SL HI V Mariboru, četrtek 29. septembra. III tečaj. (870. ^m^m mam ■■i^H ■■■I MMM, MM mmM) mmmMUMM mWM MMM mM mM. MMM^. _gn. ^b^^ S Xiaft¥EIiiShI Iv A K Ali ili T: š ■ UUv i JJll Ulll U £111; V lil -"Hlr* Vredništvo in opravnistvo je na stolnem trgu (Domplatz) hii. it. 179. Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj te blagovoljno frankujejo. Ugibanje. Ustavoverna stranka je jako ponosna na to, da je ud te stranke vitez Hopfen enoglasno voljen za predsednika državnemu zboru. Mi jej tega veselja ne zavidamo, še manj pa ga razumevamo. Ustavoverneži na vse moči delajo, da bi sedanji državni zbor napravili nemogoč in torej od vseli strani in pri vsaki priliki ovirajo njegovo delavnost. Nam se hoće dozdevati, da za ustavoverneže ni ravno prevelika čast, ako ud to stranke predseduje zboru, kterega bi raje denes nego jutri videli med mrtvimi. Še dvoualjiveja pa čast postane , ako si ogledamo novega predsednika in njegov govor. En list te stranke piše o Hopfenu : „TJstavo-verna stranka je. dobila zadostilo, da se je en poslanec iz njeno vrste t vsemi proti enemu glasu izvolil za predsednika, mož, v kterem bi se bili glasovi tudi potem zedinili, ko bi ustavoverna stranka v merodajni večini z neovrgljivo močjo gospodvala v z zbornici." Omenjeni list mora svoje ljudi poznati, imenujeja ga, najprikladnejšega, skoraj edino mogočega predsednika svoje stranke. In kako je ta mož zastopal stališče svoje stranke? Moramo reči, da tako molče še nobeden dosedanjih ustavoveruih predsednikov. Naši bralci se bodo n. pr. še spominjali, kako je zadnji predsednik Kaiserfeld naglašal „ ustavo," od njenega dopičnega izvrševanja delal odvisno osodo ne le avstrijskih Nemcev, ampak vse države. Vsaka druga beseda je bila v Kai-serfeldovcra govoru „ustava!" in vse druge le vezila za „ustavo". Kako so se zdaj časi spremenili I Zopet je voljen ustavovoren predsednik', najboljši ud ustavoverno stranko. Tudi on jo govoril, tudi on se je zahvalil za skazano čast. A v svojem govoru je popolnoma pozabil na ustavo, niti I eno besedico je ni omenil. „Kakor bi me tudi sililo" — pravi vitez Hopfen — „po« rabiti to priliko, da bi izrazov al svoje mišljenje o sod a nje m političnem položaji, vendar mislim, da naj se temu izognem zarad značaja, kterega nosi moja volitev." Ali ni ta mlačni Hopfenov govor najživeji dokaz, da ustavoverna stranka sama ne ve, kaj bi začela s svojo nerabljivo ustavo, da se je tudi ta stranka kakor Napoleonova armada začela „nazaj konce: trirati." Do zdaj so se ti gospodje za ustavo ogrevali, navduševali, do strasti navduševali. Zdaj so postali hladni in se ustave ter razgovorov o njej „ogibljejo.u Prvemu koraku nazaj bode sledil drugi, tretji itd., in ako Se enkrat spregovori en ustavoveren predsednik. bode na svoji ustavni rakovi poti prišel tje, kjer stoji sedanja opozicija: do spoznanja, da deceuiberska ustava ni rab-ljiva za avstrijsko narode in za državo. Poslanec M yrln)lVr je — omenjaj« odpuščenih treh namestnikov — rekel : da so tri jo ustavoverneži padli kot žrtva sedanjemu položaji. Mi oziraje se na Hopienov govor smemo tuliti, da ima sedanji položaj že četrto žrtvo izmed ustavoverna stranke in ta je — predsednik Hopfen. Iu kjer padajo najbolji, tam bodo padli tudi dragi, ki so vajeni hoditi le za - zvoncem. Državni zbor. Po dolgem odlašanji so je državni zbor 26. t. ni. sešel k drugi seji , v kteri se jo imelo voliti predsed-ništvo. Vzdigne se dr. Reehhnuer, sedanji vodja nem- ške stranke, in govori proti volitvi. On pravi, da se je v prvi seji bila volitev odložile, ker niso došli poslanci iz češkega. Od teh mal se ni nič spremenilo, pač pa se je še bolj pokazalo, da ministerstvo nima resno volje ; torej naj se z dnevnega reda izbriše volitev predsedništva. Dr. Costa v dolgem in kakor „N. fr. Pr." pravi, dobro stavljenem, govoru pobija Rechbauerja. Razen razlogov v prvi seji razvitih tirja tudi udanost in uljudnost do cesarja, da se na prestolni goror odgovori z adreso. To bi bila parlamentarna posebnost, ko bi parlament svojo delavnost s tem začenjal, da bi se ne hotel konstituirati. Zbor, ki je sklican v očigled tako važnim dogodjajam ne more svoje delavnosti od - se porivati v nedoločeno dobo. Državni zbor mora pa ustavnih načelih na vladno delovanje pritiskati s svojim upljivom ; ako pa bi se zbo-rovanjo odložilo, bilo bi vpljivanje na vlado nemogoče; saj je tudi v prestolnem govoru obljubljeno, da se bode skušalo dobiti pemske zastopnike v zbor. Tudi je državni zbor že n. pr. leta 1861 zboroval , dasiravno ui bilo 142 zastopnikov iz Ogerske, Hrvaške in Ćeske v zboru zastopanih ; takrat bi se bilo dalo zborovanje z veliko večo pravico ustavljati, ali nihčo ni kaj tacega nasvetoval. Torej naj se zavrže Rechbauerjev nasvet. Dr. Maverhofer porabi to, da začne napadati vlado. Delo je bilo lahko, kajti iz vladne omahljivosti se dade brez težavo splesti marsiktera šiba. »Miuistra Stremavr iu Tschabuschiiigg sta svojo stranko zapustila, poleg tega je v ministerstvu mož, ki jo bil zadnji državni zbor zapustil z vso svojo stranko. Ce bomo še dolgo take ministre imeli, potem ni treba zunanjih sovražnikov, ampak Avstrija se bo sama uničila. Oovornik očita vladi, da je odpustila tri namestuiko in v tem razžalila U9tavoverneže. H koncu se pobaha