181 Znanstvene stvari. Poročilo o XXI. skupščini Matičinega odbora 31. maja 1871. Predsedoval je gosp. dr. E. H. C o sta došedši iz Beča; vpričo so bili izmed ljubljanskih odbornikov gospodje: dr. J. Bleiweis, A. baron Cojz, L. Jeran, Fr. Kandrnal, A. Lesar, dr. Fr. Papež, Andr. Praprotnik, dr. R. Razlag, Fr. Sovan, J. Šolar, Iv. Vavru, Iv. Vilhar, dr. Vončina in dr. Jern. Zupanec; izmed vna-njih se je skupščine pismeno vdeležil g. dr. Jož. Ulaga. Vršila se je skupščina tako-le: 1. Pritrdil se je in podpisal zapisnik XX. skupščine. 2. Tajnik in odbornik gosp. A. Lesar je bral poročilo o stvareh, ki so se nabrale od XX. skupščine do današnjega dne, in točka za točko se je sproti obravnavala in reševala, zato se vsaki točki v poročilu pristavijo storjeni sklepi. Obširno to poročilo glasi se tako-le: a) Vsled sklepa, storjenega pri XX. skupščini, poklonile so se Njega c. kr. apost. Veličanstvu cesarju Francu Jožefu, vse dosle na svetlo dane Matičine knjige s ponižno prošnjo, naj bi Njega Veličanstvo mi-lostljivo blagovolilo Matici nakloniti kakov dar. Te knjige (18) so gg. dr. Costa, grof Barbo in L. Svetec 27. marcija v imenu Matičinega odbora poklonili Njega Veličanstvu. Presvitli cesar so jako prijazno sprejeli knjige in pohvalili delovanje našega društva ter obljubiti blagovolili darilo koristnim namenom Matičnim. Njega c kr. apost. Veličanstvo je z lastnoročnim pismom podpisanim na Dunaji 31. marcija 1871. leta slovenski Matici za pospeševanje njenih namenov mi-lostivo podarilo 500 gold. iz svoje osobne blagajnice. C. k. deželno predsedstvo je dar Njega Veličanstva 8. aprila poslalo Matici. Upravništvo je isti dan izročilo ta dar blagajniku, c. kr. predsedstvu potrdilo prejem ter prosilo, naj blagovoli Matičino srčno zahvalo za ta dar pokloniti Njega Veličanstvu. — Isto c. k. predsedstvo z dopisom od 2. maja štev. 477 naznanja, da je Njega Veličanstvo blagovolilo milostivo sprejeti Matičino zahvalo za omenjeni dar. Naj pri tej priliki povem, da je prošnjo do Njega Veličanstva prelepo in to brez nagrade spisal g. Gajdič, mestni blagajnik, kteremu naj si. zbor izreče javno zahvalo. (Odbor pritrdi nasvetu.) b) Vsled odborovega sklepa, storjenega pri XX. skupščini bila je pri si. c. kr. deželni vladi 28. febr. 1871. leta št. 45 vložena prošnja za privoljenje lastne Matičine tiskarnice in kamnotiskarnega zavoda. SI. c. kr. deželna vlada pak je z odpisom od 26. marcija t. L, št. 2071, Matici dala prošeno privoljenje s pri-stavkom, da jej Matica, predno prične ta obrt, vsled 5. §. obrtne postave od 20. dec. 1859. leta v potrjenje imenuje sposobnega opravnika, ki bode v tej zadevi Matičin namestnik. (Obravnava te točke se je odložila za na konec današnje seje.) c) Gosp. Janko Pajk, čegar spis je prvi, ki začne II. snopič „slovenskega Stajerja", nam 17. aprila piše, da letos ne more dovršiti članka, a obeta ga — cae-teris conditionibus — gotovo za prihodnje leto. — Ker pa tudi še nimamo rokopisov za IV. zvezek, zato za 1871. 