Poštnina pavšalirana. Uredništvo tn upravništvo lista je v Ljubljani Breg št. 12. Telefon 119. Štev. 16. lf Ljubljani, 20. apHta 1923. Leto 151. Glasi!® »Združenja slovenskifa avtonomistov". Izhaja vsako soboto. Celoletna naročnina 50 — D mesečna 4 — „ Inozemstvo celoletno 100 D. Posamezne številke se ra-čunijo po 1 Din Inseratl se računajo: pol str. 350 D, manjši sorazmerno. — Pri malih oglasih beseda ‘i5 p. Boj hočemo? Lastno zakonodajo na lastnih tleh vzrastlega slovenskega ljudstva! Pred novo vlado. Po volitvah jo bilo danih z ozi-rom na izid volitev več možnosti za rešitev državne krize,; ki mori državo že od njenega obstoja dalje. Mogoče je bilo zlasti dvoje: Ali sporazum med radikali in med re-vizijonisti, ki so sklenili v Zagrebu, da se bodo medsebojno podpirali, ali pa sporazum med radikali in demokrati, ki bi zasigural centralistom vlado z vojaško pomočjo. Merodajni gospodje v Belgradu so se odločili za radikalsko-^emo-kratsko zvezo in za nasilje. To se je zgodilo kljub pogajanjem in od radikali in revizijonistri v Zagrebu, ki bi bila omogočila sporazumno rešitev. Radikalno-demokratska zveza se je pletla pa že pred pogajanji v Zagrebu. To dokazuje, da radikali niso prišli v Zagreb odkrito in po- šteno, ampak zahrbtno. To je zvedel tudi Radič, in zato je zadnjo nedeljo govoril v Zagrebu tako ostro proti Belgradu kot je. Imeli bomo torej vlado velesrbskega bloka, za katerega so se z vso vnemo zavzeli tudi neodgovorni či-nitelji v državi. Na dvor je silno slabo vplivala ona točka zagrebškega sporazuma, kjer so revizijoniisti zahtevali, naj bo nosilec banske časti v Zagrebu član kraljevskega doma. Kot hrvaški ban pa bi bil prišel v prvi vrsti v poštev — princ Gjorgje (Jurij). Tak je položaj. Boj za avtonomijo bo torej še jako dolg in silno hud in težaven. O vplivih neke sosedne države na rešitev sedanje krizo pa ne moremo pisati zaradi pomanjkanja prostora. O marsičem. »Pravijo, da je stopil slovenski narod »v odločilni boj za svoj obstanek« in drugi zopet, da se nahaja v kriai država. Prva trditev je gotovo izraz prenapetih živcev, druga pa zavestno, proračunano ki ima za cilj samo dobič-kaželjnost. Res je, da je povedal' slovenski narod čisto jasno, da ne mara več dalje (igrati vloge državnega sluge in da hoče biti država sam. To pa je samo znak, kako logično se je razvijala slovenska duševnost: ko je odbijal narod stoletja nemški naval in ga konečno tudi odbil, je čisto naravno občutil, da je prišel zanj dan, ko bo sam tudi govoril, ne pa samo poslušal. Tistim seveda, ki brž prileti z opazko, češ, pod Avstrijo ste ubogali, danes pa hočete igrati revolucijonarje, tistim se da odgovoriti samo to-le: So ljudje, ki so rojeni sužnji, ki jim suženjstva ne vzame iz krvi niti kra- ljevski plašč: to so sužnji po poklicu. Včeraj so peli »Bog ohrani«, danes »božo pravde«, jutri bodo, če treba, spuščali »limtveme« v zrak na čast kitajskemu cesarju. In vse to v enakem prepričanju in z enakim navdušenjem. Jasno je tbrej, da ti ljudje ne razumejo slovenskega naroda, kakor ne mara slovenski narod slišati o njih. No razumejo popolnoma slovenskega naroda tudi tisti, ki pravijo, da »gre sedaj za biti ali ne biti slovenskega naroda.« Slovenski narod je tu, in bo tu ostal, dokler pač ne izgine, kakor so izginili in bodo izginili drugi narodi. Seveda ti ljudje no mislijo tega tako. Oni menijo, da če ne doseže danes slovenski narod tega, kar zahteva, da je potem konec z njim, da bo pač potem tlačani 1 do smrti. Kdor tako govori, razodeva, da ne pozna niti zgodo vine niti slovenskega naroda. Kdaj pa jo kak narod, če je (prišel pod nasilje močnejšega — topo prenašal svojo usodo do konca! Če bi bilo to ros, potem ne bi bilo danes niti Srbi je, niti Grške, niti Bolgarske — pa čeinu naštevati? Slovenski na rod se je boril proti močnejšim nasprotnikom, kot je belgrajska »po-rodica«, pa ni podlegel) In danes, ko ima proti sebi Pasica ter Pribi-čeviča, danes naj mu bije zadnja ura? Zakaj? Samo in edino zato, ker imata oziroma ima ta gospod na svoji strani trenotno moč? Pravimo »trenotno«, kajti dejansko jo je že zdavnaj zgubil — če jo jo namreč sploh kdaj imel! O ne — slovenski narod bo rastel in se razvijal, bojeval in dobojeval svoj boj do zmago in ne bo poginil tako neslavno in neslano kot morebiti »Slovenski Narod.« Pa -pustimo to poglavje, kajti slovenski narod bi nam po pravici lahko zameril, če bi ga hoteli mi braniti — ko se zna on sam tako dobro, kakor je to že večkrat pokazal. Obrnimo se rajši k gospodi, ki ima pripravljene »lintverne« in pahne za slučaj, čo zagospoduje nad Slovenijo kak kitajski cesar. Ta gospoda pravi, da je prišla »država« v krizo. Kaj se to pravi? To pomeni, da država lahko razpade. Zakaj pa naj bi ta kar naenkrat razpadla? Jasno, da samo zavoljo tega, ker hočejo v Sloveniji vladati Slovenci sami in zato niso dali dovolj glasov demokratom in , samostojnežem, da bi lahko Se nadalje delali kupčije na račun države ih vseh narodov v Jugoslaviji! Tako je torej ta stvar in kdor ne verjame, naj pogleda v belgrajske liste, ki pišejo po naročilu in brez naročila iz Ljubljane, da bodo neubogljive Slovence (in Hrvate kar odsekali od države. Ubogi Slovenci in Hrvati! Našo državo imenujejo tam zunaj »kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev« in so ji tam zunaj določili meje — nismo jih pa določili mi. In te moje bodo ostale tako dolgo neizpremenjene, dokler se bu to zdelo tistim gosrpodom, ki so mojo naredili, — ali pa dokler ne bomo mi imeli dovolj moči, da jih raztegnemo proti severu in jugu. Danes mi te moči nimamo, zato moramo biti prav lepo pri miru. Kajti če bi rekla danes n. pr. Srbija, da ji te meje ne ugajajo, ampak, da noče druge, v katerih ne bo Slovencev in Hrvatov, bi odgovorili Angleži, Francozi in Italijani: »Mi hočemo imeti mir, zato glejte, da ste tiho. Co pa že hočete narazen, vam bomo mi določili moje med seboj in no — vi sami, da ne bo spet neumnosti in preipirov.