z nemškimi zmagami in s svojim rodoljubjem in avstrijsko udanostjo ter zvestostjo. Minister Potočki pravi da se že še najde prilika odgovoriti na Mavrhoferove uapade, in prosi za zdaj, naj se samo zbornica konstituira. Pri glasovanji glasuje G7 poslancev za Rechbauerjev nasvet, 68 proti njemu. Torej se začne volitev iu jo vitez Hopfen izvoljen z vsemi proti enemu glasu za predsednika. Zahvaljevaje se za volitev obeta Hopfen, da bode pri svojem težavnem poslu nepristransk ostal iu dopuščal popolno svobodo v govoru, da pa ne more govoriti o notranji situaciji (kar je že povedano v de-nušnjem uvodnem članku). — Za prvega podpredsednika se potem s 122 glasovi voli dr. Vidulič, ki se zahvaljuje za zaupanje. Pri volitvi drugega podpredsednika dobi grof Kuenburg 120 glasov. Med perovodji smo našli izvoljenega tudi našega Brandstetterja, ki po sedanji situaciji ne bode mogel toliko delati proti Slovencem, kolikor je obljubil v deželnem zboru graškem. Izroče se 4 vladni predlogi, o Bpremembi čl. 14. avstrijske nacijoualno banke, o zadnjem terminu za za-menjavanje starih dvojač, osnova postave o sodniji pri deželni hrambi, in pa cesarska naredba, ki *e je v tej zadevi že izdala. ,Poslanec baron Pascotini svetuje, naj so na pro-stolni govor odgovori z adreso iu naj se za to vo!i 15 odbornikov, ter da so naj o tem takoj sklepa, akn pa ne, naj se vsaj njegov nasvet postavi na dnevni red prihodnjo seje. Pri glasovanji nujnost predloga ne obvelja, ampak se predlog postavi samo na dnevni red prihodnje sej. - Reohbauer zopet naglasa svoje znano nemštvo, zarohni proti Cehom, zažuga vladi in Avstriji in naznanja, da njegova stranka ne bi hotela sodelovati, ko bi se nameravalo ustavo odpraviti na ustavni poti. Na koncu svojega nepomenljivega govora svetuje, naj se v'ada pozivlje, da začasno ustavi zborovanje državnega zbora. Zbornica ne prizna nujnosti tega predloga, torej pride še le kasneje enkrat v obravnavanje. Zaznamovati je, da sta ministra Petrino in Stremayr glasovala za Parcotinijev predlog. Prihodnja seja 27. t. m. Na dnevnem redu prvo branje nasveta zarad ad-resse. (O tretji seji glej v pol. razgl.) Spomenica četvorice mariborskih profosorjev na slav. c. kr. ministerstvo prosvete im uka se glasi: „Kot avstrijski državljani in državni služabniki, kot odgojitelji in udje slovenskega naroda čutimo se v svojem notranjem prisiljene, da v sledeči spomenici spoštljivo in na ravnost povemo svoje misli, svoje prepričanje in svoje sklepe v nekem oziru. Kot avstrijski državljani srčno želimo, da avstrijska država v dušnem in materij al ne m oziru napreduje in se kolikor mogočo o jači; kot avstrijski državni služabniki pa dvojno čutimo svojo dolžnost, da napredek in državno okrepčevanje podpiramo na vso moč in z vsemi pripomočki, ki se nnm zde primerni. Ker smo kot odgojitelji prevzeli nalogo, da en del avstrijskih državnih prebivalcev, zlasti mladino duševno iziejuino, in ker smo si v ta namen pridobili postavno sposobnost in pravico, smemo in moremo na primernem mestu svobodno izrekati svoje mnenje o javni ali šolski izreji in dostojno nasvetovati, kar bomo z razlogi podprli. To smemo posebno in izrecno storiti z ozirom na slovensko mladino, ki Re na našem učilišči uči, ker se nekoliko kot državljani, ki smo tudi slovensko narodnosti, poslužujemo v tem le svoje neokrajšane državljansko pravico in ker nam je najbolj mogoče poznati duševne pomanjkljivosti in duševne potrebe slovenske mladine učeče so na nemško-slovenskih učiliščih, saj smo se sami na takih učiliščih izučili, na njih delamo in popolnoma poznamo jezik in značaj slovenske mladine. Vsled teh dvojnih lastnost mislimo, da smo popolnoma opravičeni izrekati svojo sodbo o teh pomanjkljivostih in nasvetovati pripomočke, kako jih odpraviti ; iu lo je namen predstojeće spomenice. „Slavno c. kr. ministarstvo I Kakor so zdaj gimnazije brez ozira na spremembe časa naše gimnazije osnovane, gospoduje na našem učilišči v vseh razredih in pri vseh učnih predmetih, na katedri in na leci nemški jezik kot učni in podučevalni jezik. Po tej osnovi bi morala vsa ali vsaj velika večina učeče se mladino biti nemške narodnosti, ali pa bi morala vsa mladina — slovenska ne odšteta — biti nemščine toliko zmožna, da bi mogla popolnoma umeti in zopet ponavljati vse znanstvene uke, kterih se uči v nemškem jeziku. Ali tetnu na našem zavodu ni tako, niti v enem niti v drugem oziru. Tega ni treba na dolgo dokazovati. Saj mora biti slavni gosposki iz statističnih tabel znano, da je nn našoiu učilišči mnogo več Slovencev kakor Nemcev. Ravno tako mnogoletne in obilne izkušnje uče, da komaj 2% slovenskih učencev, ki na 1812 noro vstopijo v naio gimnazijo, nemški dovolj znajo. Tega ne more tajiti noben učitelj, ako hoče biti sploh nepristransk in pravičen. Da le en izgled navedemo, je novo došla slovenska mladina nemščine tako malo vešča, da pogosto ne razume najnavadnejšega dnevnega zaukaza učiteljevega, ako jej ga ne razloži na dolgo in široko ali raztolmači v materinem jeziku. Ker se te izkušnje leto za leto , vedno in vedno povračajo, ne more temu biti krivo to, da bi se nemščina zanemarjala v šolah pripravljajočih za gimnazijo, ■aj se te kakor znano prizadevajo, da bi bile skoz in skoz nemške in da bi skoz in skoz nemški