Tedeiiske novlce. Prošnja _a živila. Ubožoe boste vedno imeli. je rekel naš Zveličar. V sedanjib 6asih jih imamo posebno veliko, ne samo takih, ki si zavoljo bolezni ali starosti ne morejo pripraviti vsakdanjega kruha, ampak tudi takih, ki veliko, težko in radi delajo, a niti za težko prislužen denar ne dobijo potrebnega živeža. Krščanska usmiljenost mora pomagati, kjer le more. Najprej je seveda naša dolžnost, da pomagamo najbližnjemu, Prepri&ani smo, da plemenite du_e med Slovenci ne bodo pustile glada in lakote trpeti pred vsem svojih najbližjih jim vaščanov in župljanov. Toda ako smo doma storili svojo dolžnost), ter nam Še preostaje kaj svetnib dobrin, sezimo tudi preko mej naših župnij in pomagajmo posebno še onim, ki v zaledju ob nezadostni hrani težko delajo za branitelje naših front. NaS prevzv. g. knezoškof, ki dobro poznajo dobrodelne roke svojih škofljanov napram ubožcem doma, se obračajo v posebnem pismu, ki se bo v nedeljp, dne 18. t. m., prečitalo raz prižnice, na svoje Škofljane za pomoČ ravno onim, ki opravljajo za naše vojaštvo težka dela v obrtnih tovarnah in rudokopih in pogrešajo potrebnega, krepkega živeža. Seveda naj da vsak, akb more in kolikor more. Zbirca žlvil v namen, ki ga naznanjajo g. knezoškof, se naj vrSiod 18, do 2o. marca. Darlla se oddajejo v župnišfce. Ker se je vršila v dnevih od 4. do 11. marca nova zasega nekaterih živil, za to naj bo pObiranje v škoiove namene omejeno samo le na mast, maslo, loi, jajca, povojeno meso, klobase, sir, zelje, repo, sveže in posušeno sadje, ližol, lefto, grah in žirasko zelenjavo. Krompir, žito in moka se naj ne pobirajo! ViŠja oblast je zagotovila, da zavoljo tak&nega darovanja potrebnega živeža (n. pr. fižola) nih6e ne bo nadlegovan ali kaznovan. Darovi se bodo natanfcno zabeležili in naznanili v Lavantinskem cerkvenem zaukazniku, Vse natanfcneje se bo naznanilo s prižnic. Bog obilo blagoslovi plemenlti namen tega nabiranja m nakloni trpe&im in stradajofiim sobratom mnogo darežljivih src! Zlvlla ubožcem. V škofiji nabrana živila za ubožoe se bodn za Veliko no6 razdelila med pomanjkanie trpefie delavce v tovarnah in rudokopih ter za ubožce brez vsega imetja v vefijlh mestih in krajih. Dufini pastirji in drugi zaupni možje labko takoj naznanijo imena takih ubožcev v naši škofiji izvr^evalnemu odboru v Mariboru, ki se je pod Skofovim predsedstvom sestavil iz kanonikov in enega političnega nradnilca. Sestnajsta vojna pobožnost v Mariboru. Vse kaže, da se bližajo odlnfiilni boji v strašni svetovni vo'ski. Naši hrabri vo;š6aki pofrebujeio posebne pomoči bože, da bodo ostali stanovitni do konfine zmage, pa tudi nam doraa je treba milosti m tnlažbe iz nebes v teh težavnih 6asih. Da bi si izprosili vse to od Gospoda. voinih čet, v ta namen se bo vršila na praznik sv. Jožefa, v ponedeljek, dne 19. mareal917, v mariborski stolnici lfi. voma pobožnost. Od 5. do 6. ure popoldne bo Najsvetejše izpostavl;eno k molitvi, po molitveni uri pa bo pridica nnšega prevzv. Nadpast-iria. Bog spre!mi in uslifii m;lostno naše molitve in nroSnie za cepirfa in domovipo! Ra]nl gospod Jožef Kraljj,* kn.-šk. duh. svetovaleo, dekan in župnik v Zavrftu, je Ml, kaVor smo izvedeli, predlagam presvetlemu cesarju v imenovan'e z« fta«tt-«ecTa kanonika kn.