1. na svetlo ne pride noben snopič „slovenskega Stajerja". (To vest odbor vzame na vednost s pristavkom, da se „Letopis" lahko pomnoži za nekoliko pol.) č) Gosp. J. Majciger 2. marcija nam piše to-le: „Zastran obljubljenega spisa „Slovanska etnografija" imam čast poročiti sledeče: — „Uvod" okoli 150 pisanih pol je dovršen. Ravno tako vem, da so »Hrvati in Srbi", potem „Bolgari" dovršeni, in da se „Slovenci" bližajo dovršitvi, tako, da bi bilo gradivo za prvo polovico dela skoro prirejeno za tisk in da si. odbor lahko na to ozir jemlje pri prevdarku tiskovin za prihodnje leto 1872. — Prvotni program se je izdatno razširil, pa mislim, da bode delo izplačevalo stroške. — „Cehi s Slovaki, Poljaki in Rusi dado drugo polovico, ki se izdd pozneje". — Odsek za izdavanje knjig je g. pisatelju odgovoril, da je z veseljem sprejel to naznanilo ter bode na ta rokopis ozir jemal pri določevanji knjig za prihodnje leto. — Ker nam ta rokopis gotovo dojde, zato bode morda prav, da si. odbor že danes imenuje presojevalce, kterim naj se izroči v presojo. (Izvolita se za ta posel g. Mam in g. Vavru.) d) Razstavni odbor 1. splošnjega hrvaškega učiteljskega zbora nam je poslal svoj dotični pro- 182 bi se pričela koj spisovati po kaki knjigi, ki je že vpeljana v šole, da ne najde ovir, ko pride do tega, da se vpelje v šole. Odsek je prosil g. Jesenko-ta, da bi prevzel to delo; žalibog, da je odrekel njegovi prošnji. Zato pa odsek nasvetuje: „naj Matica izreče željo, da bi se oglasil pri njej, kdor bi hotel lotiti se dela". (Odbor soglasno pritrdi odsekovemu mnenju in nasvetom.) g) Odsek za izdavanje knjig je prevdarjal g. Ned-vedovo ponudbo ter sklenil, predno se more spuščati v pretresovanje, ali in kako bi Matica podpirala to pod-vzetje, gosp. Nedveda poprašati: 1. ktera dela ima dovršena — cerkvena in posvetna; 2. koliko bi stalo na-tiskovanje, in 3. koliko iztisov bi se dalo spečati. — Gosp. Ne d ved nam še ni odgovoril. (Dalje prihodnjič.) gram z vljudno prošnjo, da bi mu Matica v pospeh splošnjega napredka šol od vsake svoje dosle izdane knjige po en iztis poslala v razstavo, ki bode v Zagrebu od 19. do 29. avgusta. — Imenovanemu odboru se je odgovorilo, da se Matica hoče udeležiti te razstave, in naznanile so se mu knjige, ktere se pošljejo do 31. julija. e) Gosp. Iv. Tušek 23. febr. t. 1. nasvetuje to-le: „S knjigo prirode bomo kmalu pri kraji; zato predlagam, da si. Matica prične izdajati „knjigo človeških del" (Bach der Erfindungen) po izgledu Cehov, kteri so je že izdali 6 zvezkov pod naslovom „kronika prdce". V šestih letih jo lahko dovršimo. Vse knjige bi po splošnjem prevdarku štele 2548 strani, in na leto bi se izdalo okoli 26 tiskanih pol. — Gosp. Tušek se ponuja za prevoditelja tega dela. Ce jih več dela isto knjigo, pravi pisatelj, sila je težavno, edinstvo spraviti v delo, ker ima vsak pisatelj svojo trmo". — Odsek za izdavanje knjig je pretresoval ta predlog ter pred vsem sklenil, g. Tušeka naprositi, naj sestavi in pošlje natančen spregled ali kazalo istih del, ki jih namerava obravnavati. Gosp. Tušek je ustregel tej želji ter poslal spregled, o kterem pravi to-le: „Vsakako mislim, da bi se le bolj na kratko obdelovala stvar, tako, da ne bi podobna bila prestavi, zlasti z obzirom na to, da je pravica do prevoda pridržana. Tako bi za tretjino ali pa še več bila manjša slovenska knjiga. Podob tudi ne bi trebalo vseh; nekaj jih že imamo v Schoedlerji, nekaj je pa nepotrebnih. Vsled tega spregleda bi se izdalo šest knjig: prva bi obdelavala zgodovino iznajdeb; druga: Prirodne sile in njihovo porabo (fizikalno tehnologijo); tretja: Dobivanje surovin iz zemlje, na zemlji in iz vode; četrta: Kemijsko delovanje sirovin (kemijsko tehnologijo); peta: kemijo vsakdanjega življenja; šesta: Mehanično obdelovanje surovin". — Odsek za izdavanje knjig stavi nasvet: „Naj si. odbor spre-jame g. Tušekovo ponudbo in njegovo osnovo". (Odbor soglasno sprejame gosp. Tušekovo ponudbo in pritrdi njegovi osnovi teh knjig.) f) Odsek za Trstenjakov