podučevale. Razlogi tej pomanjkljivosti morajo globljeje ticati, in sicer v okoliščini, da dečki nemščino ne prinašajo seboj iz svojih rodovin, ali krajše povedano, da pač niso nemški, ampak da so slovenski otroci. Naravno mora imeti taka protinaravna učna osnova, kakoršna še zdaj obstaja, svoje nenaravne nasledke, ktere mora nepristransk misleč opazovalec mahoma poznati na njenih vidljivih in jasnih prikaznih. Izkušnja je polna dokazov za to, da mora in-telektuelne dušne moči učencev neizmerno moriti iu ovirati, ako tega ne razumejo, kar se jim razklada. Kako more učenec samostojno soditi in sklepati o stvareh, kterih niti kot premise ni razumel, ravno za to ni razume), ker ni jezika razumel. Koliko tega kar je slovenski dečko od svojih prvih let sem videl in spoznal v naravi in v svojem lastnem dušnem življenji in kar je znal v svojem materinem jeziku tudi izražavati, se mora pogubiti in nerabljivo postati za njegovo daljie izobraŽevanje ? (Dalje prih.) Učiteljski zbor t JLjubljani. Občni zbor društva kranjskih učiteljev za pomoč njihovim udovam in sirotam in drugi občni zbor učiteljskega društva za Kranjsko dne 22. sept. v šolskem poslopji v Ljubljani. K tema zboroma se je bilo zbralo prav obilo kranjskih učiteljev, menda blizo 120. Najprvo je bilo zborovanje udovskega društva. Dosedanji podpredsednik č. g. Legat je presrčno pozdravil došle družabnike tega društva, razložil je vsem nazočim učiteljem važnost, tega društva ter povabil tudi druge učitelje , da bi se prvim pridružili. Povedal je nadalje , da ima društvo blizo 24.000 gl. istine, nekoliko v obligacijah , nekoliko v hranilnici. Potem se je pričolo pomenkovanje o ne-kterih točkah novih društvenih pravil, ktera so se na tanko določila, da ne bode prihodnjič o tem nobenih dvomb. Nadalje se je po nekterih razgovorih potrdilo, da stara pravila nehajo z denašnjim dnevom in da nova imajo od denes naprej veljavo. G. učitelj Močnik se je potem zahvalil g. podpredsedniku za njegov trud, ki so mu ga društveni posli nakladali. Za tem je sledila volitev gredsednika ; zadela je g. dr. Jarca in volitev blagajniku g. učitelju Putre-ta ter sedem družili odbornikov. Konečno so bili še izvoljeni trije pregledovale! društvenih računov in po zahvalnem govoru novega predsednika za skazano mu zaupanje je bil končan zbor tega društva, ktero je namenjeno materjalnej podpori svojih družabnikov in njihovoj družini. Veliko važnejši še kakor ta je bil pa drugi občni zbor učiteljskega društva za Kranjsko. Zborovanje je pričel predsednik uč. društva, vrli nad učitelj in deželni šolski svetovalec, g. A. Praprotnik. V svojem prijaznem nagovoru razodeva srčno veselje, ki ga navdaja, ko vidi tako veliko število zbranih učiteljev, ktori i je mar, da delajo z združenimi močmi za blagor mladine naše, za blagor naroda našega. Nadalje jo nam razložil, koliko je društvo od svojega ustanovnega občnega zbora do dennšujega storilo; dokazal je, da društvo ni držalo križem rok, da je marveč veliko .storilo za napredek našega šolstva v vsakem obziru. Odbor učit. društva je s svojimi prošnjami na si. vlado veliko pridobil za duševno in materijalno podporo šoli in učiteljem. Se ve, da jo še veliko trde ledine, ktero hode treba preorati, ali vendar boljša doba je nam že nastopila. Po dokončanem tem govoru je blagajnik gonp. Močnik položil račun, iz kterega se vidi, da je odbor hvalevredno gospodaril z društvenim denajerm, da ima 130 gl. gotovega denarja in menda 142 gl. zastanega pri posamnih družabnikih. Ker bodo ta venar družabniki kmalu poplačali, imelo bode društvo že precej precej premoženja na razpolaganje. Vsled društvenih pravil so se na to volili trije pregledovalci društvenih računov, namreč g. učitelji: Eppich, Jerše, Lapajne. Potem so je hvala izrekla dosedanjemu predsedniku, blagajniku in vsem odbornikom za skrbi jivo in marljivo izvrševanje svojih nalog. O prvi točki dnevnega reda je govoril g. učitelj Gerkman, ki je stavil prav dober predlog, kako naj se nov slovenski abecednik vredi, da bode vstrezal novi metodi, po kterej naj se pisanje iu branje skupno po-dučuje. Ta nasvet naj se predloži slavni šolski vladi, ki naj v tem smislu novi abecednik prestoji. Odbor učiteljskega društva naj pa stavi še natančnejšo predloge o tej zadevi. O drugi točki, „o starih in novih loltkih knjigah" je najprvo in pa obširno, toda gladko in umevno govoril g. učitelj Stegnar iz Idrije. Navedel je vse dosedanje knjige za ljudske šqle, razlagal je njihovo po raanjkljivost, naštel, kuko lepo število šolskih bukov imajo Nemci in razložil je posamne, kako so izvrstno po metodičnih pravilih uredjene in sestavljene. Opomnil je vlado, da je za izdavanje slovenskih šolskih knjig kaj mnlo storila in izrekel je nado, da bodo novi šolski uradi v toj zadevi storili svojo dolžnost. G. Stegnar je naštel v svojem daljnem govoru marsikako umno sestavljeno, za rabo v ljudski šoli primerno knjižico, ki naj bi se v slovensko prevodila ali vsaj za izgled pri sestavi novih slovenskih služila. Izrekel je željo za boljšo nemško slovnico v slovenskih šolah. Mesto sedanje „praktične slovensko-nemške gramatike" prišle ste sicer na svitlo „prva in druga nemška slovnica" ; ali obedve knjigi niste tako vredjeni, da bi jih učitelj z veseljem v roko vzeti mogel. Cemu