Košir P. 2006. Gozdnogospodarski vidiki ohranjanja voda visokega krasa na primeru gozdnogospodarske enote Draga: magistrsko delo. Ljubljana, samozal.: XIII, 173 str. Habič S. 2006. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji: magistrsko delo Ljubljana, samozal.: XI, 195 str. http://www.digitalna-knjiznica. bf.uni-lj.si/md_habic_spela.pdf Mikuš T. 2006. Stanje in perspektive krajinskih parkov v Sloveniji: magistrsko delo. Ljubljana, samozal.: XVIII, 191 str. http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/ md_mikus_tina.pdf Ogulin A. 2005. Monitoring vplivov parkiranja kot sredstvo za usmerjanje obiska zavarovanih območij na primeru Logarske doline: magistrsko. Ljubljana, samozal.: XII, 155 str. Jagodic F. 2005. Teoretske osnove oblikovanja gozdnega habitatnega parka Brdo pri Kranju: magistrsko delo. Ljubljana, samozal.: XII, 161 str. http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/md_jagodic_franci.pdf Groznik-Zeiler K. 2000. Vidiki krajinske pestrosti na primeru pestrosti ornitofavne Ljubljanskega barja: magistrsko delo. Ljubljana, samozal.: X, 154 str. Klopčič V. 2000. Vrednote človeka in izziv ohranjanja naravne dediščine: magistrsko delo Ljubljana, samozal.: VII, 64 str. Zafran J. 1998. Gozdna zaplata kot kriterij proučevanja dinamike kulturne krajine na primeru iz Pivške kotline: magistrsko delo Ljubljana, samozal.: XIII, 144 str. Čibej L. 1996. Pomen urbanih gozdov za razvoj mesta Ajdovščina: magistrsko delo. Ljubljana, samozal.: X, 186 str.
horvat A. 1992. Ekološke osnove urejanja erozijskih območij na primeru Polhograjskih Dolomitov: magistrska naloga. Ljubljana, samozal.: VI, 119 str.
Mentor ali somentor pri specialističnih delih (2)
Lesnik A. 2001. Usposabljanje javne gozdarske službe za popularizacijo gozdov: specialistično delo. Ljubljana, samozal.: IX, 108 str.
Marenče M. 1997. Rjavi medved (Ursus arctos Linnaeus, 1758) v Triglavskem narodnem parku: specialistično delo. Ljubljana, samozal:. XIII, 119 str.
Mentor ali somentor pri diplomskih delih pri več kot 70 diplomantih.
Prireditelj (1):
Navodilo za proučevanje zgodovine gozda in gozdarstva v območju, revirju in sestoju. 1985. Anko B. (prevajalec in prireditelj). Ljubljana, Biotehniška fakulteta: 43 str.
oseba ali ustanova, ki ji je knjiga (rokopis) posvečena
Anko, Boštjan. 2011. V: Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija. Ljubljana, Mladinska knjiga: 26.
Pirnat J. 2009. Prof. dr. Boštjan Anko - 70 letnik. Gozdarski vestnik, 67, 10: 476.
Seznam bibliografskih enot je pripravljen na podlagi zapisov v bazi COBIB, zapisov, ki jih hrani Gozdarska knjižnica ter ob pregledu obstoječe literature in oddelčnih poročil.
Pripravila mag. Maja BOŽIČ
In memoriam
V spomin profesorju mag. Dušanu Robiču (1933-2013)
Z veliko žalostjo v srcu smo sprejeli vest, da je v prvem tednu junija, mesec dni pred svojim 80. rojstnim dnem preminul profesor mag. Dušan Robič, ugleden fitocenolog, dolgoletni visokošolski učitelj na Oddelku za gozdarstvo Biotehniške fakultete. Dušana spoštujemo zaradi njegove pregovorne natančnosti, izjemne sistematičnosti in širine pri raziskovalnem delu ter njegovega posebnega daru prenašanja znanja na mlade generacije gozdarjev in krajinskih arhitektov.
Dušan je pedagoško delo jemal zelo resno. Njegova predavanja na dodiplomski in podiplomski stopnji so bila vselej natančno pripravljena. Študente je z zanimivim podajanjem snovi in rednimi zadolžitvami spodbudil, da so se poglobili v poznavanje gozdnih rastišč in rastlinske sinekologije. V predavanjih je sledil klasični srednjeevropski vegetacijski metodi,
vendar je s primerjavami odpiral obzorja za vse v svetu uveljavljene načine proučevanja vegetacije. Približal nam je prednosti posameznih metod in hkrati opozarjal na ohranjanje potrebne mere kritičnosti na znanstvenem področju. Njegova študijska gradiva in sinteze fitocenoloških popisov so bili izpisani in izrisani s posebno lepoto. Pred leti smo v Lučki Beli s profesorjem Ottom, odličnim poznavalcem alpskih gozdov, v času ko je bil Dušan odsoten zaradi terenskega pouka, ogledovali njegovo kaligrafsko izdelano sintezno vegetacijsko preglednico. Kolega kar ni mogel verjeti svojim očem in je prosil, ali bi lahko osebno spoznal avtorja.
