ARISTOFANES LISISTRATA PREŠERNOVO GLEDALIŠČE ARISTO FANES LISISTRATA • KOMEDIJA nasfopojo Lisis trata Kalonika Mirina Lampito, Spartanka Atenski svetovalec Sosias Kinesias . Maines Atenski glasnik . Spartanski glasnik Korinčanka Bojočanka Stražarica . . . Dioniz Boginja miru Trije Skiti . . Sest mladeničev Mija Janžekovičeva Nada Bavdaževa Anka Cigojeva Jardo Gogala Jože Pristov . France Trefailt Laci Cigoj Mirko Cegnar Franci Juvan Vladimir Štiglic . Vera Kalanova * * * * * * Janez Grašič J Jože Kovačič | Lado Štiglic Tone Dolinar * * Zborovodja......................... Jože Zupan Starci: M. Cegnar, V. Štiglic, J. Kovačič in T. Dolinar N. Reš, M. Vertovšek, J. Gašperič in J. Grašič Zensika.........................Božena Igličeva Dekle . . ................Ned a Simikova Dekle.................. . Nedeljka Kacinova Tri dekleta............................... * * * sodelovali so : Prevod Režiija Scena . Scenska glasba . Kostumi . Inspicient Šepetalka Lasulj arkia Razsvetljava . Odrski mojster Slikarska dela Tehnično vodstvo Fran Bradač Mirko Mahnič g. arh. Viktor Molka Marjan Vodopivec Milan Butina Franci Juvan . Minka oimenc Vera Srakar Stane Kropa.r Janez Kotilovšek . Saša I< urno Vladimir Štiglic Sodelovali so še: Magda Kotlovšek, Marija Reven, Herman Jakopič, Alojz Jenko, Minka Bartel, Levko Sulcer, Irena Silim go va, Vera Srakar in Draga Kolman * * * — zvezdice, kor ni reden sodelavec našega gledališča. (Op. uredništva) KRANJ • PREMIERA 11. I. 1957 • OB 20. URI ikfua im- mic ali fantastično-komična variacija na aktualno temo Proti vsemu pričakovanju je navdušil Sofoklej naše občinstvo, izkazalo se je to, kar je le malokdo verjel, pa je stara resnica: ne vprašuj po sodu, kadar gre beseda o vinu. Morda j,e res, da je sod že malce nenavaden — vino pa je še zmeraj tako, da se človeku zavrti v glavi. In izkazalo se je tudi, da umetnina živi svoje suvereno življenje preko časa, če je bil umetniški ogenj zavedno ali nezavedno izvirnejši in prodornejši od hotenja samega. Zalo nas danes ne grize mučna skrb, kako bo z Ari-slofanom in njegovo junakinjo Lisistrato, saj vemo, da je mimo vsega antičnega izročila staroatiška komedija danes najbolj živa in aktualna. Deset let po vojni tratijo diplomati črnilo in brusijo jezike po vseh mogočih in nemogočih konferencah, da bi zagotovili človeštvu mir, miru pa le noče biti. Sofistično dokazovanje diplomatov presega najboljše vzornike med iznajditelji te lažnive logike, Protagora in Sokrat le nista bila tako predrzna, da bi trdila, da je vojna mir, kakor se je to z godilo pred nedavnim, ko so zelo ugledni gospodje trdili, da niso v vojnem stanju, čeprav so obmetavati i eni i drugi nezaščitene ljudi z ognjem in žveplom. Zalo je Lisistrata aktualna. Na svetu je danes milijone in milijone ljudi, ki se ne bodo dali kar tako nahujskati za klanje in obračunavanje na tak zverinski način - tudi zato je Lisistrata aktualna. In še nekaj. Ce je bila Aristofanova domislica, da s ,,seksualnim štrajkom'1 grških žena prisili vojskujoče, da se vrnejo k delu in ognjišču — samo fantastično-komična Vizija o miru, delu in radoživosti — je danes to objektivna težnja vsega človeštva, vseh malih ljudi. Zato je Lisistrata aktualna. Pa ne samo zato. Dva tisoč tristooseminšestdeset VOJNA IN MIR 61 let je stavo to atiško vino. Kaj moremo zato, če so ljudje na tem svetu, ki neradi priznajo, da so pijanci, zelo radi pa , obdolže vino in točaj,a, da jih je ogoljufal. Komedija je nebrzdana, vriskajoča radoživa, nam, ki so nam cela stoletja vtepali v glavo, da je grdo vse, kar je človeškega, bo prenekaterikrat pognala kri v glavo. Vzgojili so nas tako, da moramo obligatno zardevati, kadar govorimo o povsem naravnih stvareh, o človeških stvareh. Stari Aristofanes pač ni mogel naprej predvidevati janzenizma in malomeščanske hipokrizije. 