Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2012/16 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta Z1-2213 Naslov projekta Ekološka klasifikacija vodnih sistemov na območju Julijskih Alp in Karavank in ocena ranljivosti zaradi vpliva podnebnih sprememb Vodja projekta 22615 Nataša Mori Tip projekta Zt Podoktorski projekt - temeljni Obseg raziskovalnih ur 3400 Cenovni razred B Trajanje projekta 05.2009 - 04.2011 Nosilna raziskovalna organizacija 105 Nacionalni inštitut za biologijo Raziskovalne organizacije -soizvajalke Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 1 NARAVOSLOVJE 1.03 Biologija 1.03.03 Ekosistemi Družbeno-ekonomski cilj 02. Okolje 2.Raziskovalno področje po šifrantu FOS1 Šifra 1.06 - Veda 1 Naravoslovne vede - Področje 1.06 Biologija B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3.Povzetek projekta2 SLO Julijske Alpe in Karavanke so bogate z vodnimi viri. Na tem območju se nahajajo tudi obsežni kraški in aluvialni vodonosniki, katerih živalstvo je skoraj nepoznano. Različne oblike rabe zemljišča, predvsem turizem in kmetijstvo ogrožajo kvaliteto podzemnih voda in s tem tudi življenjski prostor podzemnega živalstva. Pričakovati je, da bodo v prihodnosti, ta danes z vodo bogata območja, prizadele hude suše kot posledice klimatskih sprememb. Zato je nujno oceniti trenutno stanje kakovosti vode skupaj z ekološkim stanjem podzemnih ekosistemov ter ohraniti raznovrstnost podzemnega živalstva in tudi živalstva v površinskih vodah. Glavni cilj izvedenega podoktorskega projekta je bila ekološka ocena in karakterizacija kraških vodonosnikov v Julijskih Alpah in Karavankah ter opredelitev ranljivosti podzemnih voda. Izvedeni podoktorski projekt je bil tesno povezan z aktivnostmi interdisciplinarnega evropskega projekta Water Management Strategies against Water Scarcity in the Alps (Alp-Water-Scarce). Vzporedno z raziskavami favne podzemnih voda in ekologije izvirov je potekalo usposabljanje doktorske študentke iz Turčije, ki je raziskovala ekologijo povirnih delov vodotokov v povezavi z nihanji pretoka. V začetni fazi raziskave je potekalo zbiranje obstoječih prostorskih podatkov. Pripravile so se baze podatkov o obstoječih vodnih virih in njihovih hidroloških in geomorfoloških značilnostih. Nato so bila izbrana referenčna vzorčevalna mesta - izviri, kot dostopne točke do podzemnih voda in kot posebni življenjski prostori, za katere je značilno majhno nihanje temperature skozi leto (okoli 2°C). Za čim bolj reprezentativne podatke (zajetje čim večjega števila vrst in opazovanje povezav med združbami in nihanji pretokov) je vzorčenje potekalo v spomladanskem, poletnem in jesenskem delu leta. Terenske in laboratorijske meritve so zajemale merjenja najpomembnejših dejavnikov okolja (pretok, sestava substrata, temperatura, električna prevodnost, kisik, vsebnost hranil) ter vzorčenje podzemne in izvirske favne. V zaključni fazi raziskave so bile narejene analize prisotnosti in razširjenosti podzemne in izvirske favne ter ocena ranljivosti vodonosnikov. Pokazalo se je, da so raki ceponožci in raki dvoklopniki (Copepoda, Ostracoda - Crustacea) zelo primerni kot indikatorji hidro-geomorfoloških in ekoloških lastnosti vodonosnikov ter se lahko uporabijo tudi za oceno ranljivosti. Najpomembnejši izsledki raziskave so, da je sestava podzemne favne v prvi vrsti odvisna od hidroloških in geomorfoloških značilnosti vodonosnika ter da se je gostota živalstva spreminjala s pretoki in padavinskim režimom na območju vodonosnika. Hidrološko bolj odzivni vodonosniki (visoka nihanja pretokov v izvirih) so imeli bolj raznovrstno favno. Rezultati podoktorskega projekta prispevajo k boljšemu poznavanju biološke raznovrstnosti, kvalitete vodnih virov ter pritiskov zaradi človekove rabe in vpliva podnebnih sprememb na kraške vodonosnike v Julijskih Alpah in Karavankah. ANG The Julian Alps and Karavanke are rich in water resources. Many karstic or fissured aquifers inhabited by diverse groundwater fauna are located in this area as well. Various anthropogenic forms of land-uses, like tourist activities, agricultural practices, dams and river management represent serious threat to the water quality and ecosystem health in the Alps. In the future even the water-rich Alps will be affected by severe droughts due to climate change. It is of paramount importance to assess the current status of water quantity and quality and ecosystem health and underline the importance of maintaining the integrity and diversity of aquatic fauna. The main objective of this research project was ecological assessment and characterization of aquatic groundwater ecosystems in the Julian Alps and the Karavanke, and identification of vulnerable water systems that are endangered due to extensive human use and climate change impacts. The postdoctoral project was tightly