uspeh. Delavci čutijo odpor do njihovega novega vodje, najožji sodelavec krčevito čuva svoje dolgoletne izkušnje, vodstvo podjetja pa pričakuje od njega plodno delo, saj je bil ta človek vendar sprejet zato da bo šlo bolje, da se bodo uresničili začrtani plani.
Čudim se, da v naši družbi do nečesa takega lahko pride. V takšnih okoliščinah ni čudno, da izgubiš voljo do dela in da postaneš zakrknjen, tvoja energija pa ostane neizkoriščena. Upam, da boste razumeli to moje pisanje in se zamislili nad tem problemom, ki ne vodi k napredku.
Prizadeti
Pripis uredništva
Problem, ki ga razkriva avtor ni problem samo našega podjetja, ampak je splošen problem vsega sveta, ker pa je problem dobro nakazan, smo članek objavili. Iz članka smo izpustili le žaljive in tendenciozne ocene, sicer pa je članek ostal tak, kot je bil. Menimo pa, da je nakazovanje problema šele prva stopnja reševanja, kajti dalje je treba analizirati vzroke, nakazati rešitve, odločitev in šele nato dejansko reševanje, pri čemer pa ne sme izostati kontrola rezultatov reševanega problema. Kot je že nakazal avtor, vse to izvira iz prevelike zaprtosti posameznih vodij in premalo timskega dela, verjetno pa tudi iz premajhne samoiniciativnosti prizadetih strokovnjakov, če je to pisal prizadeti strokovnjak. Je pa tudi res, da ni take dobrodošlice občutil samo avtor, ampak velika večina strokovnjakov, ki so prišli v podjetje. Menimo pa, da je problem tak, da še pričakujemo prispevkov na to temo.
Čisti računi, dobri prijatelji
Konec leta je treba napraviti pregled poslovanja in v ta namen je potrebno napraviti tudi kontrolo materialov, inventarja in drugih predmetov — inventuro. V skladiščih imamo razne materiale, ki se med seboj razlikujejo po vrednosti in po prometu. Vsaka sprememba stanja kateregakoli predmeta v skladišču se evidentira na skladiščni kartici v mehanografskem centru, iz katerega dobimo mesečna poročila o stanju skladišč. Določeni materiali so dragi in jih proizvodnja izrablja v velikih količinah skozi vse leto, drugi se pojavljajo samo nekajkrat na leto in še takrat se takoj izrabijo, obstajajo pa tudi taki materiali ali predmeti, ki jih že dalj časa ne rabimo, čeprav jih imam-o na zalogi.
Ne oziraje se na vrednost in promet materialov qz. predmetov, se vsi evidentirajo oz. kontrolirajo na enak način. Sistem spremljanja in kontrole skladišč ne dela razlike med vrtiljaki, lakom, aktovkami, samokolnicami, pokrovkami itd. Nekateri materiali že po več let niso imeli prometa, vendar računalnik verno vsak mesec izpisuje njihovo stanje, ki je največkrat nič. Običajno so to za-
stareli materiali, ki so za odpis ali pa so že odpisani, vendar njihova šifra ostane kot spomenik padlemu junaku.
Okrog 20—30 % skladiščnih kartic v skladišču 10 ima stanje nič, torej ni materiala, vendar kartico je treba poiskati, da se zadovolji principom inventure.
To je inventura kartic, ki je včasih zamudnejša od inventure materiala, ker z iskanjem nekaterih kartic porabimo več časa kot s štetjem komadov.
Mesečna poročila o stanju skladišč, katere se poslužuje tudi priprava dela niso zadovoljiva informacija o stanju materialov. Priprava dela potrebuje v danem trenutku ažurni podatek o materialu in ne takega, ki je star že en mesec. Zato se morajo planerji obračati za informacije o materialu direktno na skladiščnika, kar zahteva, da poslovanje v skladišču organiziramo po principih, ki so enostavni in učinkoviti, kot npr. kartoteka so sistemu »kardeks«. S to kartoteko dosežemo vizuelni prikaz stanja določenih materialov. Ob pogledu na kartoteko materiala dobimo takoj sliko o stanju zalog.
Vrednost podatka je v tem, da nam določeno informacijo čim bolj objektivno in hitro posreduje. Pri enaki taktiki obdelave za vse podatke bi nam tudi moderni računalnik težko posredoval ažurne informacije. Zato moramo materiale analizirati po ABC metodi, da ločimo važnejše od manj pomembnejših. Ažurne informacije potrebuje proizvodnja samo ea, najvažnejše materiale A skupine, ki jih je komaj 20 %.