« Tako bi rekli tam zunaj in prav verjetno je, da bi dobila Srbija tiste meje, ki jih je imela — pred vojno! To so tudi Cehi jasno povedali, to vedo Srbi sami le predobro — in če grozijo s takimi stvarmi, je to samo znamenje, da mislijo Srbi, da je še več ljudi tako plašnih in prirojeno omejenih, kakor so naši sloy$rtski centralisti. Ja, ja, »zarada« tu in prek jo lepa stvar in ni čudno, če se človeku milo stori, kadar je ni več! Kako pravi že pesnik? »Ona šla je, davno Sla je in ne vrne se, kakor zvezda, vrh neba, ko utrne se.« Pa vrnimo se nazaj: recimo, da bi bila država res v krizi.— Zakaj je nastala ta kriza? Jasno, da zavoljo tega, ker ni v Sloveniji več izvoljen n. pr. dr. Kukovec in »bivši narodni poslanec« Mennolja in •so bili na Hrvatskem demokrati tepeni. Kaj so to pravi? Nič .drugega kakor zopet: »lintverni«. »Ti, preljubi Slovenec, pojdi volit, ampak gorje ti, če ne boš volil tako, kakor mi hočemo, in glej — Bog nas varuj tega! — da se ne bi čutil nemilo prizadetega v Belgradu! Saj veš: včasi smo pisali: »V žaru cesarske milosti,« glej, da bomo tudi danes lahko pisali: »Hrast se omaja in hrib « Toda Slovenec, trmast kakor jo, jo volil po svoji volji brez ozira na levo in desno. Zavojjo tega se hrast sicer ni omajal, ampak’pljunki so leteli samo od »Slovenskega Naroda« na slovenski narod — in LISTEK. SODBA. Poljsko napisal VI. St. Revmont. Poslovenil J. Glonar. (Konec.) Ko sta Gajdi čula, od kod jima lahko pride rešitev, sta začela obupno prositi: — Usmiljenje, ljudje! Izpovedala bi se rada! Dajte nama duhovnika ... po duhovnika... Na nujno nesrečo ni bilo duhovnika doma; odpotoval je že proti mraku. — Potem pa so naj izpovesta pred celim ljudstvom — je nekdo predlagal. — Dobro! Tako! Naj le priznata! Naj povesta resnico — so pritrjevali drugi. Nekdo jima je prerezal vrvi na rokah in jih postavil pred cerkvenim pragom na kolena. — Odprite cerkev! Izpovedala se bosta! Odprite! — so se začuli pogosti klici, a Jernej je zaklical: Ni treba! Greh bi bil, če bi peljali take razbojnike v cerkev, za njih jo dovolj, da so lahko na posvečenem kraju. Tiho tam — je zakri - čal ženskam, ki so ščebljale, potem pa se je sklonil k G ajdom in rekel: — Sedaj priznajta, a samo resnico. Ljudstvo vama lahko da odvezo! — in prikleknil je ob njima, drugi pa so storili enako in se pokrižali ter vzdihovali. Gajdi sta začela nekaj jecljati in sta se ogledovala na vse strani. — Razumljivo govorita! Glasno! Gospoda Boga bi rada goljufala — so začeli ljudje vreščati. Stari G ajda se je začel tresti kakor bi mu duša uhajala, naenkrat je zajokal in jo med hudim stokanjem priznal svoje grehe. Nastalo jo tiho kakor v grobu, ljudje si celo dihati niso upali, ponehalo je pokašljevanje, samo jo- MV1t ^!as 8e -i° s!*šal v temi in se ši-?“» kakor struga krvi, zgoraj pa jo ječal zvon in šumela so v vetru drevesa. Groza je padla na duše, lasje so vstajali ljudem, ljudje so se v strahu trkali na prsa, tuintam je kdo žalostno zastokal, v vsa srca je prišel velik strah, ker jo Gajda, dasi je zvračal krivdo na sina in rta žan-darja, priznal ne le vso, kar so mu očitali, ampak še mnogo hujših reči... Ko je končal, je padel razkri- žan naprej, začel biti s čelom ob cer- kveni prag in tako prositi za usmiljenje, da so mnogi začeli ž njim vred jokati, možje pa so zavreščali: — Sedaj naj se Gašpar izpove! Gašpar! Hitreje, lopov! No, ne boš? — in začeli so ga biti s palicami po bokih in pretepati, da se je ves stekel vzravnal: — Sami ste razbojniki! Nedolžne hočete ubijati! Sami ste razbojniki in izdajice ... Lopovi! Mrhovino! Krvniki! — in preklinjal je in se grozil strašno, dokler ga ni stari naprosil -. — Spokori se, sin! Priznaj, po-, tem ti mogoče odpustijo! Spokori se! — Nečem. Usmiljenja razbojnikov no bom prosil! Stekli psi! Hlapci! Ne potrebujem izpovedi. Naj me ubijejo! Naj samo poskusijo pasji bratje. Jutri jim vojaštvo povrne za mene! Naj se me samo dotaknejo! — je kričal kakor zverina, skočil na noge, vrgel se s pestmi na najbližje, stari pa za njim molče kakor volk. Nastal je strašen vrišč, a premagali so ju takoj in jih vrgli kakor kup cap tje, kjer sta prej bila, Jernej Pa je jezno zaklical: — Ubežati sta hotela! Grozita nam z maščevanjem! Razbojnika sta in najhujša zlodeja. Kaznujte jih, ljudje! Pobijte jih, kakor stekle pse. Vsi jih bijte! Vsi! Bij, kdor v Boga veruje! — je kričal razjarjen. Ljudstvo se je zmajalo, kakor gozd v vetru in se vrglo na razbojnika, sto drogov se jo vzdignilo in pod- lo z gluhim treskom, vzdignil se je krik do neba, kakor bi bil konec sveta in zopet je utihnilo, tako da se je čulo v temi le treskanje palic, topotanje, kričanje žensk, sopenje, hropenje, preklinjanje in vmes strašni, divji kriki obeh Gajd. Čez nekaj časa je črnela pred cerkvenim pragom samo spačena, masa , v kateri ne bi nikdo spoznal obeh tatov, ki je bila vbita v sneg in blato. Od nje pa se je širil medi duh krvi. Zvon je umolknil, ali ljudje še si niso oddahnili, ko so so začuli od vasi kriki, da