predlog se je vsled poziva^od 14. febr. t. 1. štev. 33 ustanovil, ter izvolil g. J. Šolarja za prvomestnika, g. Iv. Vavru-a za prvo-sednikovega namestnika, g. Jož. Marna za dopisovalca. Morda nam ta odsek že danes kaj naznani svojih pomenkov. :-. (Gosp. Šolar naznanja, da so razposlanemu pozivu odgovorili naslednji gospodje: Bradaška, Erjavec, Tušek, o. Ladislav, Vodusek in J. Stare.) Sklep prvega shoda je bil nasvetovati: Naj Matica tacih knjig, ki niso, da bi se razdelile Matičinim udom, na pr. grške in latinske, ne izdaja; s knjigotrštvom pečati se, ni Matici namen, toliko manj, ker nikogar ne bode, ki bi take šolske knjige kupaval, dokler ostanejo šole po starem kopitu. Saj še češka slovnica ne najde kupca, ampak mirno spi v knjigotržnici Giontinijevi. Ko se posloveni naše srednje šole, bode vladi ali deželnemu šolskemu svetu morala skrb biti za primerne šolske knjige; tako je bilo tudi v drugih deželah , na pr. na Hrvaškem. Pisateljem pa je že zdaj svetovati, naj se oglasč pri deželnem šolskem svetu s ponudbo, da hočejo spisovati to ali to šolsko knjigo; kdor pa ima do-tični rokopis že izgotovljen, naj mu ga kar pošlje v presojo. Drugače je s knjigami, ktere so tudi za občinstvo sploh in za Matičine ude posebej, kakor na pr. z zgodovino za srednje šole. Ta naj 190 Znanstvene stvari. Poročilo o XXI. skupščini Matičinega odbora 31. maja 1871. (Dalje.) h) Odsek za izdavanje knjig je s tiskarjem gosp. Blaznikom sklenil pogodbo, vsled ktere natisne 2500 Schoedlerja III. snopič polo po 45 gold., 2100 Letopisa za 1871. 1. 42 gold. (Odbor to pogodbo vzame na vednost.) i) Fr. Koke je poslal proračun za tri zemljovide, ktere je si. odbor sklenil izdati za 1871. leto. — Vsled njega zahteva: 1. za risanje in vrezovanje: a) Avstralije........ 85 gold. b) Afrike......... 165 „ c) Rusije evropske...... 185 „ 2. za tiskanje v štirih barvah . . . 480 „ 3. za papir v 6000 odtiskih .... 130 „ 4. za 3 kamene........ 30 „ Potem bi imenovani trije zemljovidi stali 1075 gold. Dalje je Koke poslal: a) račun za ravnokar dovršene in tudi že razposlane tri zemljovide. Ker se vjema s pogodbo, zato se mu je za zemljovide plačalo 1191 gold. b) Potrdilo, da so ti kameni, na kterih so risani zemljovidi, Matičina lastina. To potrdilo se izroča g. blagajniku, da se shrani v blagajnici. j) V zvezi s temi tremi zemljovidi je nagrada, ki gr6 g. Cigale-tu za velik njegov trud pri slovenjenji in popravljanji. Gosp. Cigale zahteva za svoj posel primerno nagrado. — Naj slavni odbor g. Cigaletu izreče nagrado. (Odbor mu privoli 150 gold.) Pri tej priliki predlagam: „naj slavni odbor za prihodnje tri zemljovide (Afriko, Avstralijo in evropsko Rusijo) zopet naprosi g. Cigaleta, da prevzame slove-njenje in popravljanje in pove, za koiikošno nagrado hoče prevzeti to delo. (Odbor pritrdi nasvetu in pooblasti odsek za izdavanje knjig, da se konečno dogovori z gosp. Cigaletom.) k) Odsek, izvoljen pri občnem zboru, da pregleda in presodi ter potrdi odborov račun za 1869/70. leto, v dopisu od 20. februarja t. 1. (štev. 59) naznanja, da je omenjeni račun po najnatančnejšem preiskavanji popolnoma veren, točen in spravedljiv spoznan, ter v imenu občnega zbora prosi, naj slavni odbor vsem istim gospodom, kteri so po svojem varčnem gospodarjenji pri malih stroških mnogo pripomogli k mnogovpešnemu dosegu društvenih namer, zlasti pa blagajniku g. dr. Jer. Zupancu iskreno in v istini zasluženo zahvalo izreče za njegov marljiv in nekoristoljubni trud. (V znamenje zahvale gg. odborniki vstanejo.) 