-Sk. Lnvantinskeca stolne_a kapitflVn. Žal. cfa blagi gos^od ni dofiakal zasluženega odlikovanja, ki bi mu bilo gotovo v veliko veselje 1 Duliovniške vesti. Cesar je vlfi. g. Jakoba llt-i.bernlk, dokana v Braslovfiah, imenoval za 6ast:iogakanonika lavantinskega stolnega kapitelja, — Ž\ij»-nijo St. Ilj pri Velenju je dobil 6. g. Franc Schreiner, kaplan v Žalcu. Radodarnost našega cesarja. iNedavno se jc vozil naš cesar Karel v avtomobilu iz Dunajske Novevasi }>roti Dunaju. Med vožnjo se vlije ploha incesar je bil prisiljen usta\iti avtomobil in stopiti pod streho. Ker je bilo ravno opoldne, je cesai- porat.ilto priliko, da povžije s\ojo malo južino, katero jo i mel pri sebi Kraalu se je zbralo okrog njega ver o trok in tudi nekaj odraslih oseb, Naš cesar ni s prav ničesar povžil^ marvefi je vsa jedila razdelil med otroke, pijačo pa med odrasle osebo. \'se je osupnila cesarjeva velika radodarnost. Nova označba na vojaškib čepicah. Na vojaškili čepicah in gumbili bo odslej namesto 6rk F J I označena črka K k;ot zafietiia črka imcna sedanjegu cesarja Karla, Grof Cepelin umrl. V Berolinu je dne 8, maica umrl v visokistarosti 79 let izumitelj znanih, po njem iraenovanih zrakoplovov, grof Cepelin. S svojim izumom je dal grof Cepelin, ki ]e bil vpokojeni nemški general, svoji domovinl NemČiji v roke o< žje, ki igra v sedanji svetovni vojski poleg Prčolnov velevažno vlogo. V proMuVO odlikovanib. Vojaška poveljstva so po okrajn h glavatstvib poslala na občine sezname oliikovanih vojakov. Dolžnost obfioe je, da se ti s zn&mi skrbno shraoijo ali pa zapišejo v kak po s<;i:en občinski ^apisnik. Naj še poznejSi rodovi vedo, kdo se je v tes krvavi vojski poselao hrabro boril za d mnrinn Glasovi iz v|etnlStva. Iz Rusije smo dobili fe dni od našega nekdanjega zvestega sotrudnika Mat. Deželaka Iz laško okolice sledečo dopisnico: ,,Rusija, dne 25. decembra 1916. Vsem prijateljem širše in ožje domovine prijateljske pozdrave! Vaš nekdanji sotrudnik Matevž Deželak, sedaj vojni vjetnik v Rusiji, gubernija Saratov, ujezd Atkarsk, pošta Kobno-Miincli." — Naša naročnica Barbara Faleš v Račah je dobila od svojega moža Franca Faleš začetkom meseca marca sledečo dopisnico: ,,Ilecky v Rusiji, dne 24. septembra 1916. Preljuba mi Barb6a! Z velikim veseljem sem sprejel TVojo karto, Sedaj sem že na drugem mestu, v tovarni za sol. Dam Ti tudi na znanje, da smo vsi, kateri se tukaj nahajamo, dobili iz Avstrije celo novo vojaško obleko in tudi perilo, plašč, obutje in sploh vse, kar vojak jx)trebuje. Goreče se zahvaliujem naši Še zmiraj dobri Avstriji in sploh vsem tistim, ki so se za nas tu potrudili. Zivijo Avstiija! Z Bogom! Zdrava ostani! Fi-anc FaleS, 6etovodja, Ilecky, Rusija. Mrtvl se oglašajb. Iz ruskega vjetništva, in sicer iz mesta Petrograd, se je oglasil Ivan Dokl p. d. Lube&ov od Negove. Ze celih 26 mesecev ni bilo glasu od njega. Dne 2. marca pa je dobila žena veselo porofiilo, da še raož živi. Zadnjokrat je pisal dopisnico dne 26, januarja 1915. Preklic obrekovaiija. Graška u,Tagespošta" objavlja: V izdaji našega lista od dne 6. septembra 1. 