Kmetijski svetovalec
Plevel v oziminah
Dipl. ing. Zorec Egoc
Skoda, kl jo Ima vsako leto naie poljedeisko gospodarstvo od plevela, j ki duši, krade hrano, proetor, sa*ak in sooce žitu, znaša milijone in mi-lijone dinarjev. Po opažanju strokov-njakov so žetve zaradi plevela od 10 do 20 odst. slabše. Ce računamo samo lOodst. izpadek šetve, znaša Skoda, ki jo imamo v vsej državi sa-mo pri pšenici že lepe milijone.
Plevel se plodi mnogo hitreje' in žilavije kot kulturne rastline. Ena sama rastlina plevela rodi 12 do 200 j tisoč semena. Zaradi te orjaike spo-sobnosti razinnoževanja plevela po-staja vpražanje zatiranja plevela vedno bolj važno in kočljivo ter re-dno bolj težavno.
Uničevanje plevela v žitu, in sicer onega plevela, ki se množi in širl s semenora, je razmeroma lahko, če ga uničujemo t pravem trenutku. Plevel moramo zatreti takrat, ko je najslabotnejši in ima najmanjio od-porno silo. To je y nežni mladosti, ko seme vzklije, oziroma, ko je rast-lina 8e mlada in nežna, takrat    je
pravi trenutek, da m jo a&tr«. V ozimnem iitu vzklije OBimni plevel najkasneje v 4^—6 tednih po setvi žita, Ko žito Že toliko poraste, da njiva ozeleni, se tudi veČina ozitn-nega plevela iscimi.
Naštel bi nekaj najvažnejiih ple-velov, ki v jeseni ali pa zgodaj spo-mladi vzklijejo:
Dolgoresnata iopulja (Agrostis spica venti), ki je posebno škodljiv plevel za ozimine. Če je iito rcdko, se šopulja tako razbohoti, da zaduši žito do zadnje biljke. To pa zlasti takrat, če jeseoi dolgo dežuje in če je tudi pomlad mokra.
Koholj (AerrnRt&Tnn o^t.haxrr»V nln-iec (Capsella bursa pastoria), pla-vica (Centaurea Cyanus), plazeči krei (Vfronica hederi folia), made-hice (Viola tricolor arvensia), slez (Galium oparine), mak (papaver rhoeas), grašiea (vicia hirsuta) in dr. so nevaren plevel t žatu.
Spomladanski plevel t žitu pa je:
Divja repica (R&phanus raphani-strum),   gorčica   (Sinapis  arvensis).
divja kamelica (Chrisanthemmn ino-dorum), mrtva koprtva (Alectorolo-phtis major) ia dr.
Povedal bi sedaj, kalto se gori na-Steti plevel zatira:
Plevel v oziminah lahko zatremo tako-le: 4 do 6 tednov po setvi žita, ko opazimo, da je žito ze zelo ple-velnato, potrosimo >na glavo«, t- j. po zelenem žitu v jeseni« apneni du-šik (80 do 100 kg na oral). 2ito naj ne bo rosno! (Tu je raziika pri uni-čevanju plevela v jarem žitu — ovsu, kjer moramo trositi neoljeni apneni dušik na rosno žito.) Ko apneni du-šik padc na plevel in na vlažno zem-ljo, se zaradi dotika z vlago začna preenavljati v cianamidno otopino. Pri tem se sprosti apno, ki je v na-stajanju zelo jedko. Nastajajoča cia-namidna raztopina uniči plevel, mr-6es in glivice, katerih se dotika, Če se plevel pojavi v veliki množini že v jeseni, se ga lahko na opisan način radikalno zatre. Ce se pa plevel po-javi šele spomladi, se ga v oziminah zatre na isti način. kot v jeseni. t. j., da »e ozimine (suhe, torej n« roene ali mokre) spomladi, ko se je z&čel plevel bohotiti, potrosijo z ap-nenim dušikom, ki žitu zaradi vošče-ne prevleke ne škoduje. Štirinajst dnl potem, ko smo žito potrosili z ap-nenini dušikom, začne bujno rasti in hitro preraste plevel, kini bil uni-čen.
Če želtmo zatirati plevel v ozirai-nah z apncnim dušikom, ne smemo pregosto sejati, kajti apneni dušik je močna dušična hrana, ki povzro-ča, da se iito bujno razvija. Če je gosto posejano, obstoja nevarnost, da v Eaokrem letu poleže, ker prihaja do stebel premalo svetlobe in sonca, ki jada in utrjuje žitno steblo.
Ker so po našem    okraju    vsepo-
vsod zelo plevelnate njive,    kar    je
i znak     pomanjkljivega    poljedelstva,
naj postanejo ponos nasib.  poljedel-
cev plevela diste njive!
POPBAVEK
V zadnji itevilki naŠega lista smo objavili članek pod naslovom *Novo življenje naših otrok v okrajnem deSjem domu*. Vsled napalze, fei se je pcmotoma vrinila vanj, preklku-jemo vsebino clanka od Jf. do 1±. vr-ste v drugem stolpcu. '                                Urednifitvo