se je inudilo vladi novo nemške slovnice na svitlo dati in pa še slabe ? Uajše naj bi bila ostala stara gramatika in mesto novih slovnic naj bi se sestavile druge knjigo za naravoslovje, zemljepisje, računstvo, geometrijo i. t, d. G. Stegnar je nadalje želel knjižico o gospodinjstvu, o petji, godbi i. t. d. In ker se ui nadjul, da bodo te knjige kdaj na svitlo prišle, čo bodo učitelji le vlado za izdavanje prosili in sami pa križem roke držali; uasvotoval je? uaj se ustanovi literarni odsek, ki bode imel nalogo, za izdaja nje bukev skrbeti, ter pisatelje na delo vabiti in svoje tovariše učitelje za to potrebno podvzetje spodbujati. Na to so oglasi tudi idrijski učitelj g. Lapajne, ki ravno tako toži o pomanjkanji slov uskih šolskih knjig. On pa stas i svoje zaupaujo v novo deželno šolsko svetovalstvo, ki bode skrbelo, da se uaše šole vsestransko, zlasti pa v narodnem smislu zboljšajo. Obrnil se je bil ph omenjeni urad s prošnjo, da bi na primer ukazalo iu preskrbelo slovenske računice v 3. iit 4. razredu glnvuih šol, da bi vpeljalo tudi slovensko knjigo v učiteljsko pripravnico, zlasti pa, da bi se izdala knjiga za primerni uavod pri početnem in nazornem nauku po izgledu „Hermanovc Unterkiasse" iu knjiga „o izreji". Tudi je želel, da bi se Praprot-nikovi, /a rabo v slovenskih ljudskih šolah kaj dobri knjigi: „Slovnica /a perveuce" in „Spisje" postavno v šole vpeljali. L)a bi mo vso to kmalu izvršilo, pričakoval je govornik pomoči od deželnega šolsk. svetovalstva, na ktero naj se v ta namen obrne odbor učiteljskega društva. Zdaj poprime za besedo g. Močsik, učitelj na ljubljanski mestni šoli. On pravi, da jo vse lepo, kar sta predgovornika zahtevala, da vsega Lega tudi res potrebujemo; pa vendar nekoliko opravičuje v svojem daljnem govoru vlado, da ona ni vsega kriva, da nam še toliko domačih sol-kih knjig pomanjkuje. Uekel je, da vlada je že večkrat hotela to ali ono knjižico v slovenskem jeziku na svitlo spraviti, ali dobila ni pisateljev. On tedaj želi, da bi vsi sposobni učitelji se koj delu prijeli in knjige za šolo spisovnli. Tudi graja to, da se preveč na eu hip imeti hoće; najprvo se prične z najpotrebnišimi rečmi, potom pridejo še le koristne na vrsto. Ne sinomo le idealno ravnati, ampak na djanske razmere in potrebo ozirati se. G. Lapajne temu ugovarja, da učitelji imajo resno voljo, da bi tudi na slovstvenem polji se pognali za omiko ljudstva, ali dokler je njih materjalni stan tako slab in Žalosten, tega niso vstani. Če se more človek za vsakdanji kruhek boriti, nima ne časa ne volje, pri mizi pisariti in težavne, znanstvene stvari premišljevati. On tedaj pričakuje od slavne vlade materijalne podpore za vsako podvzetje na šolskem slovstvenem polji. G. Močnik meni na to, da duševnih moči še bolj potrebujemo kot materijalne podpore in g. Stegnar pravi, da učitelju časa primanjkuje za kako drugo dolo, če se more 7—8 ur v šoli s poredno mladino ukvarjati. Potem razgovarjenji poprime g. dr. Jarc, kot vladni zastopnik, besedo ter v slovenskem jeziku pravi, da vlada ni proti izdajanji slov. šolskih knjig, da marveč tudi ona želi, da bi jih učitelji spisovali in obljubi, da bo vlada pisatelje dobro plačevala. Govorilo se je potem, kako bi se knjige lože in hitreje spisovale. Ker spisovanje kake knjige enemu samemu preveč dela naklada in dovelj časa zahteva, nasvetovalo se je, da bi literarni odsek spisovanje med več pisateljev raz-cb lil. Zoper to se je oglasil gospod učitelj Jerše in je povedal svoje razloge. Konečno so je po predsednikovem mnenji sklenilo, da bode odbor učiteljskega društva skrbel, da pridejo domače Šolske knjige na svitlo. Ker je vlada podpore obljubila, povabil bode odbor sposobne pisatelje in povedal najpotrebniše šolske knjige. Pri prihodnji točki : razgovor o razmerah med srednjimi in ljudskimi šolami je govoril zopet g. Močnik. Omenil je bil ukaz si. naučnega ministerstvu, ki določuje, da učenci stopivši iz ljudske šole v srednje ne potrebujejo več spričeval iz prvih. Opravičeval je ta ukaz, pa je tudi njegovo slabo stran omenil. Razlogi do zgolj pedagogični; zatoraj jih nočem dalje naštevati, da ne bode moje sporočilo za ta političen list preveč obširno. G. dr. Jarc je na g. Močnikov govor omenil, da so nove šolske postave zarad doslednosti tirjale tudi ta ukaz si. ministerstva. Gospod Jerše želi pri tem razgovoru od učiteljev srednjih šol, da bi tudi za ljudske šole se kaj zmenili in naše učiteljsko društvo podpirali. Želja ta je res opravičena. Med govorom g. Močnika pride s v i tli knez gosp. Metteruich, prvi vladni svetovalec, kot namestnik deželnega predsednika, zbrane učitelje pozdravit. V svojem nemškem govoru je izrekel veselje nad lepim številom pričujočih učiteljev, ki so lep korak v napredovanji s tem storili, da so korist združevanja in zborovanja vendar enkrat (!) spoznali. Pri zboru je bil tudi g. Hočevar poročevalec administrativnih Šolskih reči pri deželnem šolskem sveto-valstvu ; ta je obljubil, da bode vsako pritožbo učiteljev /astrau zakasuone plače naglo in za uas ugodno rešil. Opomnil je pa tudi učitelje, naj imajo sami svoje fa-sijono v lepem redu in ne bode potem toliko prepira. Na dnevnem redu je bila šc volitev predsednika, blagajnika in 8 odbornikov učiteljskega društva. Za