1914 smo pod napisom: »Zapiranje srbskih prijateL jev" objavlli dopis iz Celovca, v katerem smo g. dr. Janeza Brejc, odvetnika v Celovcu, imenovali prijatelja iSrbov in mu očitali, da je slaboznan razširjcvalec in eden izmed najhujSih in najdelavnejših voditeljev panslavistiCne ideje in pansJa/viistifinega gibanja na Koroškem in da že dolgo 6asa spada v zapor, a da se mu je žal pustilo dovolj 6asa, da je zažgal splse, ki bi mu morda škodovali. Ija p o d 1 ag i p o i z tv e d b, ki go se izvrSile v teku tožbe g. dr. J. Brejca zaradi razžaljenja časti proti našemu odgovornemu uredniku, se ne obotavljamo s lem i zjaviti, da brezpogojno prekiliičemo gornje proti dr. Brejcu storjene o 5 i t k) e i n t r ditve kot popolnom,ai neo,snovane, in da obžalujemo, da smo g. dr. Janezu Brejcu s t o ri,li k r i fv i c o, ker smo objavili dopis. 'Uredni&tvo. — 0 tej zadevi Se pišo ,,Grazer Volksblatt": V5eraj, dne 12. t. m., bi se morala končati pravda odvetnika dr. Brejca radi razžaljenja gasti proti odgovornemu uredniku ,,Tagespošte" g. Oast&liizu . . . K današnji obravnavi je prišel tožitelj s svojim zastopnikom dr. Eisleriem, g. Castelliz z zastopnikom dr schlosserjem, Prišlo je do poravnave, vsled katere mora .,Tagesposta" storjene trd;tve preklicati, obžalovati in izjaviti, da se ie dr. Brejcu stor:lakrivica. Ta izjava se bo v ,,Tagesnosti" objavila. Razen tega se ie ,,Tagespostin" zastopnik zavezal, da sp bo v zaklad za moštvo 3. voineea kora v podporo vdov in sirot vplačal doloften znesok. Na podlagi te poravnave je dr. Brejc umaknll tožbo. Stroške plača »Tagespost* Pomoč za brežiški okraj. Že p novno smo o^ozorili, da ori pot^esi ni trnelo s?mo me-to Brežice, smmk tudi o'*ol'šk* oh^.ine, n pr. Z»kot več nego Brežice samo Za to za>*4eva krg^anska dolžnost, da se vsem pomaga Nfmsko Sa8opisie in nemška javno9t o tem oč:v;H^o nis"1 nou^pni, ker se po^irn akTo izVjn^n^ °m^ n Rr'^cp. Kdo hoče kmetskemn Ijudstvn podnore trgatl? S ,,fttajeroem" se sicer no bodemo prifi^al', Toda resnica niora na dan; zato navedemo doslovno sVlep osrednjega odbora c. kr. Kmotijske družbe, za ka- terega je glasoval, kakor vsi odborniki, tudi.slovenski odbornik dr. Verstovšefe , Predlog so je glasil: ,,Centralni odbor se obrni na c. kr. namostništvo, katero naj izda naredbo, vslod kateriii so odtegnejo ab zmanjšajo podpore o n i m (Ininaricain, ki so prej hodile na delo, sed_j pa \s1ih1 dtnoljenib podpor riočejo delati." Ta sklep ie v prid vsem kmetskim posestnikom, malim in velikim in so ne obrača proti pridnim dninaricam, ampak samo proti onim maloštevilnim iziemam, ki se vsled podpore izogibajo delu, Primerjajmo pa ta sklep s predlogi in vlogo ptujskega okrajnega zastopa, ki se glasl v prevodu: ,,Na prehranjevalni urad na Dunaju in v Gradcu! Zakon z dne 26, decerabra 1912, drž. zak. št. 237, s katerim so bile urejene pravice do državnih prispevov, je povzročil, kakor učijo skuSnje, ravno nasprotni vspeh svojega namena, ker se 9 tem unifiuje vsako spodbujanje k poljedelskemu delu. M a 1 i p o s e s t n i k, ki je bil poprej primoran pridelovati, zamore sedaj živeti od državne podpore in seje navadno le toliko, kolikor potrebuje za s v o j o lastno potrebo; radi tega je deloma vedno manjše veselje do dela^ deloma pa ostanejo Cesto velike površine rodovitne zemlje neobdelane." Koncem vloge so med drugim označene zahteve: ,,Da bi se vsem tem slabim razmeram pomagalo, si dovoljuje podpisani okrajni odbor podati te le nasvete: Pod 2, Vlada naj tolmači zakon o pravicah do državnih prispevkov za tiste, ki imajo stalne plafie, ugodnejše, za posestnike pa neugodnejše, in naj Izvede to naSelo potom odredbe. Okrajni odbor Ptu|, dne 6. februarja 1917, Za načelnika: Max Straschill." — Nadaljnih pojasnil ni potreba; vsajc Čitatelj si zamore napraviti lastno sodno. Vzdržujemo se pa vseh nizkotnih napadov na osebe, ker nočemo slediti sloviti pisavi ,,Stajeroa.