je žandar zbežal. Kmetje so prihajali drug za drugim in pripovedovali in vreščali: — Stražnik je zbežal! Kakor hitro je udaril na zvon, smo udrli v sobo, a njega že ni več bilo ... — Skozi kamrico je utekel! Mii-nafjeva ga je opozorila na nevar- — Da, da, saj smo videli, kako je odšla. Ona ga je posvarila, ona! — Ni res! — je zatulil mlinar in priskočil s stisnjenimi pestmi. država je prišla v krizo! Tako torej : slovenski narod sicer lahko voli, ampak; voliti mora to, kar se mu ukaže — od zgoraj! Ali je na svetu kak tak narod! Upamo, da. ne, kvečjemu je to kako pleme, ki služi samo — za pleme! Slovenski narod voli svobodno, kakor voli lahko svobodno hrvatski in srbski narod. In slovenski narod lahko zahteva v tej državi fedora- • cijo, kakor jo lahko zahtevajo Hrvati in Srbi. Predpisov tu ne poznamo nobenih, kakor jih mi ne maramo in ne smemo dajati Hrvatom in Srbom. Ali srno mi kaj manj kot drugi? Zakaj? Zadnjič je zapisal neki slovenski list preplašeno, da zahtevamo zakonodajno avtonomijo, potem bo prišla na vrsto federacija in na koncu — o groza! — celo republika! Temu lisitu povemo, da je za nas »zakonodajna avtonomija« in »federacija« isto in da bomo zahtevali tudi republiko, kakor jo že zahtevajo Hrvati, če bomo videli, da je republika bolj prikladna za uresničenje slovenskih zahtev. Ker prvič moramo povedati, da ne živimo v nobenem »Polizeietaatu« iz časa Marije Terezije, kjer so na mig od zgoraj vsi padli na kolena, kakor; »Slovenski narod«, kadar sliši »ajmooo mi...« in drugič zato, ker nam je narod, in sicer slovenski narod, ' prvo, pred čemer se morajo umakniti vsi drugi oziri. To je za nas tako jasno, da se nehote čudi-, mo, da so še kje Slovenci, ki tega ne razumejo ali ne morejo razumeti. Oboževalce »lintvernov« seveda izvzamemo. Tako torej, pa brez vsake zamere: borili se bomo za pravice slovenskega ljudstva, ker to zahteva ne samo ljubezen do lastnega naroda, ampak narekuje ta boj ideja človekoljubja, ki stoji nad vsem drugim. Pri tem boju se ne damo plašiti od nobenih fraz, od, nobenih denuncijacij, pa tudi ne od nobenih ozirov navzgor niti navzdol, niti na levo in na desno. Daši torej odklanjamo vsako dogmatiziranjc o »boju za biti ali ne biti slovenskega naroda« in se smejemo javkanju o »državni krizi«, javkanju, ki mu je izhod in cilj lastni žep — priznamo pa navzlic temu radi, da bije danes slovensKi narod težak boj za hitrejše uresničenje svojih narodnih zahtev. In tir sti, ki so danes izbrani voditelji naroda in govore v njegovem imenu, naj se zavedajo, kaj je njihova naloga, kajti če ne bodo imeli tega pred očmi pri vsakem svojem koraku, bo narod neusmiljeno obračunal z njimi. V takih slučajih narod ne prizna jokavosti, ampak hoče imeti cele može — ki vidijo samo svoj narod, ki jih je pooblastil, da govore v njegovem imenu! in dobro je, da spozna narod v takih trenotkin, kje je vera in kje je nevera, kdo mu je prijatelj in kdo sovražnik. Zato bo šel narod molče mirno izjave »Kolesa sesta-. ra«, ki hoče podajati nekake centralistične izjave, obračunal pa bo definitivno tudi z »nepolitičnim« društvom, ki se imenuje »Sokol« in ki je izdalo na svoje člane poziv, naj bodo pripravljeni, da se bodo borili v danem trenotku proti slovenskemu narodu. Tako torej? To naj bodo Slovenci? To naj bo "kultura? Prepričani smo, da bo dal ves slovenski narod in vsi pravi Sokoli-Slovenci primeren odgovor na ta barbarski, nekulturni, vsakega pravega Slovenca nevredni oglas: in sicer odgovor, kakor so ga Hrvati dali že zdavnaj. Tudi tukaj se bodo duhovi ločili — in sicer kmalu! Kako so si Hrvati zamislili našo državo. Dne 9. aprila 1. 1921. je imela hrvaška republikanska poslaniška večina v Zagrebu svojo peto sejo, na kateri je bil sprejet ustavni načrt nevtralne kmetske republike Hrvaške. Da naše čitatelje informiramo, kako si je ta zbor zamislil nevtralno hrvaško republiko v okviru mednarodno priznanih meja SHS, hočemo podati nekaj bistvenih točk iz tega ustavnega načrta. Od slovenskih listov še nobeden ni prinesel objektivnega poročila o tej reči, zato moramo mi popolniti tudi to vrzel v slovenski publicistiki. To je koristno tudi zaradi tega, ker stojimo danes bolj kot kdaj poprej, pred ustavnim problemom naše države. 7\ ™ Predmetni ustavni načrt »Hr-vatske seljačke republikanske stranke« (Radičeve), ima pred očmi le Hrvatsko, ki nosi ime: »Nevtralna seljačka republika Hrvatska«. O njenem državnem ozemlju pravi njen ustavni načrta »Državno ozemlje nevtralne kmečke republike Hrvatske obsega vseh 8 županij banske Hrvatske (= Hrvaško—Slavonijo z Medmurjem), kakor je bilo to ozemlje pod bansko upravo dne 28. novembra 1920, in na katerem je bil isti dan izvršen republikanski plebiscit s 280.000 republikanskimi glasovi proti 158.000 monarhističnih glasov, z izvolitvijo 59 republikanskih poslancev proti 34 monarhistom, ter otok Krk in Kastavščino v Istri. Temeljem splošno priznanega načela o pravici narodne samoodločbe se more to državno ozemlje razširiti samo s plebiscitom kakšnega obmejnega sodnega okraja v Dalmaciji ali v Sloveniji, kakšnega okrožja v Bosni—-Hercegovini, ako ta plebiscit odobri sabor Slovenije odnosno Dalmacije ali Bosne—Hercegovine, ali s plebiscitom kakšne župaiiije v bivši južni Ogrski. Temeljem istega načela se more zmanjšati to državno ozemlje s plebiscitom kakšne obmejne županije po odobritvi hrvatskega sabora.