Sodobni čas, ki je v znamenju elektronske obdelave podatkov, je v marsičem podoben Platonovi filozofiji, ki npr. razlaga, da puščica leti zato, ker je njeno naravno stanje v prsih sovražnika.
Za nas ne sme veljati, da je naravno stanje kateregakoli podatka v luknjani kartici, tem--več je njegovo naravno stanje v tem, da nam v dani situaciji čim več koristi.
Ce število materialov določamo samo s štetjem luknjanih kartic, dobimo vtis, da imamo toliko raznovrstnih materialov, ki bi jih tudi sodoben računalnik težko obdelal. Pri glob ji analizi podatkov, zlasti z metodo ABC pa ugotovimo, da je velik odstotek podatkov, ki glede na koristnost ne opravičuje svoje prisotnosti v vsakomesečnih obdelavah na IBM-u.
S.	F.
V novem letu tretja prosta sobota
Naše podjetje je bilo eno prvih, ki se je vključilo v iskanje primernih poti za uvedbo 42-urnega delovnega tedna. Odločilo se je za postopno uvajanje skrajšanega delovnega časa tako, da ne bi bili prizadeti niti potrebna proizvodnost niti produktivnost.
Ravno povečana produktivnost je tista, ki daje možnost skrajšanja delovnega časa. Skrajšani delovni teden smo
uvedli pri nas praktično že leta 1966, le da smo imeli — v nasprotju z večino okoliških podjetij — drugačno razporeditev prostega časa. Za prihodnje leto smo se na splošno željo članov kolektiva odločili za uvedbo tretje proste sobote. Razumljivo pa nam mora biti, da se s tem ne sme zmanjšati niti proizvodnja niti produktivnost. Se več, boljša produktivnost naj bi pokazala, da je bil omenjeni ukrep upravičen. V nasprotnem primeru bi mogli morebitni slabši rezultati vplivati tudi na osebne dohodke, česar pa si seveda ne želimo.
Z uvedbo tretje proste sobote bo ukinjen dosedanji, že kar »udomačen«, 15-minutni odmor. S tem nikakor ni rečeno, da tak odmor po 2 urah dela ni primeren, vendar tudi dodatni čas v normi (čas za osebne potrebe) lahko nadomesti v največjih primerih nujne fiziološke potrebe (prigrizek tistih, ki vstajajo že ob 4. uri ali prej). Seveda je tudi dodatni čas za osebne potrebe točno določen v normi in vsaka prekomerna poraba pomeni manjše doseganje norme oziroma v celoti vzeto: slabšo produktivnost. V zadnjem času uvajamo v proizvodnji vse več tekočih trakov, za katere pa bomo tudi vnaprej določali predahe (npr. 5 minut po 2 urah dela) v okviru dodatnega časa oziroma časa počitka. Vsa poraba časa je torej predvidena in je sestavni del norme. V kolikor se nedisciplinirano porablja, se to pokaže v manjši produktivnosti dela.
Z ukinitvijo 15-minutnega odmora bomo povečali sedanji dnevni efektivni delovni čas za 15 minut, to je od sedanjih 435 na 450 minut (30 minut ostane za malico). Razumljivo je, da moramo teh 15 minut spremeniti v delovni čas, to je norme na izmeno se bodo povečale za 15 minut dela. Istočasno bomo v začetku leta izvedli še eno novost, ki je za urejeno fino ter-miranje že neizbežna, to je od-račun časa za malico iz norme (saj nihče tudi doslej v tem času ni delal), ki se bo plačal posebej. In še to, norme se bodo odslej izražale samo s časom (časovne norme), npr. 2,25 ure za 100 komadov.
Za uspešen prehod bodo začasno dostopne tabele, ki bodo pokazale tudi komadne norme.
Z začetkom obratovanja nove tovarne pisarniškega pohištva se bo začel uvajati tudi nov sistem organizacije proizvodnje. To zadeva tudi manjšo spremembo delovnega listka (bel listek za obračun po učinku). Da omogočimo enoten obračun, bomo z novim letom uvedli tudi v dosedanjih obratih nekoliko spremenjen listek, ki pa bo enoten za vse podjetje in element novega sistema vodenja proizvodnje (sistem naj bi v celoti deloval najprej v novi tovarni).