'Mož je zaupal — to izpričuje njegova zapuščina — v zdrav in naturen napredek, .pa vas zalo orosim, da mu oprostile, če je bil preveč odkril, šie več: postanite njiegovi zagovorniki. Žalibog, toliko ljudi je na tem svetu, ki vsako stvar preobrnejo in povsod iščejo spodtike. Tem svetujemo, naj pogledajo vase in pomislijo. Znabili se bodo prikopali do zanimivih spoznanj— Za zaključek pa še to: pri študiju smo se posluževali Bradačevega prevoda, neke češke predelave, ki se v celoti ne naslanja na izvirnik. Nekatera mesta smo zato izpopolnili. Kljub vsemu pa prevod tudi sedaj ni identičen originalu. Zakaj1/ Ališka komedija kot sestavni del kultnega obredja na čast Dionizu, je za nas v dosledni interpretaciji danes malce nerazumljiva. Naša uprizoritev pa ni namenjena ozkemu krogu sladokuscev, teoretikov in strokovnjakov, marveč gledališkemu občinstvu, pa smo zato to mesta izpustili. Za zaključek še režiserjevo misel, ki jo je pred tremi leti takole formuliral, ko je v Mestnem gledališču v Ljubljani dvajset let za prvo uprizoritvijo Lisistrate postavil na sceno Aristofana: „Vsi, ki smo se z ljubeznijo in spoštovanjem ukvarjali s to sočno, prešerno, imdcc drzno, a naturno umetnino, zelo želimo, da je ne hodijo gledat mladoletniki. Prosimo občinstvo, da nam pri lem pomaga. Tudi izjavljamo, da smo delo študirali s poštenim odnosom do gledališke umetnosti in do našega gledališkega poklica. Izjavljamo tudi, da smo delo naštudirali za pravo gledališko' publiko in ne za različne odkrile in prikrite izprijence, ki s svojim, če še tako navdušenim., a vendar ogabnim reagiranjem, sramotijo, ne pa priznavajo naša prizadevanja.** Rado Jan. Sofokles — Kralj Edip Premiera 16. XI. 1956 v Kranju Režija: Mirko Mahnič Scena: ing. arh. Viktor Molka Dr. Anton Sovre: Atiška komedija in Aristofanes Kakor atiška tragedija, tako je tudi antična komedija povezana s kultom boga Dioniza. To potrjuje že Aristoteles, ko .pravi, da je tragedija izšla iz ditiramba, komedija pa iz pesmi, ki so jih Dionizov! častilci peli ob njegovih praznikih v razposajenih sprevodih in nosili pred seboj velikanski falos (moški spolni ud) kot simbol plodovit osti. Eno kakor drugo, di-tiramb in faloška pesem, pa veljata Dionizu. Ta zveza z bogom je bila tako trdna, da se obe vrsti atiške dramatske umetnosti nista nikoli ločili od njega. Tudi ko je stara pobožnost že zdavnaj izginila iz ljudskih src in je stopila na njeno mesto skeptičnost sotistovskega racionalizma, je vendarle še ostala fikcija, da so dramske uprizoritve obredna dejanja v službi boga, prav tako kakor daritve in procesije. Zato je imel slej ko prej Dionizov duhovnik, ne pa vrhovni predstavnik države, arh on eponymos, častni sedež v gledališču. Tu se oglaša vprašanje, kako je mogoče, da sta se mogli v službi istega boga razviti dve tako različni umetnostni zvrsti. Zadovoljivega odgovora na to vprašanje ni. Deloma pa ima ta diferenciacija vzrok v dveh momentih: 1. v dvojni naturi Dioniza samega, 2. v organizaciji njegovega kulta, kakor jo je izvedel atenski tiran Peisistratos v drugi polovici 6. stoletja pred n. e. Dionizova prvo-tnr. Zaradi pomanjkanja prostora smo morali nekatere manj važno odstavke izpustiti. (Opomba uredništva.) domovina je bila Traki j a. Od tod si je med hudimi boji utrl pot na Grško ter si polagoma- osvojil vso Helado. V sedmem stoletju sta se bo-g Apolon in bog Dioniz poravnala v Delfih in sklenila zvezo: poslej sta bila enakopravna partnerja, eden kot predstavnik apoliničnega, drugi dionizičnega. Nobeno versko gibanje v zgodnji antiki ni imelo tako daljnosežnih nasledkov kakor dionizično: saj je do dna razrvalo in oplodilo- celotno duhovno življenje grškega ljudstva. Dioniz je -postal gospodar duš. Kot tak je besnel s svojo divjo vojsko po gorskih slemenih, njegova človeška občina pa -se je bojevala za združitev z njim: duša se je hotela osvoboditi telesnih vezi, to je dobesedno ekstasis — ekstaza; hotela se je preliti v boga, to je emthusd-asmds — božansko navdušenje. V tem ekstatičnem stanju pijane samopozabe so bakhanti in bakhant-ke vršeli ponoči, ob svirtu plamenic, čez goro im dol. V klasičnih Atenah ta 'kult seveda že zdavnaj ni kazal več prvotne -orgiastične divjosti: tu se je umiril v uravnani stru-g-i kulture, pač pa je v svoji tralški pradomovini ohranil vso burno silovitost, kakor jo prikazuje Eu-ri-pides v svojem poslednjem in najboljšem delu Bafchah. Glavno sredstvo, s katerim je mo-go-če zbuditi ekstazo, je pa vino, in ta-ko je Dioniz že zg-o-daj postal bog trsnega s-oka, darovalec p-re-šermosti in prazničnega v-e-selja. Kasnejša grška u-metnost poudarja sploh samo to objestno stran Di-onizove narave, in še danes si ga