connected with the activities of European project "Water Management Strategies against Water Scarcity in the Alps (Alp-Water-Scarce)". Together with the research of groundwater and spring ecology the impact of climate change on the ecology of headwaters in the Alps was carried out by co-working researchers at National Institute of Biology, where a PhD student from Turkey was trained as well. The first phase of the project included collecting of existing spatial data. GIS-based data bases of water and land uses and a data base of springs were gathered. The second part of the project included the selection of reference sampling sites - springs. Two methodological approaches were used: (1) sampling of springs as "access points" to the groundwater milieu and collecting the groundwater fauna living in the studied aquifers, and (2) sampling of spring fauna, where springs will be considered as special habitats with little oscillation in temperature through the year. In order to obtain representative data sampling of invertebrates was carried out in spring, summer and autumn seasons. Field and laboratory measurement included measurements of the most important environmental features (temperature, conductivity, oxygen, nutrient contents) and collecting of groundwater and spring fauna. Presence and distribution of groundwater and spring fauna was further analysed, indicator species identified and vulnerability of the studied systems assessed. Copepods and Ostracods (Crustacea) revealed to be good indicators of aquifer hydrologeological and ecological characteristics and can be used also as indicators of vulnerability. The most important conclusions of the study are that presence of groundwater fauna depends on hydrological and geomorphological characteristics of the aquifer and that precipitation rates and spring discharge is related to groundwater fauna drifting densities. The aquifers with highly fluctuating recharge (i.e. spring discharge) were inhabited by more diverse groundwater fauna. 4.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem projektu3 I-1 Glavni cilj izvedenega podoktorskega projekta je bila ekološka ocena in karakterizacija kraških vodonosnikov v Julijskih Alpah in Karavankah ter opredelitev ranljivosti podzemnih voda. Glavne hipoteze raziskave so bile, da bo sestava podzemne in izvirske favne različna med različnimi tipi vodonosnikov (kraški, razpoklinski), da bo gostota drifta in izvirske favne odvisna od nihanja nivoja podzemne vode (opazovan kot višina pretokov v izvirih) ter da je podzemna favna lahko indikator hidroloških in geomorfoloških lastnosti vodonosnikov in indikator ranljivosti vodonosnika. Izvedeni podoktorski projekt je bil tesno povezan z aktivnostmi interdisciplinarnega evropskega projekta Water Management Strategies against Water Scarcity in the Alps (Alp-Water-Scarce, 2008-2011) v katerega so bili vključeni partnerji iz 5 evropskih držav. Vzporedno z raziskavami favne podzemnih voda in ekologije izvirov je potekala raziskava v okviru doktorskega študija študentke iz Turčije, ki je raziskovala ekologijo in nevretenčarske združbe povirnih delov vodotokov v povezavi z nihanji pretoka ter testirala ekološki pomen hiporeične cone v sušnih obdobjih. V prvi fazi raziskave smo zbrali obstoječe prostorske podatke za območje Julijskih Alp in Karavank (geologija, hidrologija, raba prostora, antropogeni vplivi). Pripravile so se baze podatkov o obstoječih podzemnih vodnih virih in njihovih hidroloških in geomorfoloških značilnostih. Nato so bila izbrana referenčna vzorčevalna mesta - izviri, kot dostopne točke do podzemnih voda in kot posebni življenjski prostori, za katere je značilno majhno nihanje temperature skozi leto (okoli 2° C). Za čim bolj reprezentativne podatke (zajetje čim večjega števila vrst in opazovanje povezav med združbami in nihanji pretokov) je vzorčenje potekalo v spomladanskem, poletnem in jesenskem delu leta. Terenske in laboratorijske meritve so zajemale merjenja najpomembnejših dejavnikov okolja (pretok, sestava substrata, temperatura, električna prevodnost, kisik, vsebnost hranil) ter vzorčenje podzemne in izvirske favne. Tekom projekta se je vzpostavilo sodelovanje z Inštitutom Jožef Stefan (Oddelek za kemijo okolja). Vpeljana so bila dodatna vzorčenja izotopov kisika, ogljika in vodika z namenom določiti višine napajalnih zaledij, starost podzemne vode, ter vrsto virov ogljika v podzemni vodi. S tem sodelovanjem je raziskava dodatno pridobila na znanstveni vrednosti, saj je takšen pristop integralen. Raziskave, kjer se hkrati upošteva hidrološke in geokemijske meritve, pojavljanje podzemnih nevretenčarjev ter vključi tudi prostorske podatke so v svetu izredno redke. Geokemijske analize so pokazale, da se voda skozi raziskovane vodonosnike pretaka relativno hitro ter da je voda iz vodonosnikov