° Ljjudske šole nameravajo podržavlti. Dunajski list ,,Zeit" porofia, da se linančno ministrstvo ba\i z načrtom. da bi se ljudske in druge nižje šole podržavile, t. j., da bi odslej namesto občia in dežel država skrbela za zgradbo in vzdrževanje ljudskošolsldh poslopij in bi tudi učiteljstvo plačevala iz svojega. Načrt baje pride v razpravo že v prvem zasedanju državnega zbora Kmetski tisočaki in bogati preknpci. Iz Posavja nam piše zaveden slovenski kmet: V 3* štev. ,,Slovenskega Gospodarja" čitamo, kako nek dopisnik graškega lista ,,Montagszeitung" hujska čez slovenskega kmeta. Tisočaki baje kar Irčijo na posamezna; kmetsk>a dvorišča in črnovojniki s kmetov baje hodijo z debelonapolnjenimi denarnicami okrog. Dalje trdi tudi omenjeni list, da imajo ljudje Se na kmetih skrite velike zaloge masti in fiakajo s prodajo, da bodo cene še bolj poskočile. To so pač govonce takih ljudi, ki razumejo o kmetskem stanu toliko kot zajec na bobeiu Kako si paŁ more kmet zrediti debele svinje, da bi imej potem dovoH.'i masti za se in za družino in poleg tega še skrite zaloge za prodajo, ko je oblast vse žito odmerila za vsako osebo na grame. Vsak 61ovek pa lahko ve, Ce ima koliCkaj zdrave pameti, da se svinje z žitom in moko najboIje in najhitreje odebelijo, s korenjem in repo krmljene svinj^ pa nimajo mastl. — Ni8 boljSe pa6 ni pri živini, Za ,vsako vrsto živine so določene naivišje cene in nakupovalcu so vsaki voli presuhi za v prvo vrsto. Kmet dobi nizko svoto za vole, nakupovalec pa dobro plačilo. Brez volov si kmet ne more polja obdelovati. Ce si z veliko težavo kje kupi vole, jih mora pa zopet drago plačati. Taki so torej sedai kmetski dobifiki! — Ravno ista je z žitonL Oblast re kvirira vse odvišno žito, žitni komisijonarji iSfieio v vseh loncih in pod vsakim osfreškom žita. Kar ga je ve8, hitro ž njim v kak večji mlin. Kmet dobi zopet rekvirirano žito po primeroma nizki oeni plo?no, a bogati gospodje in družbe (vojno-žitno-prometni zavod) imajo velike dobifike pri dragih otrobih in moki. Kdor je primoran otrobe kupovatT, je Jasna pri8a, koliko dražji so otrobi od najlinfijše bele raoke. — Se eno, kar najbolj mufii v sedanjem 6asu naSega kmeta, paft ne smemo zamolfiati. Kmet vsega dela ne more opraviti pri dnevu. Marsika] ga Caka Se za v noči. Da, dosiikrat mora čuti in trdo delati celo do polnoči. Tn sedaj ne dobi nikjer potrebnega petroleja, Še za drag denar ne, V nekaterih krajih na gtajerskem ob Savi imajo trgovci baje še dovolj petroleja, a dobi ga le tisti, ki prinese takozvano ..mitn." V blagor vsakemu kmetu in v korist državi bi blo, fie bi oblast tudi prodajo petroleja dajala pod ostro kontrolo. NaSega kmeta bi se nai oskrbelo s rotrebnim petroleTem, da bi si Ijudje mogii opraviti kaj dela po nočij ko je sedanje poraanjkanje delavcev tako izredno veliko Kako se naj zavarniemo zoper tatove? Iz ro- gaškega okraja nas vprašajo: Znano Vam je, da pri nas v rogaškem okraju tatovi opravljajo zelo po- gosto svoj zlofiin. Kako jih naj odženemo? Mi ntma- mo nobenega streliva ne za samokrese, ne za puške. Kam se naj obrnemo, da bi se nam preskrbelo stre- liva in krogel za samokrose? — 0 VI g o v o r: C. kr. okrajno glavarstvo je dolžno skrbeti za vamost pre- bivalcev pred tatovi in roparji. Ker žandarjl ne mo- reio preprefiiti obiskov tatinskih druhali, naj občina (akoj prosi za zanesljive može na okrajnem glpvar- stvu, da se jim preskrbi strelivo, da se boste mogii sami braniti pred norubuni obiski, Obfiina naj od- ločno zaliteva od politične obla-sti pntrebnega streli- va. Dobro je, da si preskrbite orožne liste. Ako pa pri okrajnem glavarstvu nič ne opravite, pa se obrnite ekspresno na cesarsko namestnijo v Gradcu. O vspehu nam poročajte! Cenjeni naročnlkl, pozor! Vsi uarofiniki, ki nam še dolgujejo kaj naročnine za nazaj ali še niso Dbnovili iste za naprej, imajo daiies in prihodnjift na Dvitku modri križ, da jih s tem opozorimo na plačilo. Proslmo iih, da takoj pošljejo denar, kor se njim bo drugače list koncem tega mese.ca nstavil. Kdor nam pošlje narofinhio, naj napiše na vrh položnice ali pa na robu denarne nakaznice, če je s t a r ali n o v n a r o 6 n i k. Stari naročniki naj pristavijo tudi tisto številko, ki jo najdejo na ovitku. Ako je pri katerem naročniku kaka pomota, n. pr. da lista ne dobiva ali ima slab naslov itd., naj nam takoj to naznani, da se pomota odpravi. — ..Slovenski Gospodar" stane: za celo leto 6 K, za pol leta 3 K} za četrt leta 1.50 K. Za vojake pa stanp: oeloletno 4 K, polletno 2 K, četrtletno 1 K. Gospodarske novice. Škoda po divjačinl. Vprašajo nas: Meni in ninogim mojim sosedom so zajci zelo poškodovali trsje in sadno drevje. Celo odjedli so ga. In kaj so pa napravili z mladimi drevesci? Vse je objedena, tako, da ne bo vefi za rast. Zaman je ves naš trud z mazanjem in obdelovanjem, Prosim, kaj naj naredimo, da se nam škoda povrne in da pridemo do prayice? — Odgovor: Skodo naznanite na okrajno glavarstvo ter zahtevajte odškodnino. Ob enem naznanite svoj naslov in naslov imejitelja lova. Tudi velikost odškodnine že labko terjatte. Toda pomnift je treba: Škoda za poškodovano trsie se bo Vam vrnila na vsak način, škoda za drevesoa pa samo teS_aj, ako ete jih imeli do visoCine 120 cm obvezane, ali pa obstavljene s koli, oziroma žico. Zamenjava zemljišč. Posestnik iz slovenjebistriškega okraja nas vpraša: S svojim bratom sem se dogovoril, da bova menjala dve parceli zenaljišča. Ker dam bratu raanjši kos zemlje, mu moram dodati v denarju 600 K, Ali naj skleneva menjalno ali kupno pogodbo? AJi se mora vrednost parcel tudi naznaniti? Ala velja samo to, kar sem mu v denarju dal? Ali morava imeti od sodnije dovoljenje za zamenjavo, ker itak nobeden nič ne bo na premoženju pridobil, ampak bova posestvi le bolj združila? — iOdgovor: Napraviti morata menjalno pogodbo. Vrednost paroel določita sama, Koliko ste bratu dali na roko, je postranska stVar. Za zamenjavo ni treba nobenega dovoljenja od sodnije. Ako je kak vešfi dovek v bližini, lahko napravite menjalno pogodbo sami. Navesti morate število parcele, katastralno ob&no, vrednost obeh parcel in ob koncu dasta drug drugemu pravico, da se prepišeta na posestvo. iZa vsakega posestnika se mora napraviti posebna pogodba: za Vas ena in za brata ena. Ko ste pogodbi sestavili, pojdite na zemljiško-iknjlžni urad okraja, kjer ležita parceli, in prosite, da Vam tiajo nadaljnih navodil glede kolekov, podpisov, pravilnega vpisa na sodniji itd. HJe tlčijo mllnske karte? Vprašanje: Ze pred ilobrimi tremi tedni sem