predstavljamo kot domala mehkužnega mladiča; toda -starejša umetnost ga upodablja -kot -bradatega m-oža s strogimi potezami. V njegovem bistvu -se družita torej patetična strastno-st in najbolj groba razposajenost, zato mu ustreza resna tragedija prav tako kakor razuzdana komedija. Ime komedija sestoji i-z -besed kio-m-os in -oide. Kom-os je že imenovani ■bakh-ovski ob-h-od s fal-os-om, -o-ide pa pomeni pesem, spev: komodia torej obhodna pesem. Komos je -bil prvi in naj-starejši element atiške komedije: predstavljala g-a je verska- občina- Di-o-n-iizo-va ob njegovih kmečkih praznikih. Z vijolicami in bršljanom ovenčani nosilci falosa s-o- nastopali brez maske -na slavnostnem prostoru-, zapeli hvalnico Dionizu, nato pa stopili ob stran (parabainein), to se pravi, približali so se gledalcem in jih dražili z -bolj- ali manj n-es,podobnimi izpadi in šalam,i. Ta kultni -obred je atišika komedija zvesto ohranila- v svoji pa-rabazi, ki je tudi v klasični dobi vsebovala osebno invektivo. Prvotno samostojni, kom-os je bil en element komedi-je. S ča-s-om pa- se mu je pridružil še drugi- element, to so igralci. Ta diva el-ementa, na eni strani k-omos ali zbor, na drugi strani igralci, sta bila v .prvih časih brez medsebojne -organske povezave: -agirala sta vsak zase in vsak svoje. Ko se je zbor do utrujenosti na-pel in naplesali, so uprizorili svojo gluim-o igra.l-ci; ko so ti- končali, je spet zbor .plesal i-n pel. Vsa zgodovina atiš-ke komedije se izčrpava v zmeraj novem prizadevanju, da bi te dve -raznorodni prvimi zvarila v trdno umetniško enoto. To se ji pravzaprav ni nikoli do kraja posrečilo: nazadnje je le diramatski, po igralcih zastopani element -prevladal nad zborom ter -ga potisnil -na nivo brezpomembnega priveska. Izčrpno sodbo o staroatiški ko-me-dijiil nam ovira to, da so se celotna dela ohranila samo iz peresa Aristo-fana, vsi drugi komiki pa so nam znani le po bolj ali manj številnih odlomkih. Kljub temu- moremo reči, da je velika politična gluma Aten eden izmed čudežev helenske kulture. Najvišji lirski zan-os poleg naj-bolj kla-farske nespodobnosti, naj čistejše patriotsko občutje poleg naj-bolj strupenega obrekovanja politikov, najbogatejša pesniška fantazija poleg glumaške trivialnosti, globok smisel po-leg plitvega ne-smi-sla —, vse to je v nji: neločljivo .i-n- ji daje tisto- privlačnost, ki jo ima atiška demokrati ja petega sto- Sofokles — Kralj Edip Na sceni: Nada Iiavdeževa in Anka Cigojeva letja, s katero je komedija živela in umrla. Kaj pravite k temle uvodnim verzom, ki jih pojo Megle v Aristo-fanovli komediji istega imena: Vzletimo na rosnih krilih iz ječe, Okeana ječe, votlo bobneče, nad gozdnih gora visoke vrhe, da vidimo stolpe v sivih daljavah, ozremo navzdol se po širnih dobravah, pogledamo v plodno žitno polje! Ze slišim napojnih rek šumotanje, ob morju pljuskata gluho bučanje, že drami se jutra žarko oko: naj pade deževno meglena ovesa, odkrijmo, sestrice, božanska telesa, pozdravljat hitimo daljno zemljo!? Ali ni čudno, da je ta lirski de-mant delo moža, ki je napisal toliko takega, kar je zbujalo rezgetav 'krohot? Moža, ki ni poznal odličnika, da bi ga ne bil privezal ob sramotni steber, ne državne uredbe, da bi je ne bil osmešil, ne kvante tako umazane, da bi je ne bil pobral? Ta spremii-njavost zopet in zopet dokazuje, da je Grk družil v sebi vrsto polarnih nasprotij: apoliničnost in dionizič- nost, nomos in anemija, modrost in norost, tragedija in komedija pa sto drugih dvoličnosti se je v tem čudnem narodu zlivalo v harmonično bit-nost! Najprej nekoliko besed o politični satiri. N apačno bi bilo prisojati at iški politični komediji' kako dosledno politično prepričanje ali celo nad strankami stoječo politično modrost. Ne, politična komedija je zmeraj organ opozicije, v nji se trajno oglaša nejevolja In nezadovoljnost s trenutnimi javnimi razmerami.