v Julijskih Alpah mlajša (2.6 leti) od teh v Karavankah in Kamniško Savinjskih Alpah (5 let). Vir napajanja so pretežno padavine, delno pa se te vode mešajo z vodami iz globljih vodonosnikov. Z meritvami izotopov ogljika (ô13Cdic) smo ocenili kakšen je delež razgradnje organske snovi in kakšen delež raztapljanja kamnine k celotnemu ogljiku v vodi. Tiste vode, ki so imele nižje vrednosti izotopa so pritekale iz vodonosnika, ki ima debelejši sloj prsti (večji prispevek ogljikovega dioksida zaradi dihanja pri mikrobni razgradnji). Zaključili smo, da debelejši kot je sloj prsti, daljša je infiltracijska pot vode v vodonosnik, kar pomeni boljšo samočistilno sposobnost vodonosnika. Vodonosniki z nizkimi vrednostmi CO2 (in višjimi vrednostmi (ô13Cdic) so bolj ranljivi, ker jih prekriva tanjši sloj prsti. Pridobljene ugotovitve smo objavili v mednarodni znanstveni reviji Chemical Geology. Ugotovitve na podlagi geokemijskih analiz so se v celoti skladale z ugotovitvami na podlagi meritev pretokov v izvirih in njihovih odzivov na padavinski režim. V Julijskih Alpah so se pokazala največja nihanja pretokov, ponekod je prišlo celo do popolne presušitve izvirov. Dobra hidrološka pretočnost zaradi kraške narave zaledja izvirov v Julijskih Alpah pomeni veliko ranljivost vodonosnika, ki je pomemben tako z vidika vrstne pestrosti (odkrite nove vrste za znanost) kot rabe vode. V poročilih o meritvah kvalitete vode v izvirih z zaledjem v Julijskih Alpah je velikokrat navedena kontaminacija s fekalnimi bakterijami, kar kaže na veliko ogroženost teh vodonosnikov. Nihanja pretokov skozi leto so bila manjša v izvirih Karavank, kar nakazuje tip vodonosnika, ki ni v tolikšni meri odvisen od padavinskega režima in je manj ranljiv v smislu rabe prostora in izpustov v okolje. Primerjava vzorčevalnih obdobij 2009 in 2010 je pokazala, da je bilo l. 2009 veliko bolj suho kot l. 2010. Te ugotovitve smo poskušali v naslednji fazi raziskave povezati z rezultati vzorčenj podzemne in izvirske favne. Vzorčenje podzemne favne se je izvajalo s pomočjo driftnih mrež, ki so bile nastavljene na ustjih izvirov. Skozi mreže se je skozi znan presek 24 ur precejala voda. Pred in po nastavitvi mrež se je izmerila hitrost vodnega toka. Na takšen način se je izračunalo kakšna je gostota podzemne favne v 1 litru prefiltrirane vode. Metoda merjenja drifta je zelo pogosto uporabljana na področju raziskav tekočih voda, zelo redko pa pri raziskavah podzemne favne. Naša raziskava je pokazala primernost te metode za oceno vrstne sestave in gostote podzemne favne. Poleg drifta smo vzorčili tudi združbe v ustjih izvirov z metodo "kick sampling", kjer smo na določeni površini z ročno mrežo ulovili nevretenčarje, ki živijo v zgornjem sloju substrata. Substrat smo premešali, kar je povzročilo, da je vodni tok odnesel favno in organski material, ki se je nahajal v izvirskem ustju. Podobno kot za podzemno favno smo tudi za izvirsko predvidevali, da se bodo združbe med izviri razlikovale na podlagi intenzitete nihanja pretokov. Izviri z velikimi nihanji pretokov (večja motnja) bodo imeli drugačno sestavo favne kot izviri s konstantnim pretokom (manjša motnja). Analize prisotnosti in razširjenosti podzemne in izvirske favne so pokazale, da so raki ceponožci in raki dvoklopniki (Copepoda, Ostracoda - Crustacea) zelo primerni kot indikatorji hidro-geomorfoloških in ekoloških lastnosti vodonosnikov ter se lahko uporabijo tudi za oceno ranljivosti. Najpomembnejši izsledki raziskave so, da je sestava podzemne favne v prvi vrsti odvisna od hidroloških in geomorfoloških značilnosti vodonosnika ter da se je gostota živalstva spreminjala s pretoki in padavinskim režimom na območju vodonosnika. Hidrološko bolj odzivni vodonosniki (visoka nihanja pretokov v izvirih) so imeli bolj raznovrstno favno. Podobno je bilo ugotovljeno v izvirih. Tekom sušnih obdobij se je gostota favne povečala. Najdene so bile razlike med izviri s stalnim pretokom in izviri, ki občasno preniknejo. Najdene so bile nove vrste za znanost, ki bodo v prihodnosti opisane in objavljene. S to raziskavo je poznavanje slovenske podzemne favne veliko boljše, tako njena biodiverziteta, kot ekološke potrebe vrst. Rezultati podoktorskega projekta prispevajo ne samo k boljšemu poznavanju biološke raznovrstnosti, temveč tudi k oceni kvalitete vodnih virov ter pritiskov zaradi človekove rabe in vpliva podnebnih sprememb na kraške vodonosnike v Julijskih Alpah in Karavankah. Raziskava je pokazala, da so vodonosniki v Julijskih Alpah izredno ranljivi ter da je potrebno pozljivo načrtovanje dejavnosti v njihovem zaledju. Načrtuje se, da bodo pridobljeni rezultati služili pri pripravljanju prihodnjih načrtih upravljanja z vodnimi viri ter pri načrtovanju trajnostnega razvoja alpske regije. Preliminarne ugotovitve smo v poljudni obliki predstavili v Triglavskih