« Drugi, splošni del, tega ustavnega načrta opisuje postanek, svr-ho, obiležje in načela te hrvatske republike takole: »Mi Hrvati kot narod prastare kmečke -kulture, dtanajstoletne krščanske evropske prosvete, emajst-stoletnega nepretrganega državnega življenja, štdristoletne narodne pisane književnosti, stoletnega zavednega narodnega življenja v modernem smislu te besede, smo se vsled neuklonljivega razvoja dogodkov po svetovni vojni osvobodili gospodstva nasilnega plemiško -fevdalnega madžarskega centralizma ter nemško-militaristične suverenosti habsburške dinastije — hvala, v prvi vrsti brezprimerno idealni in požrtvovalni intervenciji velike severo-ameriške Unije, ki je s svojim predsednikom Wilsonom na čelu, premagala pruski militarizem tako z najsvečanejšo in najiskre-nejšo proklamacijo prava narodne samoodločbe, kakor tudi s svojo finančno in vojno pomočjo zapadni Evropi; — hvala ta gre gotovo v enaki meri ruski revoluciji, ki je za vedno premagala ruski militarizem, vsaj v njegovi najbolj opasni caristični obliki; — hvala tudi divni vztrajnosti in brezglednemu jedin-stvu v pobijanju vojne z vojno dveh ustavnih demokracij: angleške in francoske demokracije; — hvala te-ritorijalno mali, toda po duhu veliki mučenici Belgiji; — hvala redkemu junaštvu in mučeništvu Srbije in njenega kmetskega ljudstva; — hvala izrednemu, položnemu, a h koncu vseobčemu javnemu in oboroženemu odpora hrvaškega naroda proti centralnim silam še mnogo poprej, predno je bil premagan pruski militarizem; hvala upanju v naglo in močno razvito človeško dostojanstvo, človečanske pravice in republikanske svobode, kar vse je prebudila vojna, in ki se po njej neodoljivo razvija v kmečkem in delavskem ljudstvu vseh narodov sveta; — zato ustvarjamo to svojo ustavo kot mal, miroljuben narod v svesti si neodoljive moči vseh teh županij in notranjih faktorjev naše osvoboditve. V tej zavesti ostajamo najpre-je zvesti temeljni misli svetovnega protimilitarističnega pokreta s tern, da v vojni ustvarjeno protimilita-ristično razpoloženje hrvaških kmetov, ki so 28. novembra 1920. pokazali svojo moč z miroljubnim, paci- fističnim plebiscitom, uporabljamo v zavarovanje evropskega miru in svojega narodnega obstanka. Istotako v svesti sporazuma s konservativnim Zapadom čuvamo tisočletne temelje kulture in gospodarstva, a zajeti no z revolucionarnim Vzhodom ustvarjamo državo, v kateri vsi gospodarski in kulturni faktorji, zlasti pa kmetje in delavci, odločujejo o vladi in upravi. V tem istem duhu pacifizma in izvršujoči pravo narodne samoodločbe, uvajamo kmečko republiko Hrvaško v svobodno dogovorjeno državno zajednico (konfederacijo) na našem danes mednarodno priznanem skupnem področju, ki ga že ves svet naziva Jugoslavijo.« V drugem delu označuje ta ustavni načrt natančnejše obiležje hrvaške republike in pravi: »Narodna suverenost je popolna in deluje neprestano ter jo narod izvršuje s plebiscitom glede te-ritorijalnih in ustavnih vprašanj, glede zakonodavstva pa s pravico inieijative in referenduma. (Kakor v Švici! Op. ur.) — Hrvaška je torej plebiscitarna republika,« »Po ustaljenih načelih ustavne demokracije odločuje o vseh državnih poslih pri splošnih političnih volitvah izvoljena večina poslancev. Na Hrvaškem ima preogromna večina kmečkega ljudstva nesporno pravico na to odločevanje, ker je pri splošnih volitvah to večino tudi res dobila. Hrvaška je torej kmečka republika.« Glede miroljubnosti in nevtralnosti določa ta ustavni načrt sledeče: »Po svetovni vojni je za vsak mali narod vprašanje njegovega obstanka, da se mu poleg pravice samoodločbe prizna popolna nevtralnost pri vsakem mednarodnem spopadu. Zlasti v kmečkem narodu stoječa vojska ruši temelje poštenja, gospodarstva, kulture in svobode. Zato je plebiscitarna kmečka republika miroljubna in nevtralna. v njej ni stoječe vojske, toda Vsi državljani se morajo po posebnem brambnern zakonu vsposobiti za hrambo doma in domovine. Najnujnejša vojna izobrazba se vedno spoja s splošno izobrazbo, s posebnim gospodarskim podukom in s splošno delovno dolžnostjo. Za notranjo varnost se z zakonom urejuje posebno narodno redarstvo.« (Dalje sledi.) aaaaa»iBBBBaBBBBBBBBBBBaaBBBBBBBBBBaBBBBBa» »■■bobbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbb Naročajte in širite 99 AVTONOMISTA <1 '■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■"a —Vsi so vedeli, da je bila stražnikova ljubica, vsi — so zavreščale babe in vsak, kdor je kaj vedel, je povedal svoje, dokler se ni Jernej oglasil: — Ljudje, poslušajte! Bratje! Kaznovali smo te tukaj, a eden nam je ušel, najhujši. Moramo ga uloviti... Ravnotako bomo kaznovali vsakogar, ki bo delal ljudstvu krivico, vsakega tata in vsakega izdajico. Na konje in za njim. Na konje, možje! Zbežal je v mesto! Za njim — dobiti ga moramo, živega ali mrtvega! Hitreje, ljudje, da dan vsega ne pokvari. Hitro!... Ljudje so se razbežali in čez nekaj časov je že jezdilo nekaj kmetov po različnih cestah proti mestu, da so sc konjem širile nozdrve in da je škropilo blato pod kopiti. V vasi je postalo vse tiho, prazno. Samo na pokopališču so še nlefee ženske stokale in tarnale. Sredi ceste pa se je, ne meneč se za sneg in dež, ki mu je bil v obra# vlekel proti domu mlinar, pogosto postojal, težko dihal, včasih se opotekel a potem zopet postajal kakor mrtev in šepetal tiho, bolestno, iz bolečin«Tazmučenega srca: — Taka si torej, hčerka! Taka! Žandarjeva ljubica! — je govoril sam zase. In stisnil je trdno palico v pesti, samo tresel se je, kakor bi imel mrzlico in goste solze so mu tekle po