Dušan je bil terenski fitocenolog starega kova, vedno odlično opremljen in nas je mlajše in manj izkušene dela v naravi nevsiljivo poučeval o metodiki terenskega dela. Usmerjal nas je tudi
pri praktičnih zadevah kot so priprava zasilnega ležišča, ognjišča, kopalnice ali nam s primerom pokazal pravilno soočenje z razigrano čredo bikcev na planinskem pašniku. Terenski pouk in raziskovalno delo z Dušanom je bilo posebno doživetje. Dobro je razumel, da so latinska imena in pogosta preimenovanja sintaksonov breme za študente in praktike, zato je pripravljal številne pripomočke, ki so razumevanje olajšali in v ospredje postavili ekološke vsebine. Tudi tisti z manj zanimanja za rastlinstvo so se prepustili Dušanovem pripovedovanju in verno sledili v tropu študentskih ovčic od rastišča do rastišča. Pri raziskovalnem delu nas je učil natančnosti in temeljitega preverjanja izsledkov ter odprtosti za tuja znanja tako iz vzhoda kot zahoda. Bil je zelo vešč kvantitativnih metod, vendar jih je znal povezati s kvalitativno presojo rastišča in uporabiti z občutkom velikega mojstra svojega poklica. Zavedal se je zapletenosti proučevanja naravnih dejavnikov in narave na
sploh, zato je poleg opazovanja in opisnih študij zagovarjal tudi terenske poskuse. S pionirskim delom na tem področju (Kočevska, Pohorje) je utrl pot številnim podiplomskim študentom. Rad je poudarjal pomen povezovanja znanja, disciplin in institucij - predvsem pa ljudi, in svaril pred akademsko vzvišenostjo in tekmovalnostjo.
Dušana pogrešamo. Imeli smo ga radi. Ostajajo nam njegovi pisni in risani izdelki, podrobno predstavljeni v letošnji četrti številki Gozdarskega vestnika. Ostaja nam njegov poseben odnos do pedagoškega in raziskovalnega dela, ki ga je prenesel na številne generacije gozdarjev in krajinskih arhitektov. Ostali so lepi trenutki preživeti skupaj. Na terenu pogosto v skromnih razmerah, vendar v razkošnem okolju zelenih oceanov in ob iskrenem, prijateljskem mentorstvu.
Jurij DIACI, Robert BRUS, Igor DAKSKOBLER
Gozdarski vestnik, LETNIK 71^LETO 2013^ŠTEVILKA 7-8 Gozdarski vestnik, VOLUME 71^YEAR 2013^NUMBER 7-8 Gozdarski vestnik je na Ministrstvu za kulturo vpisan v Razvid medijev pod zap. št. 610. Glavni urednik/£d/fof in chief mag. Franc Perko
Uredniški odbor/Editorial board Jure Beguš, prof. dr. Andrej Bončina, doc. dr. Robert Brus, Dušan Gradišar, Jošt Jakša, dr. Klemen Jerina, doc. dr. Aleš Kadunc, doc. dr. Darij Krajčič, prof. dr. Ladislav Paule, prof. dr. Stanislav Sever, dr. Primož Simončič, prof. dr. HeinrichSpiecker, Rafael Vončina, Baldomir Svetličič, mag. Živan Veselič Dokumentacijska obdelava/lndexing and classification mag. Maja Božič
Uredništvo in uprava/Editors address ZGD Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA
Tel.: +386 01 2007866 E-mail: franc.v.perko@amis.net, zveza.gozd@gmail.com Domača stran: http://www.dendro.bf.uni-lj.si/gozdv.html TRR NLB d.d. 02053-0018822261 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana Letno izide 10 številk/J0 issues per year Posamezna številka 7,70 EUR. Letna naročnina: fizične osebe 33,38 EUR, za dijake in študente 20,86 EUR, pravne osebe 91,80 EUR. Izdajo številke podprlo/Supported by Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Ministrstvo za kmetijstvo, in okolje. Gozdarski vestnik je eferiran v mednarodnih bibliografskih zbirkah/Abstract from the journal are comprised in the international bibliographic databases: CAB Abstract, TREECD, AGRIS, AGRICOLA. Mnenja avtorjev objavljenih prispevkov nujno ne izražajo stališč založnika niti uredniškega odbora/Opinions expressed by authors do not necessarily reflect the policy of the publisher nor the editorial board Tisk: Euroraster d.o.o. Ljubljana
Foto: F. Perko