predsednika je bil zopet izvoljen g. Andrej Praprotnik in za blagajnika g. Močnik. Zbor j« konečno izrekel zahvalo g. dr. Jarcu (druga gospoda, med njimi tudi dr. Bleivveis iu dr. Pogačar je bila žo pred odšla), da je zbor s svojo nazočnostjo počastil in vskliknil je tudi presvitlemu cesarju trikratno „slavo". Ta učiteljski zbor, združen z lepo razstavo učnih pomočkov je bil očitno znamenje lepega napredka kranjskih učiteljev ne samo v šolskem obziru, ampak tudi v narodnem. D o |> i s i. 1% LJubljane, 27. sept. (I/v dop.] Naš prelju heznjivi mestni župan dr. Suppau so misli županstva odpovedati, ker mu pri advokaciji preveč na škodo gre, čeravno nima nobenega koucipijenta. To mestna govorica kot za gotovo pripoveduje. Ugibljo bo, kdo bodo njegov nnstopuik. Dežman jo vendar preveč sovružeua osuha, kar celo sam čuti. Tesarski mojster in podvzetnik Stepišnik, ki je delal mo6t pri Krškem, je te dni nabral okoli Ljubljane, zlasti iz otepanje vasi iu iz Bazovika okrog 50 delav- cer, ft kterimi gre na Turško železnice delat. Plačal bode vsacemu 75 do 100 gld. na mesec, vožnjo za tje in nazaj, in zraven se je še zavezal, doplačati vsacemu toliko, kolikor bi bil živež draži na Turškem nego je v Ljubljani. Vsak teh delavcev pak se je moral zavezati, da ostane s Stepišnikom vsaj eno celo leto na Turškem. Odpeljali so se te dni iz Trsta po morji do Carigrada. Is Dolenjskega, 26. sept. [Izv. dop.j V Šentvidu se je te dni zgodila nesreča, ktera veliko nevoljo med našim ljudstvom zbuja. Na semanji dan sta šla ob deveti uri zvečer dva žandarja mimo pokopališča. Nek mlad fantalin je baje majhen kamenček zalučil za njima. Kaj storita ta dva varha mini in postave ? Precej peteline napneta in streljata tje v en dan, tako da je en fant ranjen , ki je saruč pred hišo stal, a ničesa storil. Pričakujemo, da se bode ta dogodba , ktero sem zvesto povedal, kakor sem jo od več strani med ljudmi slišal, na tanko preiskala in da se žandarja, ako sta meje svoje dolžnosti prestopila, kakor se zdi, kaznujeta. Postava se mora spoštovati, in njeni varuhi; ali samovoljnosti in tacega gospodarstva, kakor v absolu-tičnih časih menda denaŠnji dan nepotrebujemo. Da sta žandarja več storila, nego je treba in prav bilo, kaže že to, da sta potem po noči nazaj prišla s pomočjo še dveh tovarišev in dva fanta zaprla, ker jih nista več dobila. Ostra preiskava 1 Is Dunaja, 27. sept. [Izv. dop.J Govori se, da hočejo naši novi možje šolstvo popraviti, sosebno „pruski muster" osnovanja gimnazij prenarediti. Sila je pač kajti mi vsi, ki smo se učili po onem Bonitz-evem osnovnem načrtu, vemo, koliko nam je manjkalo. Bonitz, nekdaj vsegamogočen je bil dober filolog, svojim vse uČiliščnim učencem, sosebno talentiranim, priljubljen; i bil je velik germanec. Ali se ima zdaj na bolje ali še na slabše obrniti, kdo ve. Vsakako predsedniku Cze-diku mnogokaj ne upamo. Vendar že to , da sta dva moža iz ministerstva uka penzionirana, Kleeman in Tomaschek, je dobro znamenje. Nam kranjskim Slo vencem je zlasti Kleeman znan, hud Bachov pandur in germanizator kot nekdanji direktor ljubljanske gim-l.nazije. — Naj slov. poslanci na Dunaji vse store, Udokler so tam iu dokler prepozno ni, da Slovenci vendar Ifiobomo enkrat slo venske gimnazije. Vse, naš rajhsrat, in posebno nemško tukajšno časopistvo kaže, da smo srečni cislajtanci prišli do novega preobrata. Govori se, da bode „kraljevski reskript češkemu deželnemu zboru pohlevnejši, da bo dal nekoliko koncesij. P etri nov vpliv pri vladi raste. Isto tako so tukajšni Nemci pruskih zmag od dne do dne bolj pijani, tembolj, ker izgubljajo tla tam, kjer so se edino veselo gibali in politično ustavoverno plesali do zdaj, v državnem zboru. — Stara „Presse", ki je še ondan bila strašno ausgleichsfreundlich, zdaj, ko je Beust opešal s svojo mošnjo vred, piha strašno iz velikega nemškega roga ter pravi naravnost, da je Cis-lajtanija „last Nemcev." Ustavovorci se tudi tako ob našajo, da se jim vidi, da hočejo gospodariti, ali pa nič nočejo. Temu v očigled bi tudi Slovan ne smel po I hleven biti. Boju do noža, — se mora z bojem do noža odgovarjati ali poginiti. Politični razgled. Z bojiiča prod Parizom poročajo francoski tele grami iz Toursa, in sicer : 25. sept. Po zračnem balonu se je iz Pariza zvedelo, da je general Ducrot po res nem boji pri Villejeuf zunaj Pariza 19. sept. svoje trume nazaj potegnil. Desno krilo njegove vojske se je nazaj pomikajo se preveč prenaglilo. Ukazano je, da francoska krdela zbero vse v Parizu. Mobilna gard se je dobro držala. Dnevno poveljo generala Trochu-20. t. m. naznanja, da je francoska artderija sovražniku mnogo Škodo uaredila, a graja prvi regimen Suavov (gen. Ducrota), ki so se v neredu nazaj po-meknili in velik strah v mestu naredili. Bili so ostro kaznovani. — Francoski telegram od istega dne dalje odločno pobija povest, da bi v Parizu bila needinost. Vsi meščanje in vse stranke so junaško pripravljene vlado podpirati. — Telegram iz Toursa od 27. sept.: Prefekt iz okraja duNord poroča francoskemu ministru : Golob, kterega smo bili v Parizu pustili, nam je prinesel te-le vesti : Včeraj 23. sept. je divizija Mauduv Pruse, ki so na višinah gor Villejuif bili, napadla. Več ur je trajal boj in podpirali so ga kanoni iz trdnjav. Naposled