Člani kolektiva naj skušajo z razumevanjem gledati na te spremembe, ki so potrebne deloma za uvedbo tretje proste sobote, pa tudi kot osnova za sodobno organizacijo dela. Zavedati se moramo, da z manj dela in nedisciplino ne moremo uvajati proste sobote, marveč je to mogoče le z boljšo produktivnostjo in organizacijo dela.
S. S.
Dobrodošlica
„Vxi{dH6- sUvedt&vah\e."
Marsikomu se je kdaj zgodilo kaj takega, o čemer so ljudje radi govorili. Ce vas je volja, potem prosim preberite, kako je preživel eno izmed silvestrovanj Nace Zabregar:
Nace je prekoračil že petinštirideseto leto, ko je začel premišljevati, če bi se morda oženil. Ni ga brez vzroka zaskrbela starost in ni mogel najti kaj sebi primernega. Če je dekle še prijaznejše nagovoril, vsaka ga je odbila.
Skrb o ženi mu je pričela resno lesti v kosti. Zadovoljen bi bil še, če bi ga uslišala kakšna postavna vdova, ali pa tudi ■ovenela devica, pa čeprav dvomljive preteklosti. Toda nič. Ko so ga v tovarni premestili z delovnega mesta pomočnika na mesto, kjer je moral sam ravnati s strojem, se mu je nenadoma odprlo več možnosti. V oddelku furnirja so delale skorajda same ženske. Dobrih pol jih je bilo poročenih, med vsemi ostalimi pa bi lahko izbiral. Vendar je imel zopet smolo, saj med delovnim časom ni mogel ogledovati žensk, med malico pa je bilo premalo časa in še zijal je bilo toliko, da ga je kar stiskalo. Ženski se ni hotel približati, če ni vedel vse o njej od šolskih let naprej. Za poizvedovanje je vsak mesec plačal kakšen zelen bankovec.
Ustavil se je pri Barbari. Doma je bila nekje z Moravškega. Nacetu bi kar ustrezala, saj je bila mlada in lepa. Ponosen bi bil na tako ženo. Ko je Barbari razložil svoj načrt, se mu je smejala:
»Ko boš imel avto, stanovanje in se boš pomladil za dve desetletji, bom šla morda s tabo.«
Nacetu je malce nagajal čas, saj se nikakor ni mogel vklopiti vanj. Da bi denar zapravljal za avtomobil, mu še na misel ni prišlo. Raje ga je skrbno čuval. Dosti ceneje se mu je zdelo voziti na delo s kolesom, čeprav je bil še očetov. Nekaj dinarjev mu je dala majhna kmetija, na kateri je živel s starši, zato mu je kupček z denarjem rasel.
Barbaro je nekajkrat spremljal do avtobusa in se obenem oziral na vse strani tako, da se ni vedelo, ali mu je nrav, ali pa nerodno, če ga kdo vidi. Ošabna ni bila več, tudi smejala se mu je manj, zato je bil Nace prepričan, da je že njegova. V nedeljo je šel k njej na dom. Ni ga spodila. Potem naslednjo in zopet naslednjo nedeljo. Vedno sta sedela vsak na svoji strani mize. Vedno ji je pravil o delu doma, o tem, koliko dinarjev bo prihranil do novega leta in koliko časa se lahko nosi ena sama zakmašna obleka, če se pazi nanjo. Barbara mu je ob neki taki priliki oponesla:
»Daj no, pusti pri miru te stvari. Raje me prijemlji za kolena, jaz se bom pa branila in nama bo čas .mnogo hitreje minil.«
Zadnji delovni dan pred Silvestrom je Nace nenadoma vprašal Barbaro:
»Ali greš kam silvestrovat? Pridem pote?«
Čeprav.se mu je zdelo denarja za takšne neumnosti sila škoda, je menil, da se mora vendarle prilagoditi drugim. Seveda je sklenil že vnaprej, da ne bo zapravil veliko.
Barbara se mu je v odgovor zahihitala:
»Imam še sestro. B'OŠ zabaval kar obe?«
Naceta je pogrelo. Za obe že ne bo plačeval. Po drugi strani pa je bil vesel, da je privolila. Njen odgovor je razumel kot, da naj pride k njej. Pozneje se je domislil: Povabil je svojega prijatelja Petra.