razgledih, glasilu Triglavskega Narodnega Parka. S TNP v prihodnosti načrtujemo nadaljnje sodelovanje v obliki skupnega raziskovalno-izobraževalnega projekta. Rezultate raziskave smo predstavili tudi na več mednarodnih konferencah: konferenca limnološkega društva v Santa Fe (ZDA), Evropsko srečanje ostrakologov ter zaključna konferenca projekta Alp Water Scarce, obe v Gradcu (Austria), ter Hidrološka konferenca v Zurichu (Švica). Objave znanstvenih člankov so še v teku, predvsem zaradi zahtevnosti identifikacije podzemnih vrst. Vpetost podoktorskega projekta v evropski projekt Alp-Water-Scarce (Alp-Water-Scarce-Water Management Strategies against Water Scarcity in the Alps) je pripomoglo k intenzivni interakciji z evropskimi partnerji iz Avstrije, Italija, Francije in Švice. Srečanja na delovnih sestankih in predstavitve dela v Sloveniji v okviru AWS pa so pripeljale do novega znanstvenega sodelovanja z priznanimi raziskovalci iz EAWAG-a v Zurichu. Sodelovanje obsega primerjalno ekološko študijo na reki Soči (Slovenia) in reki Sandey (Švica). V tej študiji se poskušajo razviti ekološki indikatorji za prepoznavanje suše na poplavnih ravnicah. Uspešno sodelovanje je pripeljalo tudi do odobritve štipendije SCIEX za vodjo tega projekta (dr. Nataša Mori), ki se je v letu 2011 pol leta usposabljala na švicarskem EAWAG-u v Zurichu. Ker se je raziskovalno delo tekom projekta dotikalo problema vpliva nizkih pretokov in motenj zaradi suše na vodne združbe je skupna raziskovalna tema pripeljala tudi do sodelovanja z Japonsko univerzo Echime University v Matsuyami, kjer intenzivno proučujejo vplive izsuševanja vodotokov na ribje in nevretenčarske združbe (ARRS, odobren bilateralni obisk). S.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem in zastavljenih raziskovalnih ciljev4 Glavne hipoteze raziskave so bile, da bo sestava podzemne in izvirske favne različna med različnimi tipi vodonosnikov (kraški, razpoklinski), da bo gostota drifta in izvirske favne odvisna od nihanja nivoja podzemne vode (opazovan kot višina pretokov v izvirih) ter da je podzemna favna lahko indikator hidroloških in geomorfoloških lastnosti vodonosnikov in indikator ranljivosti vodonosnika. Raziskava temelji na domnevi, da različen geološki razvoj in geološka sestava treh gorstev ter drugačne klimatske razmere (padavinski režim) in s tem povezane različne geomorfološke in hidrološke značilnosti vodonosnikov zagotavljajo življenjski prostor različnim združbam podzemnih vrst vodnih ne vretenčarje v, predvsem rakom. Te združbe bi tako lahko služile kot indikatorji ekoloških značilnosti vodonosnikov in njihove stopnje ranljivosti. Rezultati raziskave so potrdili predpostavljene domneve, saj se različne hidrološke in fizikalno-kemijske lastnosti izvirov kažejo tudi v različni sestavi in vrstni pestrosti podzemnega živalstva. Dodatne geokemijske analize vode v letu 2010 so nam podale še bolj natančno sliko razmer v raziskovanih vodonosnikih. Pridobili smo namreč še podatke o količinah razpoložljive hrane v vodi, hitrostih pretakanja vode skozi vodonosnik ter oceno ranljivosti na podlagi debeline zemeljske prsti nad vodonosnikom. Z izmerjenimi okoljskimi dejavniki (hidrologija, fizikalne, kemijske in geokemijske meritve) lahko dobro razložimo vzorce pojavljanja podzemnih ne vretenčarjev v posameznih vodonosnikih. Kompleksnejše analize favne in okoljskih dejavnikov so pokazale, da se lahko posamezna vrsta ali uporaba izbranega biotskega indeksa uporabi kot preprost, hiter in poceni pokazatelj ekoloških lastnosti vodonosnika, kot je na primer globina in obseg vodonosnika, njegov stik s površino in njegova ranljivost. Primerjava nevretenčarskih združb v vodonosnikih, v izvirih in v vodotokih, ki se napajajo iz izvirov nam je omogočila širše razumevanje ekologije in pojavljanja posameznih vrst. Nekatere vrste se pojavljajo izključno v vodonosnikih in niso sposobne preživeti v površinski vodi (niti v izvirkovi kotanji), medtem ko so nekatere vrste prisotne samo v vodotoku in se ne pojavljajo niti v izvirkovi kotanji. Ker je ta raziskava prva na tem območju, je favna še relativno nepoznana in njeno določevanje zahteva veliko strokovnega znanja. Zaradi tega se je obdelava rezultatov nekoliko zavlekla in končni rezultati in ugotovitve so trenutno še v procesu priprave znanstvenih objav. Trenutno so v načrtu in procesu nastajanja vsaj tri znanstvene publikacije. Poleg tega so raziskave spodbudile dodatna raziskovalna vprašanja. Izbrani izviri se tako še nadalje vzorčijo z namenom potrditi do sedaj izpeljane ugotovitve. Zaradi velikega obsega dela v okviru projekta niso bile izdelane prostorske karte ocen ranljivosti. Ta del se načrtuje izvesti v okviru prihodnjega sodelovanja z upravljavci vodnih virov na raziskovanem območju. 6.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine5 Večjih sprememb v izvedbi programa projekta ni bilo. 7.Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine6 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID 25562663 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Hidrogeokemija alpskih izvirov iz severne Slovenije ANG Hydrogeochemistry of Alpine springs from North Slovenia Opis SLO Predstavljena je raziskava 16 izvirov na območju Julijskih Alp in Karavank, kjer so bile izvedene meritve osnovne kemije in izotopov kisika, ogljika in vodika v izvirski vodi z namenom ovrednotiti hidrogeološke značilnosti alpskih vodonosnikov. Rezultati so pokazali, da so vodonosniki v Julijskih Alpah bolj ranljivi, saj so zadrževalni časi vode v vodonosniku krajši ter sloji prsti, kjer poteka večina razgradnje organskih snovi tanjši. ANG The paper presents the result of the study of 16 springs in the Julian Alps and Karavanke, where the measurements of the water chemistry and measurements of oxygen, carbon and hydrogen isotopes were carried out in order to estimate the hydrogeology of the alpine aquifers. The results showed that aquifers in the Julian Alps are more vulnerable due to shorter retention times and thiner soil layers. Objavljeno v Elsevier; Chemical geology; 2012; Vol. 300/301, no. 1; str. 40-54; Impact Factor: 3.722;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 1.887; A': 1; WoS: GC; Avtorji / Authors: Kanduč Tjaša, Mori Nataša, Kocman David, Stibilj Vekoslava, Grassa Fausto Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 2. COBISS ID 2354255 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Vpliv odvzemanja gramoza na združbo vodnih nevretenčarjev v hiporeiku reke Bače ANG The effect of in-stream gravel extraction in a pre-alpine gravel-bed river on hyporheic invertebrate community Opis SLO V tej raziskavi smo opazovali kako odvzemanje gramoza iz rečne struge vpliva na vodne nevretenčarje, ki naseljujejo rečni prod do globine 1 m, na aktivnost biofilma, ter na hidrološke lastnosti hiporeika in fizikalno-kemijske lastnosti vode, ki se pretaka skozi prod. Število nevretenčarjev in njihova vrstna pestrost se je zelo znižala po posegu in tudi hitro povrnila v prvotno stanje. Sestava združbe pa je bila enaka tisti pred posegom šele po 5-7 mesecih. V raziskavi se je pokazal vpliv povečane količine finega sedimenta v hiporeiku na gostoto in vrstno pestrost nevretenčarjev ter na aktivnost biofilma. In this study we observed how in-stream gravel extraction affects ANG hyporheic invertebrate community, the hyporheic geomorphology, physico-chemistry of the interstitial water and biofilm activity. Invertebrate densities and taxonomic richness recovered relatively fast, while it took 5-7 months that invertebrates recover by means of community composition. The impact of fine sediments (<0.1 mm) on biofilm activity and hyporheic invertebrate density and taxonomic richness was strongly confirmed in this study. Objavljeno v Junk; Hydrobiologia; 2011; Vol. 667, no. 1; str. 15-30; Impact Factor: 1.964;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 1.51; WoS: PI; Avtorji / Authors: Mori Nataša, Simčič Tatjana, Lukančič Simon, Brancelj Anton Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 3. COBISS ID 2351951 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Drift vodnih nevretenčarjev med izkopom gramoza v strugi reke Bače ANG Invertebrate drift during in-stream gravel extraction in the River Bača, Slovenia Opis SLO Med izkopom gramoza iz rečne struge je velik del združbe nevretenčarjev odstranjen skupaj z gramozom, del pa ga voda odnese po strugi navzdol. V tej raziskavi smo vzorčili drift na več mestih dolvodno od mesta izkopavanja in opazovali kakšen vpliv ima odvzemanje gramoza na lastnosti nevretenčarskega drifta. ANG During the in-stream gravel extraction the invertebrates are removed from their habitat, partly with gravel and partly they drift downstream. In this study we measured drift during the gravel extraction and observed how invertebrate drift change with the distance from the excavation and over the time. Objavljeno v Schweizerbart; Fundamental and applied limnology; 2011; Vol. 178, no. 2; str. 121-130; Impact Factor: 1.108;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 1.38; WoS: OU, PI; Avtorji / Authors: Mori Nataša, Brancelj Anton Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek S.Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati projektne skupine7 Družbenoekonomsko relevantni dosežki 1. COBISS ID 29500121 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Razvoj ekoloških indikatorjev za oceno stanja alpskih vodonosnikov v luči prihodnjih podnebnih sprememb: interdisciplinaren pristop ANG Identifying ecological indicators for the alpine groundwaters in the context of future climate change: the interdisciplinary approach Opis SLO Na mednarodni hidrološki konferenci je predstavljena interdisciplinarna raziskava alpskih izvirov. Poudarjena je uporabnost podzemne favne kot indikatorja hidrogeoloških značilnosti vodonosnikov ter prednost interdisciplinarnih raziskav, kjer se v meritve vključijo tako geokemijski kot biološki vidiki. ANG At the hydrological conference the interdisciplinary study carried out on alpine springs is presented. In the talk the Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v 2011; Avtorji / Authors: Mori Nataša Tipologija 3.16 Vabljeno predavanje na konferenci brez natisa 2. COBISS ID 28228313 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Združbe vodnih nevretenčarjev v prehodnih življenjskih prostorih ANG Aquatic invertebrate communities in border habitats Opis SLO Predstavljene so bile ekološke raziskave hiporeične cone in izvirskih okolij, ki so se izvajale zadnja leta na NIB-u. Poudarek je bil na potencialni uporabi nevretenčarskih združb kot indikatorjev stanja okolja. ANG In the talk the recent research on the ecology of hyporheic zone and springs at NIB was presented. The emphasis of the talk was on the potential use of invertebrate community as an indicators of the ecosystem health. Šifra B.05 Gostujoči profesor na inštitutu/univerzi Objavljeno v 2011; Avtorji / Authors: Mori Nataša Tipologija 3.14 Predavanje na tuji univerzi 3. COBISS ID 29069529 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Pomanjkanje vode in razvoj bioloških indikatorjev ANG Water scarcity and development of biological indicators Opis SLO Na zaključni konferenci evropskega projekta ALP WATER SCARCE so bili predstavljeni končni rezultati raziskovalnega podoktorskega projekta ANG The final results of the postdoctoral research project were presented at the final conference of the European project ALP WATER SCARCE. Šifra B.06 Drugo Objavljeno v 2011; Avtorji / Authors: Mori Nataša Tipologija 3.15 Prispevek na konferenci brez natisa 9.Drugi pomembni rezultati projetne skupine8 Raziskovalno delo v okviru projekta in vključenost v evropski projekt ALP WATER SCARCE je vodilo v pridobitev švicarske štipendije SCIEX fundacije. Vodja projekta je preživel 6 mesecev na mednarodno uveljavljenem Inštitutu za vode v Dubendorfu (EAWAG). Raziskave s področja pomanjkanja vode so bile podlaga tudi za odobreno bilateralno sodelovanje z priznano japonsko univerzo (Echime University, Matsuyama), ki se ukvarja s podobnimi raziskovalnimi vsebinami. lO.Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine9 10.1.Pomen za razvoj znanosti10 SLO Poznavanje podzemne favne v alpskih vodonosnikih je tako na nivoju Evrope kot v Sloveniji razmeroma slabo. Z vzorčenjem favne v izvirih lahko okvirno ocenimo vrstno pestrost podzemnih habitatov. Večina raziskav do sedaj se je osredotočila na raziskovanje izvirov kot življenjskih prostorov, ki jih naseljujejo tako na izvire vezane vrste, kot tudi predstavniki iz podzemlja. Predvideva se, da podzemne vrste pridejo v izvirska okolja pasivno z vodnim tokom ali aktivno iščejo vire hrane. Zelo malo je znanega o podzemnih vrstah, katerih primarni življenjski prostor je podzemlje, kjer se razmnožujejo, in ki v izvirih niso sposobne ohranjati trajnih populacij ter jih v njih najdemo le slučajno. Tekoča raziskava je ena izmed redkih, ki je proučevala izvire tako kot posebna življenjska okolja, kot tudi kot dostop do podzemnih habitatov. Primerjava rezultatov vzorčenja drifta iz izvirov, nevretenčarjev iz izvirov ter nižje v vodotokih, ki se napajajo iz teh izvirov, nam je dala nova znanja o ekoloških zahtevah posameznih vrst. Izsledki raziskave so tudi nov prispevek k poznavanju razširjenosti podzemnih vrst, prispevek k poznavanju vrstne pestrosti v alpskem prostoru ter dejavnikov, ki jo pogojujejo. Najdenih je bilo več novih vrst za znanost, ki bodo v prihodnosti tudi opisane. Poleg zgoraj omenjenega pomena bioloških izsledkov za znanost ter novih metodoloških pristopov, projekt pristopa na razmeroma nov način k reševanju raziskovalnih vprašanj na področju ekologije vodnih in podzemnih ekosistemov, saj je vključeno tudi sodelovanje strokovnjakov s področja geokemije in geologije. Interdisciplinarnost raziskave bistveno pripomore k boljši in kompleksnejši razlagi opazovanih pojavov. ANG Knowledge about ecology of alpine karstic aquifers and their biodiversity is relatively poor at European as well as Slovenian level. Sampling of spring habitats is a good method to estimate the biodiversity of groundwater habitats. The majority of research until now has focused on investigating the springs as special habitats, inhabited by both surface species, as well as representatives from the groundwater. Groundwater species are assumed to come into spring environments passively with water flow or actively looking for additional sources of food. Little is known about