so bili Prusi iz svojih položij tam vrženi nazaj, in naši so obdržali mesto v oblasti. Sovražne (pruske) izgube so velike, mobilni gardisti so se dobro držali. — Iz M a r s o i 11 e so glase francoska poročila. Mer (župan) je razpisal posojilo 10 milijonov za vojsko. Grški trgovec je mestu ponudil 2 milijona da se pušk kupi. 551 Garibaldovcev je odšlo v Tours. — Pruskih poročil z bojišča ni. Parižani imajo nalogo Pruse pred Parizom slabiti in jih motiti, da Be prehitro pred ozidjem ne utrde. To delajo Francozi, kakor se zdi, s srečo. Ker so iz Pariza le po golobih in balonih poročila v Tours mogo pošiljati , je znamenje , da jo Pariz okoli okoli obdan. Najnovejši telegram iz Darmstadta 27. se [it poroča, da se je trdnjava Strassburg udala. Tretja seja državnega zbora je proizvela še večjo z mešanico nego druga. Zopet so usta-o r c i , ki so bili že pripravljeni, drž. zbor zaputiti, z enim glasom zmagali in Rechbaurov nasvet, naj se o Paskontini-jem predlogu in adresi še le razpravlja, kader se bode že o nasvetu za odložonje državnega zbora govorilo in sklenilo. Odločila sta kmeta iz zgornjega Štajerskega, ki sta zdaj z ustavoverci glasovala. % česk i dež. zbor se je na denes sešel. — Dr. Bielski je bil na Dunaj poklican. V novic ae zatrjuje iz Prage, da Cehi od deklaracije ne odstopijo. Iz Berlina dohaja novost, ki posveti, ako istino poroča, vso lumparijo nemških in francoskih Bismarkov. Po tem por čilu namreč Baza i ne in Uhrich nista republike priznala, in so bode Napoleon na nju opiral, ko bode zopet v Parizu dal ii instalirati od „svobod nega velicega" nemštva pod Vilhelmom. V manifestu, ki izide v angležkih in belgijskih (se ve tudi v nemških) listih, se bode Napoleon zglasil kot jdini gospod Fran coske, pred kterim se imajo „ izdajalciJ zdanje republikanske vlade umakniti. Lepo tovarištvo I — Da je to vse spletka Prusov je jasno. Nemški časniki so tega veseli. — že Razne stvari. je * (Iz Ljubljane) se nam poroča: prva predstava dramatičnega društva v V nedeljo deželnem Prolog, petje, veseloigri: „Klobuk" in „Na gledališči. mostuH. * (Graški škof) je cesarju razlagal, da je njegova vladiko vina vsa nemška, samo na južni meji da ima nekoliko slovenskih župnij. Znano je, da se za te župnije nič ne stori in da so med temi uektere, ki so že preteklo leto prosile, naj bi se ločile od sekosske vladikovine ter pridružilo labodski, a vsem komisijam kljubu denes še nimajo nobenega odgovora — od š lovskega konsistorija. Pobožni škof graški naj bi se pač vprašal, ali ros ustreza svojemu poklicu, ako pušča slovenske katoličane brez prikladnih dušnih pastirjev in ali ali bi ne bila njegova vestna dolžnost iz lastnega nagiba skušati se znebiti ovac, kterih itak ne mor pasti v /mislil in duhu svojega poklica, ko bi tudi ovce bile toliko ovce, da bi se no oglašale, kar se p v omenjenem slučaji ni godilo. Čudna prikazen to, d morajo ovce prosite pastirja, kje in kako naj jim dad potrebne dušne paše. „Ti pa, če moliš, nudi v Juh in v resnici,14 — vso drugo je hinavstvo. * (Iz labodske vladikovine). Labodski škof g. M. Štepischnig je bil nedavno v Gradcu, kjer seje poklonil Nj. Veličastvu cosarju. 0.1 slednjega vpra šan, kake narodnosti so verni njegove vladikovine, od govori labodski škof čisto korektuo: „Po deželi jo vse slovensko, v mestih večidel nemško, a pomošauo s slo venskim". A komaj jo labodski škof prišel domu, dal je napraviti pastirsko pismo, v kterem so priporočaj katoličanom molitvo za sv. očeta. Pastirski list je pisan samo v nemškem jeziku in mu je pridet poduk na duhovščino, uaj ga duhovniki po pridigi tolmačijo zbranim vernim. Mi smo že imeli toliko prilike jeziti se nad zanemarjanjem in zaničevanjem slovenske narodnosti od strani vseh posvetnih in duhovskih gosposk, da svojim čutilom ne privoščimo ti nobene besede. Samo radi bi videli obraze naših slovenskih duhovnikov, ki morajo iz svojih žepov plačevati stroške za tiskanje takih okrožnic, kader v roko dobodo to vladikovinsko nemškutarijo. Škof ima pravico stresti se vseh simpatij do ljudstva in duhovništva. To je istina. A mislimo, da ima dolžnost v nepretrgani zvezi ostati z dušami, ki so i/.sodene njegovi skrbi. To zvezo je nnš škof sam pretrgal. Govoril bode — kakor tujec — s svojimi vernimi dušami s pomočjo tolmačev, nb. tolmačev, ki bodo z nevoljo tolmačili nemško okrožnico slovenskemu ljudstvu. Po tem pa se škofje se tožijo, da se jim ljudstvo bolj in bolj odvrača. Kdor zaničevanje seje, naj ne upa, da bi žel zaupanje in ljubezen. — Morebiti bodo naši kmetje morali, kakor mi ekdaj v šoli za papeža moliti toliko in toliko: „Vater unser". Da taka molitev ne bodo oblakov prodirala, to upamo trditi, dasiravno nimamo najmanjšega žegna. * (Učiteljske zadeve na Kranjskem) Na Kranjskem se zdaj ustanovljajo okrajna Šolska sve-tovalstva. Učiteljski zbor vsacega okraja voli iz svoje srede dva veščaka kot zastopnika šole in učiteljev. Za kraj ljubljanske okolice in za logaški so se te volitve vršile. V prvem okraji je bil 20. t. m. izvoljen g. Blaž Kuhar, učitelj pri Mariji D. v Polji in g. Jurij Uranič, učitelj v Preserjab. Za logaški okraj je bila olitev 24. t. m. v Planini. Izvoljeni so: g. F. Stegnar, učitelj idrijski in g. Božič planinski učitelj. Po želji komisarjevi so volili