1) Gosp. Giontini je pismeno potrdil pogodbo, ktero je bil z gosp. predsednikom ustmeno dogovoril za pravico, prvemu snopiču „nauka o telovadbi" preskrbeti drugi natis. Vsled te pogodbe g. Giontini Matici za to prepuščeno mu pravico po dovršenem natisku plača 20 gold. m) Društvo „Vendija" v Gradcu si. odboru hvalo izreka za podarjene mu knjige. n) Gosp. Janez Lapajne, učitelj v Idriji, prosi knjig za idrijsko narodno bukvarnico. o) Gosp. Janko Gantar, učitelj na Planini pri Vipavi, prosi Matičnih knjig za ondašnjo šolsko knjižnico. p) Gosp. L. Robič prosi za knjige za 1870. leto izdane, ki bi jih bil imel dobiti njegov brat Andrej* 191 Matičin ustanovnik, umrl 18. febr. 1870. leta, češ, da )e doživel 1870. leto, za ktero so se izdale knjige. Naj slavni odbor vstreže vsem trem prošnjam. (Odbor pritrdi.) Pri tej priliki g. dr. Razlag nasvetuje, naj se tiste knjige, kterih Matica more še oddajati, podari tudi „bralnemu društvu" v Mali nedelji na Stajarskem; Gosp. Lesar podpira ta predlog ter izreka željo, da bi se več takih družeb in knjižnic iz Stajarske oglasilo ea Matične knjige in stavi predlog: naj odbor pooblasti upravništvo ali tajništvo, da jim ustreže in vselej potem prihodnji skupščini sporoči, kterim društvom ali knjižnicam so se podarile knjige. (Odbor pritrdi obema nasvetoma.) (Dal. prih.) 197 Znanstvene stvari. Poročilo o XXI. skupščini Matičinega odbora 31. maja 1871. (Dalje in konec.) r) 9. maja nam je došlo od srbskega učenega društva naslednje pismo od 15. aprila 1871. leta: „Matiea Slovenskoj u Ljubljani. U srpskom uče-nom društvu učinjen je predlog, da se zajedničkim silama i sa zajedničkim dogovorom sviju jugoslovenskih učenih društava izdava jedan „Opšti naučni rečnik na srpskp-hrvatskom i bugarskom jeziku". Saljuci uz ovo pismo 20 komada štampanoga tog predloga Matici Slovenskoj v Ljubljani molimo, da se o tome posavetovati izvoli, i da nam svoje mišljenje o svemu, što se u predlogu pominje, a naročito o načinu i mogučnosti toga prevažnog rada, javi. Mi se nadamo, da čete toplo dočekati i svesrdno ispitati preduzeče na kom se može tolika usluga književnosti našoj učiniti, i da čete dostojnom pažnjom počastvovati priliku, na kojoj se u ozbiljnom naučnom radu mogu prvi put ujediniti svekonike jugoslov enske naučne sile. Predsednik Sekretar srpskog učenog društva Stojan Novakovič. Dr. J. Šafarik." Naj slavni odbor izreče, kaj je v tej zadevi storiti. (Odbor voli v odsek, kteremu se ta stvar izroči v resni pretres, gg. dr. Eazlaga, dr. Vončino in Jerana —« z naročilom, da svoje poročilo do 1. julija odda tajniku). s) Iz pisma veleučenega predsednika jugoslovenske akademije g. dr. Fr. Rački-ja, slavn. odboru objavljam te-le vrstice: „Cast mi je prijaviti Vam, da sam imenovan za častnoga člana slovenske Matice. Izvolite u moje ime očitovati zahvalnost predsjedniku i odboru Vašega od-ličnoga društva. U Zagrebu 9. svibnja 1871. Dr. Fr. Rački". š) Spolek Gabelsberger-jevih stenografov v Pragi je poslal jako obširno in natančno kritiko o g. Hafnerjevi slovenski stenografiji. — List in kritika poslana ž njim, sta se poslala g. pisatelju s prošnjo, da pre-vdarja važni ta predmet in Matici o svojem času poroči o njem. t) Gosp. J. Pajk je nasvetoval: ,,naj odbor znanstveni mesečni časopis osnuje pod imenom „šolski 198 ves t n i k", v kterem se naj znanstvene razprave, pe-dagogički spisi, šolske osnove, literarne in druge, namreč službenske vesti oznanjajo". — Odsek za izdavanje knjig je