»Za Silvestrovo imam pripravljeni dve odlični dekleti: Lahko te vzamem s seboj. Prijetno boš silvestroval.«
Peter je bil njegovih let, le denarja ni imel toliko, ker ga je sproti spravljal v obtok. Na Silvestrovo popoldne sta se oba praznično .opravila. Zavezala sta si kravati in posebno lepo očistila čevlje. Nace je inato zaprege! konja v sani in že sta hitela proti Moravčam. Voznik je sam pri sebi mislil: »Ali ni lep? Kot v prejšnjem stoletju!« Kraguljčki pozvanjajo in snega je ravno prav, da sani lepo tečejo. Sem in tja je kakšen zamet, pa to ne moti.«
Na Viru sta ju ustavili dve mladi dekleti:
»Ah se lahko peljeva z vami? V Lukovico greva silvestrovat.«
»Žal sva že oddana,« se je zarežal Nace in pognal konja.
»Zakaj pa ju nisi vzel na sani?« se je jezil Peter. »Šli bi kar skupaj v Lukovico. Ne bi nama bilo treba lesti v tiste hribe.«
»Prijatelj, to kar meni prepusti. Boljših žensk ne bi mogel dobiti. Ko jih bova malo napila — ah imaš kaj denarja? •— bova lahko počenjala, kar bova hotela. Boš videl. Jaz sem mojo že čisto zmešal, ti boš pa svojo tudi hitro.«
Precej pred Barbarino hišo sta ušla s sanmi v obcestni jarek. Prevrnila sta se v sneg. Ko sta vlekla sani na cesto, sta oba ugotovila, da sta zajela v čevlje.
»Prekleto me zebe,« je godel Peter, ko so se mu hlačnice strdile.
»Potrpi, kmalu se boš posušil, na-to pa boš prijetno praznoval. Tako še nisi.«
Malo pred Barbarino hišo sta opazila v snegu stopinje. Pri vseh treh hišah, kolikor jih je bilo na kupu, so bila akna razsvetljena.
»Danes se vse veseli,« je bil navdušen Nace. »Le kako sem mogel vsa leta do sedaj prespati za pečjo tako lep večer!«
Konja sta privezala pri hlevu, ga ogrnila in mu dala klajo detelje, ki sta jo pripeljala s sabo. Otepla sta sneg s hlačnic in se počesala. Kar všeč sta si bila v oguljenem ogledalu.
»Ali ni dosti lepše priti s sanmi vasovat, kot pa s tistim dragim avtomobilom,« se je pohvalil Nace. Peter mu je v odgovor le nekaj zagodel. »Boš videl,« je nadaljeval prvi, »kako bosta dekleti ves eh.«
Ko sta vstopila v hišo, ju je pozdravila le mati: Oče je odšel že spat.
»Kje pa sta dekleti,« je hitro vprašal Nace.
»Mislim, da ne daleč. Pri sosedu.«
»Bosta kmalu prišli domov?«
»Verjetno.«
Vsedla sta se na klop pri peči. Na mizi je vreščal tranzistor in prijetni glas napovedovalca radia Ljubljana je plaval po sobi: »Dragi poslušalci, le še nekaj ur je do Novega leta. Prav gotovo ste v topli sobi ob čaši izbranega vina. Mi v studiu bomo poskrbeli za prijetno glasbo, vi pa nazdravite svojim družicam. Kmalu jih boste lahko povedli v novoletni ples.«
»To je še vprašanje, če jih bomo kam povedli,« je zogodel Nace. »Ti lahko gobezdaš, ničesar ti ;ne manjka, pa še denar služiš obenem.«
Peter je potiho preklinjal, saj je (bila peč skoraj mrzla. Hlačnica se mu še odtajala ne bo. Naceta je tudi zeblo v noge, a ni hotel pokazati. Minila je dobra -ura.
»Spat grem,« je rekla mati: »Če bosta še čakala, ne pozabita zapreti vrat za sabo, ko bosta šla.«
Debelo sta jo pogledala. Če bi bila Barbara moja hčerka, bi jo že prijel, je razmišljal Nace. Fant jo čaka, da bi silvestrovala, nje pa od nikoder. Kazalci so se približali enajsti uri. V sobi se je čisto ohladilo. Trepetala sta, kot bilki na vodi. Petnajst minut pred Novim letom se je Peter spomnil:
»Pojdiva ponju k sosedu. Še je čas.«
Zunaj je pričel naletavati sneg. Ko sta prišla do soseda, sta ugotovila, da deklet sploh ni tam. Sledovi avtomobilskih gum v snegu so dah slutiti, da sta se odpeljali od soseda v mesto. Še precej časa bi robantila iz maščevanja okrog hiše, če ne bi dobil Nace v obraz nekaj vode, ki jo je radodarno zlila vanj sosedova mati.