licu. Kari-Kira: i Ljubljanski puder. Dišeči puder se dobi po ljubljanskih drogerijah in parfumerijah, prodaja ga Kotar, prodaja ga Kanc, prodaja ga Čvančara. Najdeš ga pa tudi na Mestnem trgu in pri brivcih vseh strank in vsakega veroizpove-dovanja. Puder jc sploh važen kulturen element v sedanjem svetu, ki ima od kulture nagubano čelo, razrito lice. rdečkast nos, bradavice ifc druge kožne lepotije. Puder je takorekoč parola in kvintesenca današnjih dni. V znamenju pudra se borimo, v znamenju pudra smo umazani, v znamenju pudra drug drugemu ugajamo ali pa se ravnotako studimo. Prideš v brivnico. Ako nimaš posebne smole, te mojster sam ne dobi v roke — kajti mojstri, ah ti mojstri veliko govore in slabo brijejo. Največkrat brez krvavih klobas sploh ne gre. Ce pa zagodrnjaš, se gospod mojster opravičuje: Oprostite, imali ste tu gore dva vimperla. Bolje brijejo pomočniki. Lepo tc maže v hitrem taktu, gleda skozi steklena vrata in nešto priča o vremenu. Ce mu čopič tupatarn zdrsne mimogrede preko tvojih ustnic in _pre-ko nosa, nič ne de, saj kriv ni on, ampak ti: Zašto ste odmaknuli gla-vu? Po operaciji je treba desinfek-cije. Mož te je obril in očedil. Sedaj na treba še nekoliko kulture. Odpre škatljo, v kateri je bel, kadeč se prah, in vpraša prijazno, prav prijazno: Izvolite malo pudera?,.. Toda to bi se dalo še prenašati. Če ni dt ugače mogoče, ne grem več k brivcu in. varen sem. Če imam denar, si kupim britev in milo, pa se brijem doma, kjer nema pudera. Če sem državen uradnik, sploh nimam ne za britev, ne za milo, ne za brivca, ne za usnjat pas. Kadi tega pustim, da rastejo moje brke in brada tjavendan pod milo nebo. Tudi za to ne treba pudera. Toda Ljubljana je bela, moderna, literarna, dramatična in sploh kulturna. In prav zato je pudera povso-di dovolj. Delaj, kar hočeš, otepaj se na vse strani, mahaj z rokami na levo in desno, preklinjaj sotto voce (tiho) in maši si nos z dvema robcema — v Ljubljani ima uvijek dosta pudera. Truden ležeš zvečer v posteljo, pokadiš cigareto in prečitaš, če je to tvoja navada, še par vrstic iz časopisa ali knjige, ki leži na posteljni omari. Potem zadremlješ v trdni zavesti, da v rjuhah nema pudera in boš spal, kakor si zaslužil. Zbudiš se zjutraj. Zažvižgaš si pesem o zlatem jutru ali sladki sanji, vesel si in močan, trden in jak. Puder ti ne pride niti na misel. Kaj šele da bi se čezenj jezil. Oblečeš se, odpreš okno in nato odideš. Ura je sedem. Jasen dan, zlato solnce, kavke in vrabci, mlekarice in mesarji, krasno življenje, kdo bi ne pel. A komaj si stopil na cesto — ima opet pudera, pudera, pudera. Po noči se je bil polegel, zaspal je bil na trgih in cestah, nočna vlaga ga je bila vspavala. A prišli so na vse zgodaj možje, da ga zbude s kosmatimi kosami in bo čez dan zopet kaj pudera, pudera, pudera. Pudrajo po Gradišču, po Zvezdi, pred Pošto, po Wolfovi ulici, po Marijinem trgu, po-vsodi. V večjih mestih pudrajo po noči, pri nas pa je izjema in pudrajo Dopis. Zaščita države. Spoštovani gospod, urednik! — Dovolite, da se tudi jaz oglasim v Vašem cenjenem listu posebno še, ker je gotovo vse »prečansko« uredništvo mojih nazorov. — Finančni minister g. Stojadinovic je govoril. Kakor beremo v »Slov. Narodu« od 11. aprila t. 1., je naš finančni minister belgraj-skenni dopisniku »Morning Fošt« razložil svojo finančno politiko in sicer, kakor se tam bere, prav -prijazno. Menim, da so vsakega nameščenca s fiksno plačo, ki je ta- članek bral, obšli prav neprijetni občutki; kajti med vrsticami se bere, da se ji* g. minister iz naslovljencev zopet enkrat nekoliko ponorčeval. (!. minister je navedel vzfroke padca našega dinarja. Med drugimi je navedel tudi izmenjavo dinarja za krone; da smo bili mi »predani« pri tem za 75% udarjeni, je seveda zamolčal. Prav dobro pa je označil delovanje svojih prednikov: ti so izvajali trgovinsko pplitiko, ki ji' bila naperjena proti lastni valutni politiki. Z drugimi besedami povedano: ti državotvorneži so lastno državo uničevali. Takoj pri drugem vprašanju sotrudnika omenjenega lista, pa so je g. minister že pobahal. Blagajno so bile prazne in da bi jih napolnil, se je takoj lotil z vso vnemo izvozne politike; znižati je dal carinsko tarifo za one proizvode, ki se v naj večji aneri iz-važajo iz našo države, ne da bi bil istočasno bogate izvozuičarje pritisnil tudi za primeren davek, s katerim bi bil lahko tudi državnim nameščencem dal tako plačo, da bi bili tudi ti mogli živeti in prenesti zvišane cene živil. Vsled nove izvozne politike je bil najbolj udarjen nameščenec. Med izvoznimi proizvodi se nahaja v prvi vrsti živina in žito. Meso je bilo po 48 lcron kg in g. minister ga je gnal s svojo izvozno politiko na 90 kron in kakor se obeta bo prišlo v kratkem na 120 kron. Človeku se kar lasje ježijo, ko vidi, da gredo preko meje, posebno v Italijo, dan za dnem celi vlaki debele živine, ki komaj stoji na štirih nogah, in svinje še tega več ne morejo, marveč od same maščobe kar sodijoali polegajo. Proti klavnici pa gonijo za domačo potrebo samo suhe in mršave krave. Izvozniki torej jako lepo zaslužijo, davek pa je ostal isti in plača nameščencev tudi. Istotako je s kruhom — žitom. Različni krščeni in nekrščeni kri-vonosci so si v jeseni s cenenim blagom napolnili svoje banaške žitnice in čakali, da bi ga za večmilijonske dobičke izvozili. Ker so si pa inozemci žito in moko nabavlja- li ceneje iz drugih dežel, je začelo to žito po žitnicah plcsnovati. Da bi krivonosec pri tem