še namestnika in ta je bil g. Lapajne učitelj v Idriji. ♦(Komandant v Strasburgu — Hrvat). Uhrich, hrabri poveljnik v trdnjavi Strasburg je rojen hrvašk graničar. Star je že 80 let. L. 1812. je bil ostal na Francoskem. Baje še svoj materini jezik govori. * (Pravosodje na Slovenskem). Preiskava zarad napada Slovencev v Novi vasi teče kakor polževa kri in se bo menda nevidoma zgubila v birokra-tičnem pesku. Te dni pa se je človek, ki je na sumu slovenstva, nekaj skregal in spri z nekim nemškutar-skim uradnikom in preiskavanje se tira a hitrostjo, kakor da bi človeško društvo gorelo na vseh oglih. Ju-sticia regnorum fundamentum? ♦(Postavni čuvaji). Na zadnjem koroškem taboru je nek žandar rekel, da Slovenci druzega ne zasluzijo, kakor da bi jih obesili na prvo vrbo ali da hi jih postreljali z francoskimi gostostreljkami. Kakor zdaj beremo v nemškem koroškem časniku, je to žaljenje prišlo gosposki do ušes in so bodo začelo preiska-anje. Bode pač lepo preiskavanje zarad žaljene slovenske narodnosti, kakor tacih proiskavanj na kupe poznamo iz lastno vsakdanjo skušnje. * (Imenovanje). Deželni odbor štirski je ime-lOVttl g. Franca Theu-a, dozdaj pomočnega učitelja na k. terezianski gimnaziji, za profesorja fizike, matematiko in naravoslovja na deželni realni gimnaziji v Ptuji. Ali je novo imenovani profesor zmožen slovenščine, o tom nam ni nič znano. * (G. prof. dr. G. K r o k) bode prihodnji zimski semester na gruškem vseučilišči bral v sledečih predmetih: Staroslovensko glaso- in oblikoslovje, 2 uri na teden; slovanska literarna zgodovina od 14— 18. stoletja, 2 uri ; iilologično-kritične vaje, 1 uro. * (Pravoslovni predmeti na graški u-n i verzi). Ravnokar je izdalo graško vseučilišče zapisnik vseh onih predmetov, 0 kterih se bodo bralo prihodnji semester. Zastonj smo v tem zapisniku iskali slovenskih predoaftanj o pravniških predmetih za jndi-cijelui izpit. Kdor je kaj upal, sme zdaj zopet enkrat biti za eno upanje siromašueji. * (Uradno). G. sodnijski pristav dr. Gestrin je v isti lastnosti prestavljen i/. Ribnico v Senožeče. * (Rujanska čitalnica) jo 25. t. m. napravila veliko besedo na čast svojemu častnemu udu biskupu Strosmajerju, čigar zaslugo jo g. predsednik Po- le žar razlagal v jedrnatem govoru. Igrala se je Ogrin-čeva vesela igra „V Ljubljano jo dajmo". Med Igralci sta se posebno odlikovala: gospa Dolinarjeva in pa g. Raič. Po igri je bilo petje in ples. (Naš dopisnik nam oboje jako hvali.) * (Cenik). Iz Trsta se nam je poslal sledeči cenik : Vagan pšenice..........gld. 5.— li ječmena .... „ ovsa ..... „ koruze..... cent fižola, fino, zelenega 2.80 2.40 3.60 6.50 ordinar, zelenega .... „ 6. „ rudeč, bohinec „ „ navaden bel ... ,, mešan masla...... masti...... špeha ...... slame...... sena konjskega . . ,, volovskoga . . 6.25 5.50 6.25 4.25 52.— 42.— 36.— 1.80 1.75 1.80 Šole. Za to pa morajo napraviti sprejenmi izpit, pri kterera se bode sledeče od njih zahte- vilno njih rabljenje pri narekovanem pisanji, urnost v 4 glavnih računskih načinih s celimi valo : Toliko znanja v verozakonil, kolikor ga številkami je mogoče pridobiti v 4 prvih tečajili ljudske šole, gladko branje in pisanje učnega jezika in znanje elementov oblikoslovja nemškega jezika, gladko analiziranje prosto zloženih stavkov, poznanje načel pravopisja in interpunkcije in pra- Kjer in kedaj se bodo učenci sprejemali v to realno šolo, bode se natančneje naznanilo kesneje. Mostni šolski svet v Mari horu, 20. sept. 1870. Dunajska bona 28. septembra. Enotni dri. dolg v bankovcih . . . 57 fl. 80 kr Srebro...........122 „ 75 „ Napol........... 9 „ 93 „ Listnica vrednistva. G. H. R. v Z.: Nam bode drago. Tudi bi nam bilo vselej ustreženo z manjšimi novicami iz Vašega okraja in znanja. G. —p v Zagb.: Ali ste nam čisto nezvesti postali ? — G. X. y. z. v R.: Bi se bilo že zdavno zgodilo, ko bi mogli dobiti steno-grafične zapisnike itirBkega zbora, a zdi se nam, da je sel Gradec gled* izdajanja zapisnikov v Solo k ljubljanskemu deželnemu odboru. Ko stvari dobimo v roke, bomo storili svojo dolžnost: tje v en dan pa nočemo govoriti. G. ABC.: V četrtek v Celji. G. Pristav R. v Ljublj.: „Gerichtshalle" jo pač nektere-krati pod našim napisom prišla nam v roke. A nismo je hranili, torej Vam je ne moremo poslati. G. F. G. v S.: Za take stvari te ne more brigati „Slov, Narod", ampak če že drugače nimate miru, obrnite se k — Urški. Oznanilo. Z n. v. sklepom 5. septembra se je dovolilo, da se sme v Mariboru ustanoviti državna viša realka, in se je premilostivo pripustilo, da ae smejo nje prvi 3 razredi odpreti 20. okt. 1.1. Od tistih, ki hote vstopiti v prvi razred državne realke, ne tirja se spričevalo ljudske Naznanilo. JŽLdor želi zgubljeno prebavnost zopet doseči, naj se posluži brez odloga lBcniliitrfloveča? ii<|ii /rsi iz planinskih zelišč (AlpOM^r-UiitO!