List 46.
Gospodarske stvari.
Zimsko cepljenje v roki.
Spisal vodja E. Dolenc.
Zopet je kmetovalec dokončal gospodarsko leto svoje in uže se mora pripravljati v zimskem času na novo delo. Zlasti sadjar mora marsikaj priskrbeti uže pred zimo ali po zimi za prihodnje spomlad*njsko delo. Tist  sadjar,  kateri ima  drevesnico, posebno pa šolski
vrtnarji morajo si omisliti do časa podlog (divjakov) in cepičev, da morejo spomladi brez ovire zasa-jati drevesnico. Najbolje vzgojimo jabolčno in liruškovo drevje, ako zasadimo drevesnico z uže cepljenim drevjem. V ta namen pripravimo si uže jeseni podlog in cepičev. proti koncu zime pa cepimo te podloge v topli izbi ter jih potem shranimo v klet, v kateri ne zmrzuje, za toliko časa, da pride ugoden čas. da jih posadimo. Najbolje cepimo drevje po zimi v roki, Se ga sedlamo. V nastopnih vrstah smo se namenili to cepljenje popisati.
Pred vsem treba za pravilno cepljenje pravega orodja in druge priprave. —  Za sedlanje potrebno
orodje je pripraven nožiček, vsa druga priprava pa je primerno vezilo in mazilo. Ne da se sicer tajiti, da požlahtnjujemo lahko z vsakim vrtnarskim nožem, in to kakor koli si bodi, a prav tako smemo trditi, da požlahtnjujemo, če nam rabi pravšen in pripraven nož, bolj gotovo in tudi laže in hitreje. Na vse to se moramo ozirati, posebno pa po večih drevesnicah. In ravno pri  sedlanji,   s  katerim   najbolje  požlahtnjujemo,  mo-
ramo rabiti poseben nožiček, prav za prav posebno ostrino (klinjo), brez katere skoro ni mogoče sedlati. Sicer je pa ta ostrina pripravna tudi za vsako drugo cepljenje, k večemu za cepljenje v oko (okulovanje) ne, za katero pa imajo vsi novejši za cepljenje napravljeni nožički še posebno ostrino in zraven tudi posebno. koščeno ali roženo zagozdico, s katero se privzdiguje podlogi lubad. Najboljši tak nožiček kaže podoba 58. Črka c zaznamuje ostrino za sedlanje, imenuje se navadno tudi  kopulirna  ostrina — d ostrino  za  okulo-
vanje, e slonokosteno zagozdico z& okulovanje.
Prestopimo zdaj k sedlanju samemu. Pred vsem opozarjamo častite bralce na podobo 59. ter omenjamo tudi takoj, da rabi lahko to požlahtnjevanje za najtanjše podloge. — Črka B. predočuje nam podlogo, katero moramo na primernem gladkem mestu vodoravno odžagati ter pričeliti. Nato pustimo podlogo pri miru in pričnemo cepič pripravljati, in to tako le: Najprej poiščemo na mladiki , cepiču, dveh popkov — očesa imamo le na ne dozoreli še mladiki ali na poganjku —; ta popa bodita primerno oddaljena od sebe in stojta drug proti drugemu. — Takih najdemo prav lahko. Kadar
smo si izbrali primerno ležeča popa, vzemimo vso mladiko ali ves cepič, vodoravno v levo pest tako, da je debelejši konec obrnen proti prsim ; kazalec leve roke položimo na enega izbranih popkov in sicer na spodnjega pod mladiko tako, da bo ona nanj oprta, palec pa položimo nad mladiko tikoma drugega zgornjega popa. S kopulirno ostrino zarežimo zdaj celo četrt palca pod zgornjim   popkom   plitvo,   proti  mladiki na^K3§5|
362