česa ne izgubil, je pritisnil na g. ministra, da je znižal izvozno carinsko tarifo jn zjutraj, to jc takrat, ko imajo ljudje tudi kaj od tega. Kdo bi kadil, čc ne bi smodka gorela, kdo bi sadil, če seme nebi pognalo, kdo b,i pudral, če vsakega, ki jc kulturen, brez ozira na to, ali ima doma krtačo ali ne. — Puder se mora prijeti, pa godrnjaj kolikor liočcš, zabavljaj čez magistrat, ustanavljaj društva za olepšavo Ljubljane, puder je in puder bo od zore do mraka, od jutra do večera. Puder je po svojem izvoru raz-ličeii, včasih je bila v navadi Hribarjeva, pozneje Tavčarjeva znamka, danes se rodi z izdatnim uspehom puder „Koalicije“. Mogoči so pa še drugi pudri, na primer oni, ki ga prevažajo od hiše do hiše pod imenom smeti, puder, ki ga puščajo za seboj avtomobili,' puder, ki nas poživlja, ko podirajo stare bajte, črni puder, ki prihaja iz dimnikov, in tako naprej uvijek pu-dera, pudera, pudera. Ljubljana, bodi ponosna! , Ljubljana, bodi bela! tako oškodoval državo za lepe milijone mesto, da bi bil krivpnosca prisilil, da bi bil kaj popustil od svojih oderuških cen ali pa mu nabil primeren davek, da bi tudi nameščenec lahko živel. Tako gre žito in moka ven iz države, domačin pa ostane brez kruha. — Imenitna politika, vredna imenitnih mož! Prav žalostna tolažba za nameščence je ministrova nadaljna izjava, da bode ono pot finančne politike, ki jo jc hodil do sedaj, hodil tudi v bodoče. Izvažal bode, kakor pravi, še več, verižniki in izvozni-čarji, ki so bili do sedaj milijonarji, morajo postati miljarderji, kajti le ti -so »državotvorni«, ne pa vi nameščenci, ki držite sicer s svojimi praznimi želodci in izmozganimi telesi državo na svojih ramah, tvorijo jo pa samo oni prvi. G. minister nadalje prav bahavo omenja, da je padec dinarja zaustavil in s tem finančni položaj države izboljšal. G. minister pa menda ne ve, ali pa noče vedeti, po kateri poti pravzaprav je to dosegel. On misli mogoče, da so mu izvozničarji, k temu pripomogli — pa se kruto moti. Iv temu so mu v prvi vrsti pripomogli državni nameščenci, vsi od višjega uradnika pa doli do zadnjega delavca, kor jih je pustil cel čas stradati v pravem pomenu besede. Kaj je že vse za te reveže ukrenil in odredil, pa nobeden še niti ficka od tega ni videl in stradajo kar lepo naprej. Sploh pa za take poviške, ki jih g. minister namerava, ne dobiš niti enih samih spodnjih hlač. Vsi ti ubogi trpini so popolnoma izstradani, razcapani in skoraj bosi. Posledice se že kažejo. Ker od slabosti ne morejo stati niti sedeti, -so se jeli naravno vlegati v postelj in čakajo odrešitve, ki jo bode pa skoro gotovo smrt prej prinesla nego g. finančni minister. G. minister za nje namreč nima pare, on ima samo »vremena«. Pa prepričan naj bo g. minister, da z »vremeni« nameščencev no -bode nasitil, marveč jih bode popolnoma uničil, nakar se vsa stavba lahko podere in tudi g. ministra samega pod seboj pokoplje. Da bodočnost ne bode prinesla nobenega izboljšanja, sledi iz njegove izjave, da bode še nadalje sledil pri državnih izdatkih in to ne morda pri različnih provizijah, marveč pri honoriranju trudapol-nega dela državnih nameščencev! Konočno -svetujemo g. ministru, naj ne prepusti stradanje samo »prečanom« kot nekako »avtonomijo«, marveč naj še stradanje centralizira, kajti na bakšiš in pa »zarado« se Slovenec pri svoji poštenosti ne bode nikoli privadil in na tem polju z »ovimi« tam doli ujedinil, na kar mogoče on čaka. — Državotvorne/. Georges Courteline: Ženska prijateljstva. Tragikomedija v šestih dejanjih, od katerih je eno prolog 'in" eno epilog. Takole se to začne, takole se to konča. (Barbe-Bleue, TL dejanje.) Prolog. Tota in Mihelina, katerih ljubčka sta sc srečala v kavarni, trčita prvič skupaj. F anta predstavita ženski drugo drugi. Obe sta silno hladni; komaj vidno se pozdravita; držita sc ne-zaupljivo kot buldogi, ki so n ena-doma pogledata iz oči v oči in čakata v defenzivi. Kdo je ta vsiljivka? Cernu nam ta'kobila? »Ženske so«, pravi Dumas, »ali sovražnice ali sokrivke.« Kaj bo Mihelina Tototi? Kaj Totota Mihelini? Počakajmo, počakajmo! Prepustimo to času. Odkar jc svetovna vojna povzročila v Srednji Evropi velikanski notranji prevrat, vsled katerega jc nastalo mnogo novih držav, opažamo skoraj v vseh novih tvorbah mrzlično prizadevanje, nove tvorbe tudi ohraniti in jih zvarovati pred povratkom v nekdanje razmere s poseb nimi zakoni, ki jih imenujemo na kratko zakone za varstvo države. Take zakone imamo danes v Avstriji, na Češkem, na Nemškem in tudi pri nas v Jugoslaviji. V Avstriji, na Češkem in v Nemčiji varujejo imenovani zakoni predvsem republikansko obliko države, pri nas v Jugoslaviji pa hoče zakon zavarovati sedanji družabni red pred boljševi-škimi poskusi. Vsi ti zakoni pa stoje z navadno pametjo v ostrem nasprotstvu. Vzemimo slučaj Avstrije. Prebivalstvo Avstrije jc z ozirom na obliko države razdeljeno na dva tabora: en del je za monarhijo, drug del je za republiko. Državljani avstrijske države so eni in drugi. Človek bi pričakoval da imajo monarhisti ravno iste pravice hvaliti svojo monarhijo in zanjo agitirati kakor imajo republikanci pravico hvaliti in agitirati za svojo republiko. Veljavna bi bila končno tista oblika države, za katero sc odloči večina prebivalstva. Tako bi bila stvar rešena čisto mirno. V resnici pa stoji stvar tako, da danes, ko so v Avstriji (na Češkem itd.) na vrhu republikanci, monarhisti ne morejo delovati popolnoma svobodno. Ovira jih zakon o zaščiti