* Ako se sploh more govoriti o kakem stalnem razpoloženju v nji, se izraža to v hvaljenju starih dobrih časov, ki jih, kakor je znano, nikoli ni ibilo, ki pa dobivajo v očeh vsake naslednje generatorje novo veljavo. V Periklovem času se slavi Kimonova doba, in Pe- * V modernem javnem življenju približno zavzemajo stališče staroati-ške komedije humoristični listi: in tudi ti so stalno v opoziciji. atiska komedija 65 rikles, ta »čebuloglavi Zeus« in njegova »pasjeoka Hera« Aspasija morata preslišati nezaslišane napade. Pe-riklova previdna vzdržnost v začetku peloponeške vojne se zasmehuje kot bedna strahopetnost; zahteva se brezobzirna napadalna politika; ko pa so vojni dogodki po njegovi smrti dokazali, kako pravilna je bila njegova taktika, se razpoloženje v komediji prekucne: zdaj zahteva mir za vsako ceno, brezvestni, toda energični demagog Kleon in pošteni vojak Lama-hos pa, ki zagovarjata nepopustljivo nadaljevanje vojne, postaneta v komediji tarča najbolj strupenih puščic. Isti Ar.istofanes, 'ki prikazuje Lamaha v Aharnajcih kot nečitmernega gobez-dača, ga slavi po njegovi smrti kot pravega heroja. V komediji torej ne gre iskati političnih prepričanj, temveč zgolj politična razpoloženja. To, kar javnost trenutno razburja, porabi pesnik kot snov za svojo dramo ob prihodnjih dicnizijih. Delo mora biti aktualno, zato delajo pesniki hitro: dokazano je, da je Aristofanes koncipiral drame, ki jih je mislil postaviti v januarju na oder, večidel šele v predhodni jeseni. Vendar staroatiška komedija ni stala zmeraj in izključno v napadalni poziciji. Cesto ni imela drugega namena, kakor da je bila nedolžno vesela in zabavna. Želja po miru in blaženi deveti deželi, večno nasprotje med očeti in sinovi, širokoustni bra-marbas, maziljeni pop, napihnjeni uradnik, sestradani pesnik, pohlepni sikofant so dajati komikom neizčrpno snov, ki kljub stalnim tipom in zmeraj zopet ponavljajočim se motivom in situacijam ni nikoli izgubila učinkovitosti. Želja po deveti deželi, sem rekel. Ta motiv je bil posebno priljubljen. V zmeraj novih variacijah se opisujejo blažene razmere v Indiji Koromandiji, paradižu lahkokruhceV, ki je lokaliziran zdaj v sivo davnino, zdaj v Hadesovo kraljestvo, po njem pa teko reke polne cvička in mčsne juhe, pečene prepelice letajo gostečim se lenuhom same v usta, vsi predmeti opravljajo svoje delo avtomatično, tako da se človeku ni treba jeziti z nemarnimi posli —, vprašanje poslov je bilo v antičnem gospodarstvu zmeraj pereče. Za zgled takega opisa devete dežele naj vam preberem prevod odlomka iz neke komedije, ki jo je napisal eden Aristofanovih predhodnikov, Teiekleides, Fragment se glasi takole: Življenje popišem zdaj lep6, ki so netkdaj ljudje ga živeli: predvsem je mir bil splošen tako, kakor voda za rok umivanje, na zemlji bilo ni bolezni nadlog, po sebi vsega- na prebitek. Vsak potok je tekel vina poln, so s hlebi se pričkale žemlje, prosile, gnetoč se ljudem okrog ust: »O jejte, če imate nas radi!« Priplavale v hišo so ribe same, same so v ponvi se cvrle, na mizo prišlč same za obed: cel potok je slastne se juhe vzdolž stotov pretakal; plavali v njem okusni meseni so cmokcl. Pikantne omake je tudi bilo, po ceveh, če kdo jo je želel: namakal je vanjo grižljaj mehdk in mastili in sladil se po volji. Smejal se na krožnikih rahli je kuh, z dišavami gosto potrošen, pečeni škrjanci leteli do ust so skupno s hrustovim pecivom, na ves glas kričali kolači sladki, prerivžje se okoli čeljusti. Ne kamenčke, cukrčke redkih vrst otroci metali so v igri, in bili so ljudje okrogli, mastni, res r6d orjaških silakov! Za nas postane komedija dosegljiva šele prva leta po začetku peloponeške vojne, ko so Perikles, Feidias, Polig-not že mrtvi, ko je Aishitos postal klasik in sta Sofokles in Euripides že dolga desetletja obvladovala tragiški oder v Atenah. V mestu, zdecimlTa-nem po kugi in raztrganem po strankarskih hoimatijah, ni bilo moža, ki bi bil mogel nadomestiti genialnega državnika Perikla. Njegov mladi sorodnik Alkibiades je zapravljal svoje bogate naravne darove z mehkužnostjo in ničemmostjo, s sebičnostjo in brezmejnim častihlepjem. Pošteni Nikiais, vodja aristokratov, je biil precincav, da bi bil mogel podžgati množico k energični dejavnosti. Ljudski demagogi, predvsem stroj ar Kleon in izdelo-vatelj svetilk Hiperbolos, so zastrupljali politično ozračje z neobrzdano zgovornostjo in zloglasnimi sikofanti, uradnimi ovaduihi in tožilci, ki so jih naganjali nad svoje nasprotnike. Spričo moralno slabotnega naraščaja sredi splošnega razpada so Atenci čutili z bolečo skrbjo, da ginejo njih stare državljanske kreposti, im so spoznali, kaj