poslal po naši občini mlinsko karto na okrajno glavarstvo, a je še do danes (dne 3. marca) nisem dobil. Enako se godi tudi mojim soobfianom« Gospod urednik, ali Vi veste, kjeti8jjo mlinske karte? — Odgovor: Zahtevajte od okrajnega glavarstva, da naj prošnje hitreje rešuje. !Ako pa to nift ne izda, poročajte o tem slufiaju ces. namestniji. Kako Je z ozlmlno? Pšenica In rž sta na solnCnih legah dobro prezimili, pozni ječmen pa srednje 'dobro. V senSnih legah in v ravnini pa se je bati, _a bo veft pšenifinih in rženih setev zelo poškodovanih, ječmen pa bo celo zelo slab. Ledena skorja v hribih in voda v nižavah grozi uničiti posebno pozne ozimine. Jarega semenskega žita pa kljub prošDjam in obrubam ni nikjer dobiti. — Zadnji dež je na razvoj ozimin zelo ugodno vplival in je odstranil plesnjive mreže, Sejte pomladansko repo! Stajersko cesarsko namestništvo razglaša: Ker je zlasti letos nastala vellfca potreba, da se pridela že koj v spomladi kolikor mogoče veliko živil, se prebivalstvu ne more dosti priporočati, da seje letos kolikor le mogofte zelo veliko pomladanske repe. Za potrebno seme bode vojno-žitno-prometni zavod skrbel, kolikor mu bo le mogofce. Tudi bodo pravočasno določene najvišje cene za pomladansko repo. Hmelj. Na hmeljskem trgu v Zatcu tudi v pretekli dobi ni bilo opaziti posebnega gibanja. Zastopnik neke hmel;ske veletrgo\ine je pokupil 100 bal fefajerskega hroelja po 90—110 K za 50 kg. Razpoloženje na hmeljskem trgu mirno. Cene za les. Dunajska zveza avslrijskih lesnib' veletrgovin plafiuje do preklica za kubifini meter hlodov fjelov, smrekov ali borov les) po 50 do 60 K, hlode rhrastov, bukov les^ 100—116 K, debele deske (hrnstov ali bukov les) 200—248 K, za ostale vrste lesa so ostale lesne cene nespremenjene, ker ni bilo nobenega blaga. Popraševanje po deskah In po hrastovem lesu je izvauredno živa.lino. R«zne novice. Največie žltno polje na svetn ]e v bližini mesta Cincinati v Severni Ameriki in obsegp 6000 njiv, na katerih se pridela po 22,000 hektolitrov žita v vrednosti poldrugega milijona kron. Hainowejša poroiila, nradiio porodil^. Dunaj, 14* marca VBhodno boilšte. Včeraj |v uradnem porofiilu) omenjena podvzetja napadalnih 6et v prostoru pri Brzezanyju so imela popolni vspeh. Po temeljitem razrušenju sovražnih postojank smo vjeli 2 ruska ftastnikaa 256 mož ii; vplenili več strojnih pušk in naetalcev mint NaŠi letalci so metali na kolodvor Radzivilov bombe in m pri tem odbijali napade sovražnih letaloevi itaUJansko bollSče. Bojno delovanje je bilo včeraj splošno slabej še. Na Goriškem so metali naši letalci na sovražno taborišče pri kraju Luccenico bombe. Južnovzliodno bojlšče. V vzhodnoalbauskem jezerskem ozemlju se boji nadaljujejo. Francozi so med jezeri Ohrida in Prespa opetovano in brezvspešno napadli naše tamošn'o postojankfe :..!¦__)_._. Jfajnevej&e nemško mrad__® porodllo. Berolin, 14. marca. Fraaeosko bojlfite. Severno od. kraja Armentieres so blli angleški oddelki z ognjem pregnani, V ozemlju reke Anore so napadali Angleži popoldne brez artilerijske priprave med krajema Achit le petit in Grevillers, ponoči pa po močnem artilerijskem ognju na obeh straneh kraja Bouquoy, Bili so pod velikimi Izgubami odbiti in so pustili 50 vjetnikov v naših rokah. Y Šampanji so se boji iužno od Riponta nadaljevali z menjajočiivspehom. Na vzhodnem bregu reke Moze so se