zarezo (pod. 58. d), na to zarezo takoj še eno proti prvi navpično, prav dolgo in kolikor mogoče z mladiko vštrično, tako da odpade vsled obeh zarez trščica, podobna prav dolgemu nohtu, ali še bolje, ščitku, kakeršnega puščamo očesu pri okulovanji. Obe zarezi moramo še dvakrat ali trikrat, sploh tolikokrat ponoviti, dokler pridemo s prvo, proti mladiki navpično zarezo blizu do zrkla. Tako smo naredili bodočemu cepiču potrebno sedlo a, pod. 59. — Kadar je sedlo narejeno, nastavimo ost (špico) kopulirne ostrine tikoma sedla in poskusimo z enim samim potezajem, obe pesti naslanjaje na prsi, narediti še drugo popolnoma ravno zarezo 6, katero imenujemo stopinjo. Kdor si je pridobil v zarezavanji sedla in stopinje potrebno ročnost, delal bode oboje hitro in dobro; morda bole zadosti, če potegne samo trikrat. Konečno moramo odrezati še mladiko nad drugim ali k večemu tretjim popom nad sedlom in sicer tikoma popa, in cepič postane tak. kakeršnega kaže A. pod. 59; zdaj je dovršen. Morda se utegne komu izmed čast. naših bralcev čudno ali vsaj nejasno dozdevati, zakaj naj pri osnovi sedla in tudi stopinje pazimo na to, da naredimo sedlo skoro tikoma pod popom, stopinjo pa nasproti onemu popu, a ne, kakor je skoro sploh navada, da ne ostane tikoma nad sedlom pop, ampak morda na nasprotni strani in tudi ne nasproti stopinje, ampak da ostane njeno hrbtišče golo. Eno in drugo ima temeljit vzrok: Pop nad sedlom požene, ako se je obneslo cepljenje, krepak poganjek, kateri preraste popolnoma uže v prvem letu, kadar zdebeli, ono vodoravno ploščico na podlogi, ki je nastala po odžaganji, in to tako, da skoro ni poznati, kje se končuje podloga in kje pričenja cepič. Pop pa puščamo stopinji na hrbtišči zaradi tega, da ostane podloga tudi po tem še požlahtnjena, če odlomi kaka žival, kak veter ali kaj druzega cepič nad sedlom, kar se kaj lahko pripeti posebno pri podlogah, v roki cepljenih
Kedar je cepič pripravljen, začnemo še podlogo do dobrega uravnavati in to takole:
Najprej pomerimo s cepičevo stopinjo, kako dolgo stopinjo moramo vrezati na podlogi, da se bodeta obe popolnoma ujemali. Kader smo to našli, odrežemo na podlogi, če smo ročni, z euim samim potezajem toliko lubadi in lesa, da nastane na njej, ako ni zelo debelejša od cepiča, cepičevi popolnoma enaka stopinja. Ker sta stopinji enaki, mora se cepičeva lubad popolnoma zlagati z lubadjo na podlogi. Zdaj nam ni druzega, nego da ovijemo še oba dela, cepič in podlogo, s trdno vezjo ter zavarujemo nastale rane s primernim mazilom proti škodljivim vremenskim vplivom.
Najboljše vezilo je ličje od raflje ali debeli bombaž, najboljše mazilo pa mrzla, tekoča cepilna smola, katero napravimo tako le: Pol funta čiste smole raztopimo nad žarjavico; kadar je raztopljena, prilijemo ji, vedno jo mešaje, dva lota in pol prav močnega špirita, in cepilna smola je gotova. To smolo treba s čopičkom (penzeljnom) na rane mazati; na zraku se kmalu strdi.
Če je podloga zelo debelejša od cepiča, nič ne de; v tem primerljaji naredi podlogi širšo stopinjo, ter zadostuje, da se stopinja cepičeva le na eni Strani popolnoma zlaga s stopinjo na podlogi.
S sedlanjem lahko požlahtni dobro izurjen sadjar do 300 podlog v enem dnevi in če je ravnal pravilno, izkazilo se mu jih ne bo morda več nago 1%.