pretresoval ta nasvet ter po resnem prevdarku g. nasvetovalca odgovoril to-le: „Odsek ni odobril tega nasveta, ker se omenjeni spisi lahko priobčujejo ali v šolskih programih, ali v Matičinem „Letopisu", ali v „Novicah" ali v kterem drugem časniku. Vrh tega tudi Matičini dohodki še ne pripuščajo tega, dokler imamo še druge gotovo veče potrebe na literarnem polji. (Odbor pritrdi odsekovemu ravnanju.) u) Statistična centralna komisija na Dunaj i prosi, naj jej Matica pošlje izkaz knjig in rokopisov, ki jih hrani Mati čina knjižnica. Poslana izkaznica se izroča gosp. knjižničarju s prošnjo, naj jo izpolni, kolikor mu je to mogoče po dosedanjih zapiskih. (Odbor pritrdi.) v) Gosp. dr. Ulaga piše, da ne more priti na današnjo skupščino ter naznanja svoje sedanje mnenje o Jirsikovi popularni dogmatiki. (Tajnik prebere pismo, ktero odbor vzame na vednost.) z) Gospa Lujiza Tomanova je g. dr. J. Bleiweisu in poročajočemu tajniku pred 14 dni ustmeno ponudila vse dr. Lovro Tomanove in njegove sopruge Josipine Turnogradske še nenatisnjene pesmi in druge lepoznan-ske spise, ko bi jih Matica hotela dati na svetlo. Toda včeraj je poročevalcu poročila, da se je premislila in sklenila, omenjeno literarno blago sama dati na svetlo tako, da kakor v6, da bode najbolj ranjcemu sogrugu po volji. (Odbor to vest vzame na vednost.) ž) Na naročbo g. dr. Tomanove slike nam odgovarja g. Franke to-le: „Na vaše pisanje, s kterim me počastite z naročilom pokojnega dr. Tomana, dovolite mi odgovoriti, da prejmem Vaše naročilo in Vas prosim, da mi daste časa do konca avgusta 1871. L, ker sem se zdaj zavezal v druga dela". aa) Konečno naj si. odbor sprejme poročilo o pristopu novih udov. Od XX. skupščine (9. febr. t. 1.) se je le oglasilo 52 oseb, ki žele Matici biti udje in sicer 1 ustanovnik (g. Ant. Skubec, gimn. profesor v Ljubljani) in 51 letnikov. Ti so: (tajnik prebere imenik); stavi se toraj predlog: „Naj si. odbor vse sprejme v Matico". (Odbor pritrdi nasvetu.) — Glavni knjigi je toraj danes zadnja številka 1962. Vrh tega je došlo naznanilo, da 8 udov, kterih imena še niso naznanjena, iz komenske dekanije, žele pristopiti k Matici. — Po takem bila bi zadnja številka 1970. bb) Matičinih diplom se je dosedaj oddalo (častnim udom in društvom, s kterimi je Matica v zvezi, so se zastonj dali) 300; prav toliko, da se je Koke-ju plačal račun s.......... 101 gold. 50 kr. in nagrada dala za pisanje .... 48 „ 50 „ Skupaj . 150 gold. — kr. Skupilo od danes dalje teklo bode — odvzemši stroške za pisanje — v Matičino blagajnico. cc) Za g. Zajcev prevod Schoedlerjeve mineralogije in geologije je^bil si. odbor izvolil tri presojevalce. Dva (g. Tušek in Šolar) sta prebrala rokopis ter sta ga dobrega spoznala izvzemši male opazke. Gosp. Zajec pri zadnjem branji ozir jemlje na-nje. Po tem predlagam, naj se d& rokopis v tiskarnico, če tudi ga ne prebere tretji presojevalec (g. Wurner). — (Odbor temu pritrdi.) čč) Letopisa, za kteri se je poslalo mnogo znanstvenega in leposlovnega blaga, stavljene so že tri pole. dd) Z veselim naznanilom, da je ena Matičnih obli- gacij ogerske zemljiške odveze za 1000 gld. izsrečkana bila pri zadnjem srečkanji, sklepam svoje poročilo". 3. Gospodarski odsek nasvetuje: naj Matica svoje premakljivo blago, to je, pohišje, knjižnico! in ostale svoje knjige za 5000 gold. zavaruje pri banki jjSlaviji", zlasti tudi z ozirom na to, ker „Slavija" hoče podpirati Matico in druge slovenske narodne zavode. (Odbor pritrdi predlogu.) 