ponesreCili sunki Francozov pri Saint Mihielu. Neka naša straža ob reki je bila potisn^ena nazaj. V_ho_no bojlftče. Zivahno delovanje na prednjih bojiščlh na vefc mestih med Vzhodnim jezerom in Dnjestroou Ob Narajovki so naše napadalne čete nagkočile dele ruskih postojank, so razružile obširne naprave min in so se vrnile z 2 vjetima 6astnikoma in z 256 možmi ter z mnogimi strojnimi puškami in metači min. Na kolodvor Radzivilov seveirnovzhodno od mesta Brodi smo vspešno ln Izdatno metali bombe. Na fronti generalnega polkovnika nadvojvode Jožefa in generala-feldmaršala pj. Mackensena nifpomembnega. Macedongko bol_We. Ve6 francoskih sunkov med jezeroma Ohrida in Prespa je bilo brezvspešnih, Tudi močni sovražni napadi severno-zahodno in severno od Bitolja so bili izjalovljeni« Na obeh mestih je imel sovražnik preCejšnje izgube. Mehika se pripravlja? Iz Novega Jorka se porofia, da ie ameriški konzul v Mehiki poslal severoameriški vladi nujno poročilo, katero pravi, da je mehikanski predsednik Karanca odredil mobilizacijo in nova prebiran]a. Mehika se pripravlja, da nastopi proti Severni Ameriki, ako se ta zaplete z Evropo v vojsko. Nizozemski b.sti poročajo, da se ob severoameriškiv meji zbirajo velike konjeniške čete. Karanea zopet izvoijVn za predsed* nika mehikannke ljudo Ud^. Iz Berolina poročajo, da se ie dne 12. marcp vršila v Mehiki volitev predsednika ljudovlade, Dosedanji predsednik Karanca je bil zopet izvoljen. Tudi Kitaj proti ^em«iji? Iz Pekinga se porofia, da Je kitajska državna zbornica z večino 300 glasov odobrila politiko predsednika Kitajska ter da Kifaj ukine diplomatične zveze z NemSijo. Nesrefna buča. V teb kofcljivili časib si zna marsikatera meščanka pomagati na ta način. tla se pelje ven na deželo ln nakupi pri kmetiiah. karpačmore, Tako delajo tudi Dunajftanke. Toda na raznih kolodvorili pazijo na take ženske brčke orožni-i. iii treba je nekaj zvijače, da se jira izinuznejo. Noku Dunajčanka je bila posebno pretkana. Dobila i*^ \oliko bučo, M jo je prerezala in izvotlila, nato jo \w napolnila z nakuplienlmi dragocenostnii: jajci, surovim maslom, slanino itd, Nato je obe polovici zo\>et skrbno staknila skupaj, nekoliko prevezala, kakoc bi bila buča oela in se s svojim skritira zakladom odpravila na postajo. Smelo je šla mimo strogega in ostrovidnega stražmojstra — saj bučo ji bo pao privoščil.. Vse bi bilo dobro izteklo, toda ko hofie žena stopiti na vlak, ji pade buča na tla in se razpolovi! Zakiadi pa po tiru! Očividci so rekU, da Trojanci niso bili bolj presenečeni in niso huje kričalij ko so iz trebuha lesenega konja prišli na dan feršiki |unaki, nego ta žena, ko je videla, da ie ob vse Zivežne zaklade. Kajti seveda je bil stražmojster takoj na mestu in ji zaplenil sadove njenega truda in zvijače. Razen tega je zamudila vlak in vrhu tega bo imela prijazen pomenek z oblastjo. O ta strašanska vojska! Uinrljlvost ljudi. Največ ljudi umrje do 5. leta. Od lt).000 jih umrje 2914. Stevilo smrti pada do 15. leta. Do 10. leta jili podleže 190, do 15, leta 100. Od sedaj se smrtni slučaii vedno bolj množe, kot v prvi mladosti. Do 20. leta jih izgubimo zopet 140, V 8asu od 20 do 50. leta jih podleže raznim boleznim 1521. Od sedaj pa mrjo Ijudje še bolj pogosto; do 60. leta 980, do 70. leta 1550. do 80. leta 1750, do 90. leta 790. do 95. leta 58, do 99. leta 8, do 