»Naj jih vzame vrag,« sta rekla in se odpeljala domov. Vedno bolj je snežilo. Toda ta sneg je bil videti tako žalosten, čeprav je bil bel in je padal na novoletno noč.
»Kdo bi si mislil,« je ugotovil Nace, »da so takšne težave, če se človek hoče malo zabavati. Navsezadnje je še najprijetneje silvestrovanje doma za pečjo.« Tako je hotel tolažiti Petra, ko sta lezla pri Nacetu na orjaško zeleno peč.
Še dolgo po Novem letu so se Nacetu v tovarni smejali in ga spraševali, če je zadovoljen s prvim silvestrovanjem v dvoje.
»Nič ne dosežeš,« je razmišljal Nace zase, »če rineš po svoje. Moraš s svetom naprej.«
Denar iz nogavice je pretopil v lepega plavega fička. Niti še ni opravil šoferskega izpita, že je poleg njega v avtu sedela prijazna sopotnica. To ga je navdajalo z mirom in mu dajalo zagotovila, da bo prihodnje Silvestrovo bolj prijetno preživel.
SIVEC CIRIL
Kadrovske novice
Prišli od 9. 11. do 7. 12. 1970 Bergant Janez, PE 8, mizarski mojster; Borštnar Anton, PE 5, PK zidar; Burja Franc, PE 5, -mizarski vajenec; Dajčar Alojz, PE 1, nekvalificiran delavec; Hančič Ljudmila, PE 1, nekvalificirana delavka; Heme-tek Martin, PE 7, nekvalificiran delavec; Koncilja Franc, PE 4, nekvalificiran delavec; Klopčič Terezija, PE 8, nekvalificirana delavka; Koželj Alojzija, PE 7, nekvalificirana delavka; Lanišek Jože, PE 7, mizar; Močnik Jernej, PE 5, nekvalificiran delavec; Pavlin Marija, PE 5, mizarska vajenka; Pirkovič Franc, PE 1, komercialist z višjo šolsko izobrazbo; Podbregar Marija, PE 1, nekvalificirana delavka; Ravnikar Ana, PE 7, nekvalificirana delavka; Robavs Vera, PE 8, nekvalificirana delavka; Se-delšek Jernej, PE 4, nekvalificiran delavec; Spruk Frančiška,
PE 7, nekvalificirana delavka; Tič Stanislava, PE 1, nekvalificirana delavka; Učakar Alojz, PE 5, pap'mičar; Zlatnar Ivan, PE 3, nekvalificiran delavec.
Odšli od 4. 11. do 7. 12. 1970
Čarman Marija, PE 7, nekvalificirana delavka; Glavač Frančiška, PE 8, nekvalificirana delavka; Grkman Roman, PE 6, nekvalificiran delavec; Jenko Pavla, PE 7, PK politirka; Košir Milan, PE 5, nekvalificiran delavec; Koželj Stane, PE 7, mizar; Lanišek Jože, PE 7, mizar; Lipar Stanko, PE 2, nekvalificiran delavec; Mravlje Milan, PE 4, nekvalificiran delavec; Roginič Štefan, PE 1, nekvalificiran delavec; Tomše Božo, PE 2, strojni ključavničar; Zobavnik Janez, PE 4, nekvalificiran delavec.
Invalidsko je upokojena Glavač Frančiška iz PE 8.
M. K.
Nagradna križanka
Nagrajeni reševalci novembrske križanke
V uredništvo je prispelo 40 rešitev, pravilnih pa je bilo žal le osem. Kakšne so bile napake, boste videli v rešitvi križanke, kjer so na j pogoste j še napake napisane z debelejšimi črkami. V bodoče pa bomo upoštevali, da so križanke razmeroma težke in bodo sedaj lažje.
Nagrade prejšnje križanke je izžrebala 5. 12. 1970 Marinšek Tončka iz PE 8.
Izvlekla je sledeče:
1.	nagrada Gašperlin Ivan 50 N din
2.	nagrada Grabnar Vida 30 N din
2.	nagrada Pestotnik Andrej 30 N din
3.	nagrada Semen Milka 20 N din
3. nagrada Podmiljšak Meri 20 N din
3. nagrada Weber Jelka 20 N din
Nagrajencem čestitamo!
Prispevke za naslednjo številko glasila pošljite najkasneje do 15. 2. 1971.
Nagradna križanka
Rešitve nagradne križanke pošljite najkasneje do 15. 1. 1971. Izžrebanih nagrad bo šest in sicer:
Prva nagrada po 50 N din Dve drugi po 30 N din Tri tretje po 20 N din