so izgubili s Periklom. V tem času je Ariisfofanes prvikrat zavihtel svoj satirični bič in ga ni odložil do konca vojne, se pravi, odložil ga tudi po vojni ni, a to ni bil več bič, to je bila nedolžna pokalica. Aristofanes je edini pesnik stare komedije, čigar dela res poznamo. V enajstih njegovih ohranjenih dramah moremo zasledovati njegov razvoj od sijajnih začetkov navzgor do vrhunca mojstrstva in od tod navzdol do šibkejših stvairi postavnega umetnika. A .poslednja leta njegovega življenja so segala že v dobo, ko za staro politično komedijo ni bilo več prostora, In tako ga je doletela tragična usoda kaikor našega Aškerca, da je preživel sam sebe in svojo umetnost. Bil je Atenec po rodu, rojen okoli 446. Doživel je vsaj 60 let. Platon je svoj Simposion napisal verjetno 364: ta dialog vsebuje med drugimi tudi Arl-stofanov govor, s čimer je avtor očii-vidno hotel počastiti spomin nedavno umrlega pesnika. Tako bi bila letnica 385 približno čas njegove smrti. O njegovi vzgoji iki izobrazbi nimamo posebnih poročil. Iz njegovih del pa je razvidno, da je poznal vso starejšo in sodojjno poezijo. Velik vpliv so imeli na mladega pesnika politični klubi, kjer se je v koncentrirani obliki izživljalo strankarsko življenje. Ari- stofanes se je z vso strastnostjo svojega bistva oprijel aristokratske stranke in prijateljev miru, ki sta jim bila meščanska jara gospoda Kleonove in Hiperbolove bire in pa nova smer scfistovsko-retoTiične izobrazbe trn v peti Ker je imel srečen dar, da je znal dovtip in humor družiti s politično impulzivnostjo i:n nravstveno resnobo, mu je uspelo, da je povzdignil komedijo v eminentno političen instrument. Bil je nad 40 let gospodar kcmiškega odra v Atenah. V teh desetletjih je sam prebil in preskusil vse premene, ki jih je doživela gluma zaradi spremenjenih časovnih razmer in spremenjenega literarnega okusa. Proti koncu peloponeške vojne je prišla v Atenah na krmilo pesnikova aristokratska stranka, a tudi ta ni mogla odvrniti .poraza Aten. Takrat je bila svoboda besede na odru že po zakonu omejena, a tudi brez tega bi komedija ne bila kazala več nekdanje udarnost ii: prvič, so se ji iztekle ure kakor slehernemu organizmu, drugič pa je država zaradi nesrečnega izida vojne obubožala in ni imela več denarja za prirejanje sijajnih praznikov in opravo zborov. K vsemu temu se je še pesnik sam polagoma staral in umiril, ostrina brezobzirne napadalnosti mu je otopčla, mlajše ko so njegove komedije, bolj popušča v njih politična invekbiVa. Zadnja njegovih ohranjenih dram, Plutos, ki je bil uprizorjen 388, je že tako pohlevne narave, da ga mnogi literarni zgodovinarji prištevajo srednji komediji. Kljub 40-letni aktivnosti je Aristofanes napisal razmeroma malo komedij. Stari so jih poznali 44, med njimi štiri nepristne. Do nas jih je prišlo, kot rečeno, enajst. Aristofanova posebnost je bila, da se je v začetku svoje kariere skrival za drugimi pesniki. Tako so njegove prve tri drame šle pod tujim imenom čez oder. To navado je obdržal tudi pozneje, ko je bil že na vrhuncu slave, in nato zopet proti koncu življenja. V teh primerih se je odpovedal avtorski slavi in pač A. F. Dcldcrficlcl: Visok je zid. Premiera dne 10. XI. 1956 Režija: Peter Malec Scena: Vlado Rijavec Na sceni: Anka, in Laci Cigoj tudi materialnim sadovom svojega truda; zato so ga njegovi kolegi radi zbadali, češ da je Jaka Nezgdda, ki dela zmeraj za druge. Toda občinstvo je natanko vedelo, kdo se skriva za slamnjaki, im tudi pesnik sam je zanesljivo računal s tem, da ga bodo spoznali pri uprizoritvi. Tu in tam je prevzel tudi sam kot avtor vlogo protagonista; tako je na primer v Vitezih igral Kleona, ker se ni nihče drug upal nastopiti v njegovi maski. Na to svoje junaštvo je bil pesnik kaj ponosen iin se je ob vsaki priliki in ne-prililki rad .pohvalil, kako je Kleonu apliciral brco v trebuh, kakor se izraža sam. Prvikrat je anonimno nastopil 427 s komedijo Pojeduhi. V njih je načel vzgojni problem in hotel pokazati pogubni vpliiiv moderne sofistov-ske vzgoje na moško mladino. Kakor je ta prva drama imela soclalno-vzgoj-no smer, tako je bilo naslednje delo Babilonci politična komedija. Avtor se je v njii zavzel za člane atiško-delske zveze, ki so jih Atene strahovito iz-žernale: .predstavil jih je v zboru komedije kot sužnje, ki so morali garati v mlinu. Delo je bilo uprizorjeno ob včlikih dioniziijjh 426 vpričo zavez- niških .poslanstev, ki so kakor navadno prinesla letni tribut v metropolo. Uprizoritev je povzročila silovit škandal. Takratni vodilni državnik Kleon, ki je bil: v igri sam napaden, je citiral Aristofana na zagovor pred državni svet z motivacijo, da je komik hotel nahujskati zaveznike zoper Ateme. Pesnik je komaj ušel kazni, dasi ni bil on podpisan kot avtor komedije. Po-sihmal je strastno sovražil Kleona in si ga je že naslednje leto pošteno privoščil v Ahamjanih, zlasti pa 424 v Vitezih.