100, leta 1. Zelo redko je število onih, ki dosežejo viisoko starost nad 100 let. Večina ljudi umre v prvih letih, deloma vsled nepazljivosti staršev, deloma pa podleže mlado življenje raznim bo^leznim, ki kaj hitro nežno telesce ugonobe. Seveda pa ne veljajo te številke v vojski, ko toliko ljudi v najlepših letih mora pustiti mlado žhijerije. DooisL Mariboc. Dobili smo sledeče vprašlanje: I>ne 7. t. m. je prišel nek posestnik Iz cmureškega okraja s svojo ženo v neko mariborsko trgovino in je holel kupiti 6 prtov. Pogodil se je za ceno meter po 9 K 50 v. Trgovec pa je zahteval, da mora kmet kupih, ako hoče dobiti omenjeno množino platna, tudi vezenin, čipk in drugega enakega finega blaga za 70 K, drugafie se mu platna ne more prodati. Kmet je izjavil, da take line robe nikakor ne potrebuje in je prosil, naj mu vendar prodajo omenjeiio platno. A ker to nič ni pomagalo, je kmet bil pripravijen vzeti linega in zanj neporabhega blaga za 20 K, samo da, bi dobil kaj platna. A trgovec je vstrajal pri svoji zahtevi, Kmet je moral oditi brez platna, ker ni hotel zavreči 70 K za nepotrebni. lišp. Ali je tako postopanje mestnega trgovca pravilno? — Odgovor: Vprašali smo na merodajnem mestu in se nam je reklo, da je trgovfievo postopanjei nepravilno in celo kaznjivo. Trgovec takih nečuvenih pogojev ne sme Staviti. Zadevo je treba naznaniti c, kr. državnemu pravdništvu v Mariboru, katero bo dotifinega Jrgovca zasledovalo radi draženja in tudi radi tega, ker se je branil prodati blago. Maribor- Mestni magistrat naznanja, da so sladkorne karte, ki se bodo dne 17. marca razdeljevale, veljavne samo za mesec april, ne pa tudi za mesec marc. Hišne sezname za petrolej je treba takoj zamenjati za bele bišne sezname. Kdor bi do sobote, dne 17. marca, ne mogel oddati belega hišnega seznama, bi ne dobil nobenih krušnih kart. V soboto, dne 17. marca, je izmenjava hišnih seznamov za petrolej nemogofia. Maribor. V baziliki Matere Milosti so se te dni vršile duhovne vaje za tretjerednike. Slovenske pridige — vsak dan dve — je imel o. Salvator Zdbec iz Ljubljane. Sv. Peter niže Maribora. Dne 3. marca je v Nebovi umrl 591etni posestoik Jože! Neawirt Pogreb se je vršii dne 5 t. m. ot> obilui udeležbi. Rajni je b 1 vrl slovenski oCe in mož. Vseh pet sino\7 opr^vija vo'»*ko slnžbo N. p v nx! Ljatomeir. Tukaj je umrl dne 3. t. m. gospod Matija Zemljič, bivši veleposestnik in veletržec, \ 86. letu svo e starosti. Pokojnik je bil rojen v MuršCaku pri Kapeli. Bil je ustanovnik naše Posojilnice, konjerejskega društva in drugih koristnih naprav. Naj v miru pofiival Gotovlje. Dne 8. sušca ]e umrla gospodinja v župnišču Ivana Teran. Priporofia se vsem znancem ln prijateljem v molitev! Galiciia pri Celju. Dne 26. februarja smo z žalostnim srcem snreraili k vefinemu pofiitku vrlega župana Janeza Doler, posestnika in mlinarja na Pirešlci. Mož je padel kot žrtev svoje županske službe v krepkih možkih letih; podlegel je operaciji v celjski bolnišnioi, Ne le cela gališka župnija, ampak cela pireška občina je prihitela k njpgovemu preranemu grobu; domači župnik mu je tara spregovoril pogrebno slovo, pevski zbor je zapel ganljivo žalostinko, pre'SnI župan Davorin Kranjc ga ]e v svojem govoru orisal kot moža dela in požrtvovalnosti. Pretresljivo so jokali ob grobu žena-vdova in sami nedoraščeni otroci za blacim očetom. N. n. v m.!