the species whose primary habitat is groundwater, where they proliferate, and are not able to maintain sustainable populations in the springs where they are found only occasionally. Current research is one of the few that examines the springs simultaneously as special habitats and as access point to groundwater habitats. The comparison of fauna from springs and of fauna drifting from aquifer brings better knowledge about ecology of aquatic organisms (mostly crustaceans). It became clearer which species are related exclusively to groundwater habitats, which live in both environments, and which live only in the springs and other surface waters. Those findings will be a new contribution to the knowledge about biodiversity of alpine groundwaters, and biogeography and ecology of groundwater species. Moreover, the new methodological aproches were introduced and demonstrated to be efficient. As we expected, we found new species for science which will be described in the future. In addition to those findings, the on-going research use relatively new approach to solve research questions in the field of ecology of surface and ground waters. By using interdisciplinary aproach, combining geochemistry, geological sciences and favnistic research contributes greatly to better and more complex understanding of the observed patterns. 10.2.Pomen za razvoj Slovenije11 SLO Novi pristopi v ekoloških raziskavah, ki smo jih uporabili tekom podoktorskega projekta pomenijo boljšo prepoznavnost Slovenije v svetu znanosti in s tem boljše možnosti mednarodnega povezovanja in skupnega razvoja znanosti. Raziskave konceptov in metodologij na področju raziskav vrstne pestrosti in njene trajnostne rabe so izredno pomembne v luči družbenega razvoja. Izsledki tekočega projekta bodo prispevali k prepoznavanju velike vrstne pestrosti podzemnih voda in izvirov na alpskem območju Slovenije, ki so do sedaj bili razmeroma slabo poznani. Izčrpni favnistični in ekološki podatki o vodonosnikih na območju Julijskih Alp, Karavank in Kamniško Savinjskih Alp bodo omogočili poglobljeno poznavanje podzemnih in izvirskih okolij na področju slovenskih Alp. Omogočena bo tudi primerjava z vodonosniki na širšem območju Alp (Italija, Avstrija, Nemčija, Francija). S tem se bo pokazala velika vrednost tega občutljivega in ranljivega prostora, ki ga je potrebno ohranjati. Izsledki lahko služijo tudi kot dopolnitev ohranitvenim ukrepom. Na podlagi rezultatov raziskave bodo predlagani novi kazalniki trajnostne rabe vodnih virov v Slovenskih Alpah. ANG Development of new concepts and methodological approaches in the field of biodiversity research and sustainable use of biodiversity is extremely important in the view of social development. The results of this research will contribute to the identification of high groundwater and spring biodiversity in the alpine region of Slovenia which has been relatively poorly known until now. Detailed favnistical and ecological description of springs and groundwaters in the area of Julian Alps, Karavanke and Kamniško-Savinjske Alps will provide better knowledge of those habitats. The comparison with other regions in the alpine space will be enabled (Italy, France, Austria, Switzerland) and the high value of those environments will be shown. The results will be used in the preparation of conservation strategies for the studied area and proposed for the development of new ecological indicators for the sustainable use of water sources in the Slovenian Alps. ll.Samo za aplikativne projekte! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri aplikativnem projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj Oda One Rezultat d Uporaba rezultatov d F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj Oda One Rezultat d Uporaba rezultatov 1 d F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov d F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj Oda One Rezultat d Uporaba rezultatov d F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov d F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj Oda One Rezultat d Uporaba rezultatov 1 d F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj Oda One Rezultat d Uporaba rezultatov d F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov d F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj Oda One Rezultat d Uporaba rezultatov d F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj Oda One Rezultat d Uporaba rezultatov d F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov d F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.1S Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj Oda One Rezultat d Uporaba rezultatov d F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj Oda One Rezultat d Uporaba rezultatov d F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj Oda One Rezultat d Uporaba rezultatov d F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj Oda One Rezultat d Uporaba rezultatov d F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj Oda One Rezultat d Uporaba rezultatov d F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj Oda One Rezultat d Uporaba rezultatov d F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj Oda One Rezultat d Uporaba rezultatov d F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj Oda One Rezultat d Uporaba rezultatov d F.35 Drugo Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d Komentar 12.Samo za aplikativne projekte! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visoko-šolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O O O o G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja O o o o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu o o o o G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije o o o o G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o o o G.02.07. Večji delež izvoza o o o o G.02.08. Povečanje dobička o o o o G.02.09. Nova delovna mesta o o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih o o o o G.02.11. Nov investicijski zagon o o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti o o o o G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti o o o o G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave o o o o G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.0S. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete o o o o G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj o o o o G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura o o o o G.07.02. Prometna infrastruktura o o o o G.07.03. Energetska infrastruktura o o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva o o o o G.09. Drugo Komentar 13.Pomen raziskovanja za sofinancerj i o 12 Sofinancer 1. Naziv Naslov Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba raziskovalne organizacije: in vodja raziskovalnega projekta: Nacionalni inštitut za biologijo Nataša Mori ZIG Kraj in datum: Ljubljana |6.3.2012 Oznaka prijave:ARRS-RPROJ-ZP-2012/16 1 Zaradi spremembe klasifikacije je potrebno v poročilu opredeliti raziskovalno področje po novi klasifikaciji FOS 2007 (Fields of Science). Prevajalna tabela med raziskovalnimi področji po klasifikaciji ARRS ter po klasifikaciji FOS 2007 (Fields of Science) s kategorijami WOS (Web of Science) kot podpodročji je dostopna na spletni strani agencije (http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/preslik-vpp-fos-wos.asp). Nazaj 2 Napišite povzetek raziskovalnega projekta (največ 3.000 znakov v slovenskem in angleškem jeziku) Nazaj 3 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega projekta in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11) Nazaj 5 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta (obrazložitev). V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 6 Znanstveni in družbeno-ekonomski dosežki v programu in projektu so lahko enaki, saj se projekna vsebina praviloma nanaša na širšo problematiko raziskovalnega programa, zato pričakujemo, da bo večina izjemnih dosežkov raziskovalnih programov dokumentirana tudi med izjemnimi dosežki različnih raziskovalnih projektov. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 7 Znanstveni in družbeno-ekonomski dosežki v programu in projektu so lahko enaki, saj se projekna vsebina praviloma nanaša na širšo problematiko raziskovalnega programa, zato pričakujemo, da bo večina izjemnih dosežkov raziskovalnih programov dokumentirana tudi med izjemnimi dosežki različnih raziskovalnih projektov. Družbeno-ekonomski rezultat iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbenoekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen, kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno ekonomsko relevantnega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS iD zato ni enoznačen izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. v preteklem letu vodja meni, da je izjemen dosežek to, da sta se dva mlajša sodelavca zaposlila v gospodarstvu na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovila svoje podjetje, ki je rezultat prejšnjega dela _ - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 8 Navedite rezultate raziskovalnega projekta iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 7 in 8 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 9 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja Nazaj 10 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 11 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 12 Rubrike izpolnite / prepišite skladno z obrazcem "izjava sofinancerja" http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/, ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2012 v1.00 31-FA-22-1A-82-11-3A-47-57-89-91-FE-B5-B7-90-6E-B5-AB-1A-95