* Ce potegnemo facit in se vprašamo, kakšne smotre je komedija zasledovala od svojih začetkov pa do vrhunca razvoja im kakšno vlogo je imela v življenju atiške države, pridemo do tehle zaključkov: Komedija je vznikla iz samoraslih ljudskih prvin; zaito je naravno, da izprva ni mislila na to, da bi se bila postavila v službo kaki * Zaradi pomanjkanja prostora smo morali na tem mestu žal izpustiti tiste odstavke, ki razlagajo posamezne Ari-stofamove komedije. — Op. uredn. višji kulturni misiji. Njen edini namen je bi'l zabavati in vzbujati smeh v službi boga Dioniza. Neredko se je zgodilo, da je publika brezobzirno izžvižgala svoje najbolj priljubljene pesnike, če jim je v starosti usahnil dovtip, usoda, ki je bila .in je še danes skupna vsem klovnom. Klovnstvo torej, burkeštvo kot tako, je bila gibalna sila in koračni smoter prvotne komedije. Da bi bila hotela ljudi moralno poboljševati ali sploh kakor koli poučno delovati, o tem nii govora. Wilamowitz ima prav, ko odloično protestira zoper takšno naziranje. Vendar je njegov protest presplošen, kar zadeva vso staro komedijo. To je krivično. Kajti odkar je bila komedija uradno priznana in je država prevzela skrb za koregijo (487), je postala kakor tragedija zadeva vsega mesta in tedaj se je .izvršila v nji duhovna metamorfoza. Komedija je začela svojo nalogo čedalje ibolj spoznavati v tem, da postani žarišče javne kritike. Poslej se ne zadovoljuje s tem, da zavzema stališče do te ali one politične zadeve, .politične v ožjem, modernem smislu, ampak zaobjemlje vse politično področje v grškem pomenu besede, to se pravi, da povzdiguje glas k vsem vprašanjem, ki zadevajo sp točnost. Na tl stopnji komedija kontrolira duhč in .polaga roko na vzgojo in filozofijo prav tako kakor na poezijo in glasbo. Vse glavne panoge javnega življenja, to so politika, vzgoja iin besedna umetnost, morajo v gledališču, pred zbranimi Atenami, polagati račun o svojem deliu in nedelu. Kar so bili v Rimu cenzorji, kil so opravljali tudi funkcijo nravstvenih sodnikov, t j je bila v Atenah komedija: prisvajala si je in izvrševala je cenzorsko oblast To daje Arilstofanovemu, večkrat že kar prerazbrzdanemu dovtipu silno .resnobo, ki se skriva za krinko veselosti. Da zavzemajo v njegovi komediji poleg politike kljub viharnim vojnim časom toliko prostora ravno vzgojni problemi, je dokaz, kolikšna važnost se jim je prisojala v sodobnosti. Sploh nam je v glavnem vse, kar vemo o vzrokih borbe za vzgojo in o siloviti strastnosti, s katero se je ta borba vodila, znano samo. ilz komedije. Bistvo in tendenca Aristofanove politične satire se dč zajeti v en stavek: njen boj je naperjen ne zoper državo, temveč za državo, toda zoper trenutne A. F. Delderfield: Visok je zid Na sceni: Nada Bavdcževa, Vera Kalanova in Jože Kovačič oblastnike. Pri tem pesnik gotovo ni imel namena, da bi bil določnim osebam s propagando utiral pot do oblasti, pač pa je bila njegova komedija ventil, ki je spraščal prenapetost politične atmosfere. V Vitezih na primer ne dela razpoloženja za ali zoper kako določeno politiko, ampak vihti bič nad ljudstvom in vodjo, hkrati pa jima drži zrcalo pred oči, naj vidita v njem svoj spačeni obraz. Da ju bo spremenil ali poboljšal, temu težkd da se je nadejal. Bilo bi dokaz popolnega nerazumevanja pesnika, če bi kdo mislil, da je resno verjel v vrnitev tistih dobrih starih časov, katerih zaželeno podobo tolikokrat prikazuje iz čistega patriotizma in z melanholičnim humorjem. Aristofanes je vedel, da se tok časa ne da ustaviti in obrniti nazaj. Poleg politične se pojavlja pri Ari-stofanu že zgodaj kulturna kritika. 