države, ki proglaša vsakega za hudodelca, kdor ni republikanec. Jasno je torej, da so ljudje, ki so izdali zakone za zaščito države, svojim sodržavljanom vzeli važne politične pravice in na kratko proglasili, d” imajo samo oni prav in nihče drugi! S tem so pa najbolj udarili tisto pravo, na katero se sami najbolj sklicujejo, in na podlagi katerega so večinoma sami prišli na vrh, namreč to je pravo revolucije. S tem, da ena ali druga politična skupina poskuša svojo moč zavarovati z izjemnimi zakoni, dokazuje le to, da njeno naziranje bržkone ni na-ziranje večine prebivalstva. Kjer je večina, tam ni treba izjemnih zakonov! Zato so vsi taki zakoni izraz golega nasilja. Tako nasilje je zagrešila tudi naša vlada s svojim zakonom o zaščiti države. Prvič je zadel ta zakon komuniste, danes pa groze ž njim tudi avtonomistom. Ta pot pa je zelo polžka. S pro-glašanjem samo ene ali druge politične stranke kot „državotvornc“, in s proglašanjem vsake opozicije" za „veleizdajalsko“, je dana najboljša podlaga za nasilen prevrat namesto za mirno, parlamentarno rešenje političnih vprašanj. Sila rodi odpor in lepega dne se zna prigoditi, da bo zopet kakšna druga slučajno na krmilo došla stranka proglasila le sebe za „državno“, prejšnje „državotvor-ne“ pa za „ veleizdajalce". Kam naj tak pot pripelje? — Iz zmešnjave v zmešnjavo, drugam ne. Zato smo mi odločni protivnilo vseh izjemnih zakonov. Državljan je državljan in v demokratični državi ima vsak državljan pravico, da javno i^ove svoje mnenje in isto razširja. Ce dobi večino— prav. Če je pa ne dobi, bo pa sam nehal. S silo in s pritiskom se pa ne da vladati trajno nikjer. Nevaren položaj. Boj, ki se bije že toliko časa ob Ruliri, postaja vedno bolj nevaren. V začetku se je zdelo, da bo izid tega boja odločil za dolgo dobo let usodo Francije ali Nemčije, danes pa grozi ta boj, da postane usodcpolcn za vso Evropo in za dežele, ki leže daleč ven izven Evrope. Ker ne more Francija streti nemškega odpora v Rulvrskem ozemlju tako, da bi lahko gospodarsko izkoristila to ozemlje in si s tem sama vzela vojno odškodnino, ki je Nemčija noče ali ne more plačati, napoveduje Francija zasedbo nadaljnih nemških krajev. Tam bo nemški odpor ravno tako trdovraten, tako da sploh ni videti, kje naj se to zasedanje končno ustavi. In zdaj, ko je prepustila Anglija Francijo svoji usodi, ni nikogar, ki bi zadrževal Francijo na njenem nevarnem pohodu. In kako nevaren jc ta pohod ne samo za Francijo, ampak za celo Evropo, se vidi iz naslednjih dejstev. Poročila . iz mnogih neprizadetih dežel pravijo namreč, da je v 'Franciji danes mobilizacija dovršena do vsake podrobnosti in celo Francozi sami priznavajo, da je danes v Franciji pod orožjem 600.000 mož. Za kaj naj rabi Francija tako armado, ko ni nikjer sovražnika? Na drugi strani so Začeli francoski šovinistični krogi zopet s podvojeno silo pridigovati doma in po svetu misel po-renske republike. Ti krogi govorijo ta-ko-le: res je, da je danes Nemčija premagana, ali tudi premagana Nemčija je še vedno večja in močnejša od Francije. Da smo mogli premagati Nemčijo, nam je moral pomagati skoro cel svet. Danes pa se oddaljuje od nas Anglija, zapustila nas jc Amerika. Ali naj se v bodoči vojni sami borimo z Nemčijo? Mi smo že dvakrat doživeli, da je Nemčija vpadla v Francijo in opustošila njene pokrajine. Tretjega vpada ne maramo. In da ne doživimo tretjega vpada, zato jc treba, da naredimo med Francijo in Nemčijo samostojno porensko republiko, tako, da ne bomo imeli z Nemčijo skupne meje. In ti francoski imperialisti imajo veliko moč, ker so to poleg kapitalistov zlasti vojaški krogi, ki so danes po zmagoviti vojni v Franciji ravno tako vsemogočni kot v vseh državah, ki so zmagale v vojni. Prvo dejanje. Totota postane bolj krotka, Mihelina s previdno počasnostjo odlaga orožje. Resnično: ti ljubeznivi osebici sta nekoliko nečimerni, da bi mogli pokazati svojo dobrohotnost. . Nasmeški, poskusi prijateljskih kretenj. Na koncu bi se lahko razumeli. Sicer pa ima Totota »odkritosrčen izraz,« ki gire Mihelini do srca; Mihelina pa ima »plemenit izraz«, ki laska na skrivnem Tototinim do sedaj nepoznanim nagonom prave gospe. Tako sta — o presenečenje! — odkrili, da imata skupne prijateljice in se — o čudež! — sporazumeli, da jih bosta nekoliko prerešetali. Tota in Mihelina čutita, da klijejo v njiju simpatije, izvirajoče iz značaja. Skoro prisrčno se ločita. Obljubita si, da se obiščeta. Drugo dejanje. Mihelina obišče Tototo, Totota vrne Mihelini obisk v štiri in dvajsetih urah. Simpatija poganja in raste v njunih srcih kot koprive spomladi. Izmenjava malih tajnosti, vprav pripravnih, da zapečatijo pogodbo prijateljstva, ki bo krepko. Totota odkrije Mihelini, proseč jo, da to ohrani zase, važne družinske tajnosti!.. Mihelina jo zagotavlja o svoji diskretnosti. Nikdar ni ničesar povedala, to lahko vpraša, kogar hoče. Poslušajoč nezgode brez števila, v katerih okrilju je minevala Tototina nedolžna mladost, razliva hudournike solza. Tekmujoč v odkritosrčnosti, zaupa nato svoji prijateljici, ki jo z ;največjim zanimanjem posluša, ime in naslov svoje modistke. Tretje dejanje. Obupna perijoda. To ni več ljubezen; to je blaznost. Tptota ne more biti več brez Miheline, Mihelina ne more več živeti brez Totote. Pomešali sta svoji obleki: Mihelina nosi nogavice druge, druga steznik prve. Nemci vse to dobro vedo, zato se varujejo kolikormogoče vsakega konflikta, ki bi dovedel do oboroženega spopada. Vendar, če