*—Liquer). Ta od naj izvedenoj i h zdravnikov priporočeni lek proti prebavni moti se dobi v zalogi lekarja Wallrand Ottraar Bernhard-a v Salcburgi in Minilioveoi, kakor tudi pri Francetu Waiclc-u, trgovcu na Vranskem sklenica s podukom po 70 kr. a. v. (7) Urez medicin in brez dijete se zdravijo, oziroma zlaišujtjo vse nervozne bolečine s pomočjo ^ g a v n o 1 li e r a p c ti t i č n i h a p a ratov, edinih, ki res zbujajo Hulvanični tok v telesu (nosijo se vedno na telesu) in čijih intenzivnost zadostuje, vodo razdeljevati. Poroki smo, da ti npnrati store svojo dolžnost in prosimo, naj se no stavijo v eno vrsto z navadnimi re U matičnimi verigami in enakimi pripnrnčbumi, ki so vsemu velikomu kričanju kljubu brezuspešno in neranljive in na kterih se no da dokazati najmanj elektricitete. Nali »pamti, edini rabljivi te vrste, gotovo takoj odpravijo glavo- in zobobol. najtrdovrat-nejše kašljanje v eni noči, reumatizmus. želodčni krč. bolečine v telesu, vratu, hrbtu in prsih, bo-denje protinsko in druge bolečine v kratkem času. Galvano - therapeutični aparati izdelujejo v treh velikostih, za otroke po 3 tolnrje, za odraicene po 5 tolarjev, m posebno močni za odpravljanje trdovratnih bolečin po 7 lL tolarjev. Pošiljamo jih takoj, ako se nam dopošlje zaznamovana svota. Dopise prosimo frnnkovane. Adolf Goldfltein & Gomp. v Berolinu, Furstenntrasse 22. [6| ji (2) Papirji, obiskalnice, pečati in druge pisne priprave, najbolje blago po sledeči preniski ceni. Francoski papir za pisma črke v ktero se zastonj vtisne vsako ime, krone. 100 listov osmike, fini, beti . 100 _ angl. rebrastega ali liniranega...... 100 liBtov rebrastega v vseh barvah ....... 100 liBtov četvorke, tini, beli 100 „ j, angl. re- brast in lin i run .... 100 listov, zavitkov, oamerke, beli........ 100 listov, zavitkov, osmerke, rebr. močan papir . . . 100 listov, zavitkov, pisanih rebrastih...... 100 listov, zavitkov, znotraj ostekljenih...... 100 listov, zavitkov, za četvorko, rebr. močan papir P^gT* Dve lepi črki s krono v običnem bar- votisku veljati na 100 listih 30 kr., za 100 zavitkov 80 kr. 100 obiskalnic ~^0f% lakiranem papirji, najfineji kam gld. — kr. 45 . - s « _ 7 r. „ — »85 n 1 n ~ • - S »O - — .. r>o — „ Ui Jeklena p ei os a Regulator-peresa za ,VBako roko in papir, 13 peres........Ur. '24 12 angležkih, najboljših 12 vrst . . . „10 12 ducentov (1 karton) omenjenih vrst r 80 12 „ Aluminium-peres, proti iji zavarovani......... „ 80 1 ducent kaveukastih pera, po svoje izvrstnih..........„10 1 ducent svinčnikov, dobrih, kr. 10, 16, 25, 35, 45. 1 ducent peresnih ročajev, kr. 10, 16, 25 30. Jako spretni so novi maši uski svinčniki: ni jih treba ostriti, tudi so ne lomijo, 1 svinčnik v les vdelan 10 kr, v kost 15 kr., 1 svinč. h peresnim ročajem in noiem DO kr., 1 kapsula s tekočino zii 8 tneteoa 1" kr., I koa union-radir-gumi za svinec in tinto 5 kr. $MMT~ Najlepše izrezani p e č ;i 1 i s krasno pisavo, i. pečat v. 2 črknma s finim držalom r»okr., krona velja ho kr., cela imena po ceni. P r e š e z a v i s o k o i s tis n e n i t isk imenom lepo delano f. 2.80, 8.50. Stampilije s kositarjevo škntljn, maRtjo in ščetom 4 f. 50. Mj^m Najnovejše Btnmpilije s a m o o m a-kalnice napravijo 1U0U iztisov, ako U mašina samo enkrat namoči , najprikladnejo za pisarna in 6 f. 50. Geslo kupčije: Tudi za malo denarja so lahko kupi dobro blago, umdo, 1 »k. z najfinijem izrezom na dvojno notisk, najnovejše pismenke, 1 gl., ravno take, fineje, s črnim tiskom 50 kr. Dobiva se tako dobro blago edino na Dunaj pri Nopokončljive elastične tablice za računanje po 5, 10, 15, 2n kr. JJP^T*" Najlepšo kar te za god in g r a t. u- lac i j o , krasnu izdelane po 5, 10, 16 kr.. posebno lepo z vedno dišečo blazinico po 30, 30, 40, 50 kr. ^Tflgr~ Pisne mape nisi j lino , osmome brez oprave h zaporieo t'. 1.20, 1.50, 1.80. Take z vso opravo po f. 2., 2.50. Zuuaj in znotraj umetno izdelano po f 8.60, 4, 4.50. V veliki četvorki brez oprave po f. 1.80, 2.10, z vso pisno opravo po f. 3, 3.50, 4, Umeteo izdelane po i", -i.50, 5, 5.50. £HF~ 1'očatno marke za pisma, ktere so zarad svoje prirotnosti , cene in varnega zapiranju I »olj**, nego (jlilati in vosek, najlepše delo /. \snkojako firmo, grbom, imenom, uio-nofrrnracm, 500 mark po gld. 1.20, 1000 mark K Id. 1.80. Papeterije. Lopo oskrbljen zavoj, napolnjen E raznimi krasnimi papirji po 25, 35, 50,('.0, 80 k., gld. 1. Praktično dober kup darilo je nova pisnn garnitura iz vlitega hronsu, Bfl \.<\ ijeiui iz 10 kosov: 1 1 itn ni k, I peresni ruč-nik, 1 ]>ezn, 2 pisna svečnika, I termometer, 1 ročen svinčnik, 1 škatlica za netilo, 1 obrisalo, 1 obešalo za kinč ali uro. Vse prav krasno izdelano in velja samo 3 gld. Najbolje črtaVno orodje. 1 škatlica 80 kr., gld. 1, 1.20, 1.50; 1 škatlica popolna tfld. 180, 3.60, 3. I črtavnik 30 kr., 1 oirkelj, majhen, S(( kr., velik 40 kr. Obirali po 50, 80 hr., gl. 1, 1.50, 2, 3. Škatlice s tušoni, napolnjene /. najlepšimi medenimi barvami po kr. 3°, 50, 80, gld. 1, 1.50, 2. Listnice "TJUfll lape po kr. to, 15, 30, v usnji kr. 25, 35, 50. Najfineji pečatni vosek t vonjavo, rudeč po kr. 8, 10, izvvsten v raznih barvah po 10 kr. Novo iznajden ttntni prah, kteramu je treba saino vode primešati, da so dobi najbolja loskeča tinta ; skntljica po 20 kr. lif^T" Izgledi za navadne i u kali-grai'ične vaje v pisanji dobri za učitelje in učence. 1 sešit mule oblike z 12 pis. kartami velja 10 kr., 1 sešit velike obliko s 80 krasnimi pisavami 85 kr. — Izgledi hitro n.nuiti se risanja, nipiovejša metoda, za začetnike in diletante V različni izbirki 1 sešit Ki, 16, 25 kr. .l^riedliijiii-ii. 1'rntf.rstrasse Nr. 26. ^^Č?**"^S^*"^TT^* ^^T^ ''ff^ ^^T*'^I5r^^^H^^5l3s^^55^ ^TT^ ^