2e njegov prvenec, Pojeduihi, prikazujejo pogubni vpliv sofistike na mladino. Iz njegovih Megla je razvidno, kako mraka in tuja mu je bila nova duhovna smer. Odkril je model, ki se mu je zdel predistiniran za junaka v komediji moderne filozofske izobraz- be. Sokrates je imel za kom iško vlogo dvoje prednosti pred sofisti-: bil je odrsko učinkovita figura in pa vsemu mestu znan original. Za komiško masko je poskrbela- muhasta narava sama, ki je obdarovala ta satilrski obraz s tdpastim nosom, debelimi ustnicami in izbuljenimi očmi. Treba je bilo figuro samo v groteskno stopnjevati Aristofamo-v Sokrates je prava species rodu sofistov: ljudstvu tuj prosvetitelj in prirodoznansfci ateist, ki prav tako kakor sofisti vse stvari razčlenjuje in mu ni nič tako velikega im svetega, da bi stalo izven diskusije in razumskega pretresa-vanja. Skratka, Aristofanu je bil Sokrates sofist in kot tak nevaren duhovni dediščini iz preteklosti. Komedija- sl je lastila dalje umetnostno kritiko. Tu je njena ost naperjena predvsem zoper Euripida, do malega iz istih razlogov kakor zope-r Sokrata. Euiripides je novi duhovni struji odprl vrata- v visoko poezij-o. To je Aristofa-nes ostro in trajno obsojal. Boj zoper Euripida je bil boj za tragedijo, prav tako žilav in vztrajen kakor njegov boj okoli moderne vzgoje. Kritika Euripida se vleče kakor rdeča- nit skozi celotno Aristofamovo A. F. Delderfield Visok je zid. Na sceni: Vera Kalanova Jože Kovačič in France Trefalt A. F. Delderfield: Visok je zid Na sceni: Vera Kalanova, in Neda Sirnikova pesniško ustvarjanje. Ne ustavi se niti ob tragikovi smrti. In vendar: ko sta zaporedoma umrla oba velika zastopnika tragedije, je Aristofanes še posebno občutil, dai je bil to udarec ne samo za tragedijo, ampak tudi za državo. Zakaj čim hujša je bila stiska, tem večja je bila želja po duhovni o,pori in tolažbi. Zdaj je bilo šele jasno, kaj je atiško ljudstvo imelo v tragediji. Samo komedija je bila tisti forum, ki je mogel to javno izreči v imenu vseh: mogla je to prvič zategadelj, ker ji je dajala potrebno objektivnost polarna razdalja, ki loči tra-giško Muzo od komiške, drugič, ker je sama še imela pesnika, ki je bil vreden tega imena. Sama se je v desetletjih povzpela na visoko Stražišče, kjer je smela namesto tragedije prevzeti vlogo opominjevalke in hraibri-teljice, da bi dvignila potrta srca. Atiškia: komedija ni branje za srednjo šolo. Na drugi strani pa moremo mirno reči, da Grške in Aten ne pozna, kdor se ni seznanil z Aristofa-nom, tem porednim ljubljencem Gra-cij (der ungezogene Lieblimg der Gra-zien), kakor ga imenuje Goethe po distihu filozofa Platona: Grad j e iskale so tempelj, ki ne bi nikoli razpadel: tempelj so svoj našle: bil je Aristofanov duh! Stara komedija je popoln odtis svoje dobe. V tem se ne more meriti z njo nobena druga vrsta antične umetnosti, ali literature. V nji pulzira resnično življenje države In ljudstva v vsi' svoji pisani raznorodnosti. Samo za dobo, ki jo poznamo iz komedije, moremo opazovati pojave političnega, duhovnega in socialnega razvoja tako rekoč kot dinamični proces, ne samo kot rezultat, ki stoji v kristalizirani obliki zaključen pred nami. Antikva-rična kulturna zgodovina si prizadeva oživiti dobo po poti rekonstrukcije; vendar opravlja brezupno delo, pa če Ima na voljo še takd obilno preodda-jo zgodovinskih dejstev. Samo poezija more iz življenja kake dobe zajeti to življenje v vsi čutni barvitosti in obenem v njenem človeškem jedru. Tako se sliši sicer paradoksno, vendar je naravno, da nam ni domala nobena zgodovinska doba, tudi iz mlajše preteklosti ne, tako blizu kakor doba stare atiške komedije. GLEDALIŠKE VESTI Za Prešernov dan — slovenski kulturni praznik bo naše gledališče pripravilo Prešernov večer. Člani igralskega zbora bodo interpretirali naj,lepša besedila velikega pesnika in misleca: Gazele, Sonetni venec in Sonete nesreče. Kakor smo že poročali, bo sredi februarja dokončno prišla „na svello“ Salacroujeva drama „Noči jeze“ — Les nouits de la coulcr. Delo, ki se sicer v snovnem in časovnem okviru naslanja na dogodke v zadnji vojni in problematiko odporniškega gibanja, je zagotovo še vedno aktualno, saj obravnava v ostrih dramatičnih konfliktih spopad med individualistično in kolektivistično