hočejo Nemci vzdržati svoj gospodarski odpor in če imajo Francozi namen, da izzovejo vojno, potem pač ne bo težko najti prilike za vojno. Sicer je mogoče, da sc Nemčija, zlasti v začetku, ne bi vojaško upirala, ampak to ne spremeni nič na položaju in bodo francoske čete tem lažje prodirale. Saj Francozom najbrže tudi ni na tem, ali bi bili velike bitke, njih cilj je, da dosežejo svoj namen. In ta namen se da doseči samo z napovedjo vojne. Kaj bi pomenila danes vojna v Evropi, si ni težko predstavljati. Ko bo počila puška v eni državi, bodo začele pokati po celi Evropi. Kajti današnje meje evropskih držav so narejene na podlagi mirovnih pogodb, in nobena država ni zadovoljna s svojimi mejami in bi jih skušala pri prvi priliki popra- Zloraba »jugoslovanstva«. Z »jugoslovanstvom« uganja danes zlasti velik del takozvane slovensko »napredne« inteligence neverjetne zlorabe. Ti ljudje proglašajo kar meni nič — /tebi nič vsakega, kdor ni za centralizem, torej kdor ni za hlapčevanje, za »izdajalca« in za »proti-jugoslovana«!! Kakor da bi Bila »centralistična ureditev države« isto, kar je »jugoslovanstvo«! Takih logičnih skokov je zmožna menda samo — inteligenca... Po tej pameti ni nihče »Kranjec«, ampak je »protikranjec«, komur se n. pr. upira kislo zelje in še kislejši cviček! Tudi ni nihče »inteligent«, kdor ne nosi cvikerja! Tudi ženske, ki se na pustni torek oblečejo v moško obleko, za tistih par ur niso več ženske. — Bože nas sačuvaj pred tako pametjo! Davčni vijak. Od mnogih strani dobivamo pritožbe proti naravnost neverjetno visokim odmeram davka. Svote, ki jih predpisuje davčna oblast zlasti trgovcem in obrtnikom — drugi ljudje so že itak vsi suhi — presegajo pogostokrat svote, ki jih je promet v eni ali drugi trgovini dosegel! Zaradi pičlega prostora ne moremo za danes naštevati podrobno niti najbolj »mastnih« slučajev, povemo pa, da tako dolgo ne bo bolje, dokler ne izgine zakon ali naredba, ki določa davčnim uradnikom tri odstotke od iz-tirjanih svot kot posebno nagrado. Kadar bo izginila ta nemoralna naredba, se bo začelo zopet pravično in pametno odmerjanje davkov. Kako si to predstvaljajo. Slovenski centralisti so silno poparjeni vsled svojega poraza pri zadnjih volitvah. Tem ljudem kar ne gre v glavo, kako je to mogoče, da Slovenec, pohlevni in hlapčevski Slovenec, kar ne mara več biti hlapec, da se ne mara več priklanjati niti Dunaju niti Blegradu niti Rimu in to niti pod visokodonečo »jugoslovansko firmo ne! Zato poskušajo ti ljudje na vso moč dokazati, da je Prva predlaga, da najameta skupno stanovanje kjer bi živeli ltva preti ¥5agl I rt rasa S BI i I I fl I I a i i i a s i i i i H I R I 1 I I I I I a i i i i i j i i i i i Važne gospadarsiie knjige. SLOVENSKA KUHARIČU. VELIKA IZDAJA z mnogimi slikami v besedilu in več barvanimi tabelami. Sedma izpopolnjena in pomnožena izdaja. Priredila S. M. FELICITA KAL1NŠEK. Cena okusno opremljeni knjigi, vezani v celo platno, Din 220 —. — Obširna knjiga obsega nad 700 strani besedila s slikami in 33 tabel na umetniškem papirju v barvptisku. Tabele nudijo 193 krasnih slik v naravnih barvah, ki jih je izvršil ravtlatelj Dragotin Humek, reproducirala pa domača tiskarna. Poglavje o gobah, njih najdiSčlh, uporabi in poznavanju je napisal Ante Beg. Niti bogato nemško slovstvo ne premore tako obširne in lepo opremljene kuhinjske knjige. PRAKTIČNI SADJAR. Zbirka najvažnejših sadjarskih naukov, pojasnjena s 25 barvanimi prilogami in 92 slikami v besedilu. Priredil Martin Humek, viSji sadjarski nadzornik. Cena vezani knjigi Diu 120—. — Tudi ta knjiga prekaša vse pričakovanje; mnogostransko in pregledno razdeljena tvarina je tiskana na 420 straneh, 25, umetniških tabel, v barvotisku, vezava in vsa oprema je tako okusna, da je posebno v današnjih časih nismo več vajeni. Vsled bogate vsebine in velikega števila umetniških prilog v barvotisku je imelo založništvo za obe knjigi ogromne dobavne stroške in je prodajna cena obeh knjig za današnje razmere skrajno nizka In vsled tega samo začasna. Zaradi visoke obrestne mere, more zdržati založništvo te dve ceni najdalje do konca avgusta 1.1., na kar se obe knjigi podražita vsaj za polovico sedanje cene. SscdiR n Navod 0 ravnanju s sadjem, sadni uporabi in o ailUIB ¥ y™UUU!l JalVU. konserviranju sadja in zelenjadi. Za gospodinje in dekleta priredi) M. HUMEK, višji sadjarski nadzornik, s lS.barvanimi p'čfl8»kn>t in 42 slikami. Cena za to lepo novo knjigo znaša Din :10‘—. Sarfnn ni n n ali carfipnpr. Priredil M HUMEK, viSji sadjarski nadzornik’ Utrnili! Hilli) Ml aflUJBV&U. Ta knjiga izpopolnjuje prvo in velja Din 20—' Rnpcbpil in m terijski klepar priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. - Cene zmerne. ~ Delo solidno. ravnokar izišlo brošuro „Jugo* sloveni, Slovani In Jugoalovanl“, ki je najboljši politično-kulturni spis, kar jih bilo napisanih po vojni. Naroča se upravi našega lista. Cena Din 5—, s poštnino 25 para več. Vezanega Jutnnnmista" iz leta 1922 se proda. Cena Din 90’—. Dobi se v upravi. „Nove zapiske11 letnik 1922. Nevezane se dobi istotam Cena Din 25’—. Violino 100 let staro se proda za 1500’—Din. Organist ROZMAN, Velika Nedelja, Štajersko. Vaše blagorodje! Kdor hoče imeti dobro slikar- t sko delo s pristnim blagom naj obrne na: pr. P. Stare slikarski mojster v Ljubljani Florjanska uliea št. 16. Antikvarijat, knjigarna HINKO SEVAR Ljubljana* Stari trg 34 kupuje in prodaja različne knjige v vseh jezikih po ugodnih cenah. 7