4. Poročilo o lanskem računu in rešilo glej zgoraj pod črko k). 5. Tušekov predlog o izdavanji 6 knjig o človeških delih glej zgoraj pod črko e). 6. V odsek za abecedni red besedi, ktere bode obravnaval „mali naučni slovnik", se oglasijo: gg. dr. Razlag, dr. J. Bleiweis, Jeran, Praprotnik in dr. Fr. Papež. 7. Poročilo o g. Trstenjakovem predlogu za izdavanje šolskih knjig, glej zgorej pod črko f). Na to se je pričelo posvetovanje o pridobljeni pravici, da si Matica sme napraviti svojo tiskarnico. Pred vsem g. dr. Costa naznani odboru, da bi g. Blaznik Matici rad prodal svojo tiskarnico z vsem blagom, z vsemi svojimi založbinimi pravicami in s hišo vred in predloži odboru na pretres tri vprašanja: a) ali je ali ne sedaj ugodni trenutek, da se Matica poprime svoje pravice; b) ali se Matica z g. Blaznikom spusti v dogovor in c) ali si napravi novo tiskarnico? Da se ta važna stvar resno prevdari, obveljd nasvet: naj se po listkih voli odsek treh odbornikov, ki do prihodnje odborove seje pretresa vsa tri vprašanja in temeljito poroči odboru. V ta odsek so bili izvoljeni gg. dr. Razlag, Iv. Vilhar in A. L6sar. Sedaj je bilo na vrsti dr. J. Bleiweisovo poročilo, v poslednji odborovi seji preloženo, o g. Zalokarjevem rokopisu: „Imenik živali, želj in rudov". Dr. Bleiweis pravi v svojem poročilu, da g. Za-lokarjev dodatek je bogata zbirka rastlinskih, živalskih in rudninskih imen, tedaj bi se z vpisom tega „dodatka" dopolnil in lepo pomnožil Zalokarjev s loven s ko-nemški slovnik. Specijalni taki slovniki pa niso navadni, vzlasti v tistih jezicih ne, ki nimajo še velikih slovnikov, kakor jih dozdaj nimamo še mi Slovenci. Naj se tedaj g. Zalokar naprosi, da posodi ta dodatek deželnemu odboru, ki je, pooblaščen po gosp. knezoškofu, skrb prevzel za vredovanje slovensko -nemškega slovnika, kteremu podlaga je od gosp. Zalo-karja kupljeni rokopis. Ko se vpišejo iz njega v slo-vensko-nemški slovnik imena, ktera se v njem še pogrešajo, se dd ta rokopis spet gosp. Zalokarju nazaj. (Odbor soglasno pritrdi temu nasvetu.) 8. Posamesnih odbornikov nasvetje: a) Gosp. A. Lčsar predlaga: Naj se „začetni zemljepisni nauk", ki ga je gosp. Cigale poslovenil po Schubert-u, in že delj časa leži pri Matici, izroči odseku za izdavanje šolskih knjig na pretres, kaj je storiti ž njim. b) Gosp. dr. Razlag naznanja, da je iz Mat. Debe-ljakovega življenja izvedel nekoliko črtic in jih izročil tajniku. — Gosp. dr. Zupanec pove, da je nagovoril g. Prim. Remec-a, mestnega župnika v Škofji Loki, da bi mu kaj izvedel na domu ranj-cega Matici velikega dobrotnika. Gosp. župnik Prim. Remec mu je obljubil poslati, kar izvž. — Gosp. dr. Costa objavi, da je že pri ministerstvu na Dunaji popraševal po Debeljakovem službovanji in da mu je dvorni svetovalec Fiedler obljubil dati iskati v dotičnih predelkih. Na to dr. Razlag stavi predlog: naj odbor g. Lesarja naprosi, da se do g. Jan. Debeljaka, bratovega sina ranjcega Debeljaka, obrne z dotično prošnjo, 199 potem pa da iz vsega, kar se mu izroči, sestavi življenjepis Debeljakov. (Odbor pritrdi in g. Lesar prevzame ta posel.) c) Dr. Costa poroča, da mu je g. Samec za letopis" izročil znanstveni sestavek o spektralni analizi, za ktero je treba naročiti nekoliko slik, in da g. pisatelj prosi za nekak znesek na proračun nagrade. (Odbor pooblasti g. dr. Costo, da pozve* stroške in potem po svojem prevdarku naroči slike, in g. Samecu privoli naprej dati 50 gold. nagrade.) Ker nima nikdo nič več omeniti, zato se sklene skupščina ob 8. uri.