nravnostjo. Tudi v formalno-tehničnem, oziroma dramaturškem smislu je delo dokaj zanimivo in izvirno. Delo bo postavil na sceno režiser — gost Juro Kislinger. Občinstvo nožna tov. Kislingerja kot režiserja Shakespearovega Othella, ki smo ga v njegovi režiji gledali preteklo sezono. Premiera bo predvidoma med 15. in 25. februarjem. Ljubiteljem gledališča sporočamo, da so priprave za sestavo novega letnega gledališkega programa že v teku. Zato, da bi pri sestavljanju repertoarja sodeloval kolikor mogoče širok krog ljudi, sc umetniško vodstvo obrača do občinstva in posameznih ljubiteljev z željo, "da nam do 1. marca sporoče svoje želje in pismene pripombe k letošnjemu programu. Še eno opozorilo. Da prenekateri ljubitelji naše hiše ne bi prihajali ob nedeljah zastonj v Kranj, ker so vstopnice za nedeljske predstave običajno raizprodane, svetujemo obiskovalcem iz okolice, naj si vstopnice za nedeljsko popoldansko predstavo vnaprej rezervirajo po telefonu ali pismeno pri gledališki blagajni. Gledališki list PG v Kranju - Predstavnik Lojze Gostiša Odgovorni urednik Rado Jan Ovitek je izdelal Saša Kump - Tiska tiskarna »Gorenjski tisk« v Kranju Naklada 600 izvodov - Rokopisi se ne vračajo - Telefon it. 355, 460 I S K R finomehaničnih izdelkov KRANJ - Slovenija proizvaja in dobavlja Vse vrste avtomatskih telefonskih central. / Telefonske aparate — avtomatske namizne. CB namizne, induktorske namizne, poljske prenosne,ter vse rezervne dele. / Električne uro in urne naprave. / Tonske kinoaparatnre za filme 35 mm in 16 mm. ) Električne vrtalne stroje EVS 1 0 10 mm in EVS 3 0 32 mm. Električne merilne instrumente — električne števce; instrumente za vgraditev z vrtljivo tuljavo ali z vrtljivim železom — voltmetre, ampermetre, elektro-dinamične vatmetre; prenosne instrumente za obrat — voltmetre, ampermetre, vatmetre, merilce ozemljitve, univerzalne instrumente, linijske ommetre, preizkuševalce akumulatorskih celic itd.: precizne laboratorijske instrumente — voltmetre, ampermetre z vrtljivo tuljavo, elektrodinamične vatmetre; instrumente za kontrolo toplote — termoelektrič-na pirometre; pribor za električne merilne instrumente — tokovne transformatorje, ločene shunte, predupore itd; / Električni avtomobilski pribor — avtodiname, napetostne regulatorje, starterje, vžiigalne tuljave, diname in reflektor j o za bicikle. / Selcnske usmernike po naročilu. / Instalacijski material —1 paketna stikala, priključne sponke itd. INDUSTRIJA BOMBAŽNIH I I Z D E L K O V V PRIZNANI KVALITETI IZDELUJEMO: GRADEL ZA ŽIMNICE ČRTAST DAMAST GRADEL V VSEH BARVAH - BLAGO ZA POSTELJNINO FLANELE, OXFORDE itd »IBI« Kranj INDUSTRIJA PLETENIN, ROKAVIC IN KONFEKCIJE PROIZVAJAMO: Jelovica MEDZADRU2NI LESNI KOMBINAT ŠKOFJA LOKA 2 5 . v v ^ ” U 5ž >3 2 g Is “ Ps si A 5 Z 'd 25 Stavbno pohištvo Sobno pohištvo Lesno embalažo Lesene montažne hišice Furnirje vseh vrst Vezane in panel plošče Gradbene plošče »Jugolit« /n p-je ostale lesne izdelke PLETENINA KRANJ 1 CD Zalaga vse trgovsko omrežje na celotnem teritoriju Slovenije in ostale republike s prvovrstno kvalitetnimi izdelki y>2a vse letne čase - Kaj Vam najbolj paše? Lepe pletenine, srajce, pidžame in rokavice od PLETENINE naše h PLETENINA k Naša znamka: Trikotna etiketa z kranjskim grbom v obliki orla in enotnim napisom PLETENINA Kranj Trgovsko podjetje J "'''j C^) J3 J\ - Kranj Vam nudi ugodnosti pri nakupu: CENA KAKOVOST IZBIRA galanterijskega, manufakturnega in modnega blaga t /S^omunalna banka 61-KB-1 • Kronj Vlagajte svoje prihranke v Komunalni banki Kranj, ki Vam obrestuje vloge do 6%. Vloge so varno naložene in tajne. Izplačilo vlog je zajamčeno • IZDELUJE VSE VRSTE ARII1TEKTNIH, • URBANISTIČNIH • IN GRADBEN0-IN2ENIRSKIH • PROGRAMOV, ■™ • NAČRTOV TER EKSPERTU. i rojektivno podjetje v Kranju TISKANIM Vam nudi svoje priznane izdelke v bombažnih in staničnih tiskanih tkaninah v vseh modnih barvah in desenih Naše tkanine so znane na domačem in inozemskem tržišču kot najkvalitetnejše po izdelavi in trajnosti Naročila izvršujemo ločno in solidno TOVARNA TISKANEGA BLAGA V KRANJU c; D. okra TRGOVSKO PODJETJE ZA GORENJSKO NA VELIKO po > Z MANUFAKTURA GALANTERIJA NA VELIKO Priporočamo se za nakupi rit, ODMORI OBIŠČITE r"č3 u CL O O •O >W » T—< *™c5